■pa&mtna plačana v palnvtni
t tjutoUani, t J.	1937
Po Krekovih stopinjimH
(Občni zbor Prosvetne Zveze v Ljubljani.)
Matica slovenske krščanske prosvete, Pro-svetna zveza v Ljubljani, je imela 7. oktobra svoj 38. občni zbor, na katerem je polagala račune o delu v preteklem društvenem letu ter dajala smernice in gesla za d.:!a v bližnji in daljni bodočnosti. Račun je ugoden in iz splošnega razpoloženja se je poznalo, da je skoraj že zaee-Ijena rana, ki jo je zadal Prosvetni zvezi prejšnji sovražni režim; vsa društva so oživljena in vstajajo nova, in kar je nam v največje veselje in radost, je to, da se oklepajo Prosvetne zveze predvsem mladi in pogumni ljudje, fantje in dekleta, ki prevzemajo prosvetno delo na vasi. Moramo reči, da je bi! občni zbor Prosvetne zveze pretežno v znamenju mladine in da so starejši sodelovali z modrimi nasveti, ves živahni vzpon novih idej vžigajoči predlogi in krasni načrt za prihodnost so pa sprožiti sami mladi pevci.
Prvi del zborovanj" je obsegal lifžanimiva predavanja. Ravnatelj Pran Gabrovšek jc predaval o socialnih in kulturnih potrebah v vasi, ravnatelj Higienskega zavoda dr. Ivo Piic o asa-naciji naše vasi, gimn. navnatelj dr, Karel Capuder pa o zakonu o telesni vzgoji. Vsem predavateljem so prisostvovali vsi delegati, ki so s potno pokornostjo sledili temeljitim izvajanjem vseh govornikov.
Nato je sledi! redni del občnega zbora. Predsednik dr. Lukrnan je imel daljši govor, v katerem je naglašal, da je to 38. občni zbor, da bi pa bil sedaj že 41. občni zbor, če ne bi vmes neprijazne moči zavrle dela Prosvetne zveze. To jesen bi moral redni občni zbor družiti tudi spomin na ustanovitev Slovenske krščanske socialne zveze pred 40. leti.
Pred 11 meseci smo se sešli k 37. občnemu zboru Prosvetne zveze. Takrat smo sklenili ureditev prosvetnih okrožij z okrožnimi odbori. To je že do sedaj rodilo lepe uspehe. Osrednji odbor je s sodelovanjem okrožnih odborov izdelal program in pripravil gradivo za prosvetno delo v jesenski in zimski sezoni 1937-38. S posredovanjem osrednjega odbora so okrožni odbori priredili okrožne prosvetne tabore, ki so bili krepka afirmacija, da smo in hočemo ostati katoličani Slovenci po svojem prepričanju in z vsemi močmi delati za blagor naroda in jugoslovanske državne skupnosti. Lepo uspeli tabori nam morajo biti pogon, da prosvetno delo čira bolj poglobimo.
Delo Prosvetne zveze
Prosvetna zveza more z mirno vestjo pokazati na tako lepe uspehe, kakršnih gotovo v svojem 40-letnem obstoju ni doživela. Zimska doba le bila nekaka visoka šola, v kateri se je zlasti naša mladina seznanjala z najbolj perečimi vpra-
šanji današnjega časa, to je boj za slovenstvo iti boj proti komunizmu. Osrednji odbor je ustanovil 17 dekanijskih prosvetnih odborov.
Kar je Prosvetna zveza sklenila rta lanskem občnem zboru, to je tudi izvedla. Organizirala je 21 velikih taborov, na katerih je bilo navzočnih 120.000 oseb. V boju proti komunizmu je bito organiziranih 121 velikih javnih predavanj. O isti tvarini pa so razpravljali še fantovski in dekliški krožki na svojih tečajih in sestankih. Za študij socialnih vprašanj so se ustanovili posebni socialni krožki po društvih. Zveza je za stanovsko kmetsko vzgojo organizirala 20 kmetijsko-gospodarskih tečajev. Lepi uspehi so se pokazali htdi na higienskih razstavah in tečajih. Predavanj se je udeležilo nad 28.000 ljudi. Zveza je dosegla taksno prostost za društvene prireditve. V Ljubljani je Prosvetna zveza priredila 22 predavanj, ki se jih je udeležilo okoli 4000 oseb. Našim izseljencem je poslala osem velikih zabojev knjig.
Poročilo dalje navaja delo v zvezi fantovskih odsekov. Fantovskih odsekov je sedaj že nad 200. Zveza dekliških krožkov jc marljivo prirejala predavanja in tečaje.
Slovenska krščanska zveza je ptirejala zanimive tečaje in predavanja, tako prosvetna, zdravstvena, gospodinjska, kuharska in šivalna. Katoliško ženstvo je izdajalo svoj list »Vigred«, ki je izvrstno urejevan.
Poročilo o »Ljudskem odru je sestavil prof. Niko Kuret. Iz poročila je razvidno veliko delo in globoko kulturni program tega važnega dela naših prosvetnih organizacij.
!z poročila radijske postaje je razvidno, da se število radijskih naročnikov v Sloveniji bliža sedaj številu 15.000.
Program zrn prihodnje
Zvezni svet je sklenil, da morajo vsa prosvetna društva v bodoči jesenski sezoni obdelati s svojimi predavanji naslednje predmete: dokazi slovenske samobitnosti, tako v zgodovinskem, jezikovnem in etnološkem pogledu, dalje obdelati slovensko ozemlje in njene pridobitne sile in končno pomtr. slovenskega naroda za Jugoslavijo. Iz socialnega vprašanja morajo obdelati korporacijski sistem na podlagi »Ouadragesimo anno« in rešitev sodobnega socialnega vprašanja v smislu okrožnice sv. Očeta. Dalje bo treba obdelati vprašanje delavske družine. Iz zdravstva sta nujni temi »Zdrav dom« in »Treznost med našo mladino«. Iz kmetskega stanu sta važni vprašanji: kmetska družina v sedanjosti m kako ohranimo umetnostne spomenike in običaje na kmetih.
Dalje je določen program za prosvetne večere v Ljubljani v zimski sezoni, ki jih bo 22 ia bodo obravnavali tekoča važna vprašanja, zanimivosti, pa tudi potovanja.
Prirejeni bodo v zimski sezoni !udt razni tečaji za posamezne odseke, krožke in za kulturne delavce v naših društvih. L. 1038 bo Prosvetna zveza praznovala svojo 40-letnico, mladinska organizacija pa svojo 30-letnico ter bo velika skupna zvezna prireditev od 26. do 29. junija v Ljubljani, združena z velikimi nastopi in prosvetno razstavo.
Skoro 24,00® organiziranih članov
V Prosvetni zvezi je včlanjenih 250 društev, ki štejejo skupaj 23.600 članov, in sicer 11.372 moških ter 12.128 žensk. V I. 1937 je bilo 62 tečajev, 2360 skupnih predavanj, 678 skioptičnili predavanj, 312 filmskih predavanj in 1080 gledaliških predstav. Pevski odseki 30 priredili 116 koncertov, godbeni krožki pa 130 godbenih nastopov. Ljudskih knjižnic je bilo 204, ki so izposodite 52.918 knjig. Podrobno delo se vrši v 748 društvenih odsekih. Na novo sta bila sezidana dva prosvetna doma v Zasipu pri Bledu-in Šoštanju ob Savi.
Zelo razvito je tudi časopisje Prosvetne zve« ze, tako »Vestnik«, »Mentor«, »Kres«, »Vigred«, »Ljudski oder« in »Radio«. Ljudska knjižnica Prosvetne zveze pa šteje sedaj 13.900 zvezkov ter je imela lani 9697 obiskovalcev, ki so si izposodili 18.196 knjig.
Iz tega kratkega poročila je razvidno, kakšno važno delo vrši ta naša, od pok. dr. Kreka ustanovljena prosvetna organizacija. Lahko z mirnim srcem trdimo, da bi bila kulturna stopnja našega naroda veliko nižja, ako bi narod n« imel organizacije, ki mu je desetletja dolgo nudila s pomočjo požrtvovalnih prosvetnih delavcev širom naše dežeie pravo krščansko omiko* Tudi sovražniki vsega, kar je slovensko in katoliško, se dobro zavedajo, kaj pomeni Prosvetna zveza za katoliške Slovence, zato so jo na vse načine skušali uničiti. Ni se jim posrečilo in se jim tudi v bodoče ne bo.
Dandanes človek toliko velja, kolikor zna, 'Pravo znanje in izobrazba je potrebna posebno naši mladini, ki ima narodovo bodočnost v svojih' rokah. Potrebno je zatorej, da vi, stariši, pošljete svoje otroke v prosvetna društva, kjer se bodo pod skrbnim nadzorstvom izobraževali in utrjevali svoj značaj, da bodo iz njih zrastli zavedni Slovenci in popolni katoličani. Še nikdar niso ne stariši, ne njihovi otroci obžalovali, da so sodelovali pri katoliških prosvetnih organizacijah^ Ravno nasprotno: tisoči slovenskih mož, fan*ov, pa tudi žena in deklet se mora ravno vzgoji V prosvetnih društvih zahvaliti za to, da danes zavzemajo vidnejša mesta v našem javnem življenju.
Zatorej: Slovensko katoliško mladino v katoliška prosvetna društva!
Politična načelnost
Kaj je politična stranka? Skupina ljudi, ki imajo enake poglede na Številna javna kulturna, gospodarska, politična in socialna vprašanja ter se združijo v eno stranko, da jih z združenimi :nočmi zastopajo, uveljavijo in izbojujejo. Stranka torej ne sestoji in ne sme sestajati iz pristašev te ali druge osebe, kajti osebe se izpreminja-jo, temveč iz pristašev teh ali drugačnih nazorov, programov — načel. Ce se strinjam 2 načeli, ki jih strank? zastopa, potern je samo možato od mene, da setn tudi pristaš stranke in moja dolžnost jc, da skušam po svojih močeh pripomoči stranki do zmage, kajti zelo nemožato, strahopetno in sebično bi bik), ako bi se s prekrižanimi rokami skušal samo okoriščati s sadovi in uspehi strankinega dela.
Večkrat se pa zgodi, da me nova spoznanja in izkušnje prepričajo, da stranka, ki ji trenutno pripadam, nima prav. Pucljeva stranka se je dc-iala v prvih mesečin svojega nastopanja verno, avtonomistično, slovensko, demokratično in kmetsko. Sama iepa načela, zato ni čudno, če je tedaj tudi vse drlo za njo in je dobila pri volitvah v ustavotvorno skupščino kar osem poslancev. V Beigradu je potem izdala prav vsa svoja načela, prevzemala vsake kvatre nova, jih zopet zatajevala itd. itd. Samo ob sebi je umevno, da jo jc ogromna večina tistih, ki so se strinjali z njenim prvotnim programom, morala zapustiti, ker bi postali sicer nezvesti svojim lastnim načelom. Neznačajni torej niso bili oni, ki so ji obrnili hrbet, temveč je bila neznačajna stranka.
Imamo torej dvoje vrst prestopov iz stranke v stranko:
a)	take, ki begajo iz stranke v stranko m to, da bi vlekli od njih kake osebne koristi. Taki se zgrinjajo navadno okoli strank, ki so v vladi, ker ima tedaj stranka priliko, da more ugoditi marsikaterim osebnim željam. Te imenujemo navadno -koritarje«, ki so brez značajev in načel. Zal, da se je to »koritarstvo« po vojni tudi pri nas naravnost grozeče razpaslo.
b)	Imamo pa dalje tudi take, ki zapuste svoje dotedanje stranke zato, ker so prišli do drugačnih prepričanj in so spoznali, da so bili v stranki prav za prav grdo prevarani, ker je bila njih dotedanja stranka v resnici čisto drugačna, nego se je kazala. Ti ravnajo pošteno, možato, dosledno in značajno. Navadno zapuste b" stranko tedaj, ko je na vladi, kajti tedaj ima vsaka stranka najbolj priliko pokazati, če je res taka, kot se je kazala.
Kar je torej bistvenega pri strankah, to so njih programi in načela, ki jih oznanjajo in po katerih se morajo tudi povsod in ob vsaki priliki ravnati, Ce nočejo ljudstva varati. Jasno je, da v državi niti velike stranke navadno niso nikoli tako močne, da bi mogle čez noč prevrniti vse staro in ukrojiti vso državo v zmislu svojega programa, toda vsaj iskreno se morajo trudit! 7a to in ne storiti nobenega koraka, ki bi bil v očitnem nasprotju z njihovimi načeli.
Osebe so v načelnih strankah postranska stvar. Res je, da je od političnih sposobnosti voditelja odvisno vedno silno mnogo in se morejo močnejše uveljaviti navadno k stranice, ki imajo i udi sposobne voditelje, toda gorje stranki, kjer .'bledijo načela in postaja voditelj vse. Take stranke izgube navadno vso svojo notranjo moč in po odhodu voditelja razpadejo. Zato morajo biti v vsaki stranki vedno prvo in najglavnejše lačelo, voditelj pa le glasnik in izvrševalec teh J tačel, ki ga je mogoče vsak čas tudi nadomestiti, i
S1
če se pokaže potreba. Ne narod, ne posamezni volilec bi nikoli ne smel iti v boj za tega ali drugega voditelja, temveč vedno in izključno le-za zmago takih in takih načel, ki jih smatramo za pravilna, dobra in pametna. Slovenski narod se v zadnjih 40 letih ni boril za to, da bi bil »rta vrhu« dr. šušteršič, dr. Krek, dr. Korošec ali kdorkoli, temveč zato, da bi zmagala načela bivše SLS, ki jih je smatral za odrešilna za naš narod.
V tem razmotrivanju gremo pa lahko še naprej. V vsaki veliki stranki se vedno tudi dogodi, da priplava morda trenutno na površje oseba, ki iz enega ali drugega razloga ni vredna ljudskega zaupanja. Recimo, da je bil nekje izvoljen za župana mož, ki je potem porteverjal javni denar ali kako drugače zlorabljal svoj položaj v svojo osebno korist. Ali more stranka odgovarjati prav za vsakega svojega pristaša? Vsak pameten človek bo priznai, da nc, V takem primeru je edino dosledno, da dotično osebo čim najhitreje uaženejo in zamenjajo z vrednejšo, ne pa da zabavljamo na stranko ali ji obrnemo hrbet, ker stranka, kakor smo rekli, nikoli nc more odgovarjati za vse svoje pristaše, tudi če stoje v vidnejših vrstah. Mi namreč nismo pristaši kakih oseb, temveč določenih načel in načela ostanejo še vedno dobra in pravilna, pa če tudi je v stranki nekaj oseb, ki so ta načela morda zlorabile. Naša dolžnost je, paziti, da nezanesljivi ljudje ne pridejo na površje, oziroma da vse, ki skušajo strankina načela zlorabiti, čim prej naženemo.
Zek> nemoško je tedaj, zaradi napak kakega vidnejšega posameznika metati blato na strankina načela. Šele če stranka kot celota, to se pravi vse njeno vodstvo zatajuje ali zlorablja strankina načela in ni nobenega upanja, da bi se obrnilo na bolje, potem je naša dolžnost, da v zvestobi popustimo ali napovemo borbo tudi takemu vodstvu, še vedno bi bilo pa neznačajno od nas, če bi se v svojem razočaranju morda priključili drugi stranki, ki zastopa drugačna načela. Ako sem z vso dušo in srcem za čim najširšo samostojnost slovenskega naroda, potem se ne morem priključiti Kramer-Pucijevi JNS, pa če bi biK vsi voditelji bivše SLS sami tatovi in sleparji, kajti načela SLS bi ostala že vedno pravilna in edino rešilna, te trenutne izvrševalce teh načel bi bilo treba pognati.
Vse to, kar smo povedali, v vsakdanjem življenju le preradi pozabljamo in na eni strani vse preradi zamenjujemo načela z osebami, na drugi strani pa pozabljamo, ds politična stranka ni ustanova, ki naj bi preskrbovala posameznikom razne ugodnosti, temveč skupina ljudi z določenim, trdnim, jasnim in odločnim političnim, kulturnim, gospodarskim in socialnim programom
5
•Veramon je moderno sdra-vllo.ki hitro ©lajša bolečine. Ozdravija, a ne škoduje.
VERAMON
C»vk« a tO «11-20 tabletami.
. OslH8 reg. pod S«. 4? ofl se. I. 1635.
za ves narod, ki ga hoče čimprej in v čim največjem obsegu izvesti. Ako bi bilo v življenju iri na svetu vse, kakor bi bilo treba, bi od stranke neposredno sploh ne mogel laietf nihče nobeni" koristi, temveč le posredno, to je od množine uresničenega programa, pač bi pa moral zato za stranko vsak čim največ žrtvovati, da bi s tem pripomogel čim največ do uresničenja čim večjega dela strankinih na&l.
Povojne razmere ao tudi pri nas tako iz-kvarite znaten del naroda, da so stopila načela Ie prepogosto čisto v ozadje in da jih je prevpil nek zaslepljen nagoti ali pa hlastanje za trenutnimi osebnimi koristmi, kajti 1« tako si moremo razlagati, da je pri nas še vedno toliko ljudi, ki nastopajo v politiki naravnost in s skrajno sovražnostjo proti načelom, ki jih doma priznavajo za edino pravilna. In v tem je eden glavnih virov vse naše narodne nesreče, kajti če bi vsak Slovenec sledil svojemu zdravemu razumu in na čelom, ki jih priznava tudi sam v svojem srett za pravilna, potem bi po izkušnjah, ki smo jih doživeli s Kramer-Pucljevo vidovdansko ustavo, nikoli več ne mogel biti izvoljen v belgrajsko narodno skupščino niti eden centralistični »uedi-njaš« in protislovenski »Jugosloven*.
Nujna potreba zakona o hranilnicah
O tej važni zadevi piše »Trgovski list« tudi to-!e: »Jugoslaviji je zakon o hranilnicah nujno potreb«!, kakor so hranilnice ki neštete gospodarske organizacije že ponovno dokazale. Ta zakon pa je potreb«! v prvi vrsti tudi zato, da se uzakoni pravica hranilnic do pupilarnega denarja (to je denar upravnih fondov in nedoletip-kov). izkušnje v vseh državah »o dokazale, da so močne hranilnic« največja opora narodnemu gospodarstvu, kajti te hranilnice ne delajo za dobiček, temveč so v službi javnosti. Iz svojega"
čistega dobička bogato podpirajo narodne, kulturne in socialne ustanove ter pomenijo s tem tudi znatno razbremenitev državnega in samoupravnih proračunov. Tudi slovenske hranilnice so tako delovale in brez plodottosnega de,a r, 51h hranilnic bi Slovenija v svojem razvoju aihio zaostala. Zato pa bi bila tudi Slovenija posebno težko udarjena, če se pupilami. denar m bi zopet nalagal v hranilnice in zato zahtevamo zakon o hranilnicah, da k z njim zopet 'prizna ta pravica b-anUnicam.
bIC -------»DOMOLJUB«, dne 13. oktobra 1937.
KAJ JE NOVEGA
OSEBJE VEST!
d Ne slepiču so operirali oni dan v Londonu kneginjo Olgo, soprogo našega kneza-namestnika Pavla. Operacija je dobro uspela.
d Zagrebški nadškof dr. Bauer ie pred nekaj dnevi težko obolel, da so se začeli bati ia njegovo življenje. Zdaj so izdali službeno obvestilo, da se je nadškofu dr. Bauerju toplota znižala ter je bolnik začel spet brati časopise. Vendar molijo po cerkvah za nadškofovo zdravje.
d 60-Ietnik Je postal iavantinski stolni prošt dr. Vraber. Na mnoga leta!
d Franc Trost, mestni učitelj v p., je čil in čvrst dočakal Svoj 80, rojstni dan. Kako se ga ob tej priliki hvaležno spominjajo njegovi nešteti učenci v Ihanu, Vodicah in Ljubljani, koder je poučeval. Prišteti ga moramo med one ljudske učitelje, ki se v narod in njegove potrebe popolnoma vžive in njegovemu prospehu popolnoma posvete. Poleg vzornega dela v šoli je delal v vseh primernih organizacijah, tajnikovai, sadil vrtove, cepil, vrh vsega tega še tudi dolgo vrsto let orglal iu vodil cerkv. petje " Vodicah, na Šmarni gori in v Trnovem v Ljubljani. Vzgojil je tudi otroke vse v izvrstne glasbenike, katerih eden je mojste.r-pedagog na Dunaju, drugi v ljubljanski operi, tretji v Kočevju, hčerka pa nepogrešljiva pedagoginja na konservatoriju v Ljubljani.
d Najboljše je izvršil leiošaji 37. razred iriSje vojne akademije v Belgradu Slovenec art, poročnik Stanislav Podboj. Dobil je zato ai kralja kot darilo sabljo,
d Z olimpijskim redom 2. stopnje je odlikoval nemški kancler Hitler g. Draga Ulago, načelnika strokovnega odseka ministrstva za telesno vzgojo.
DOMAČE NOVICE
d Tretje obletnice smrti kralje Aleksandra, dne 9. oktobra, so se spominjali po vsej Jugoslaviji in tudi v inozemstvu, zlasti v Franciji, kjer je'pokojni kralj našel smrt.
d 17, obletnico nesrečnega koroškega glasovanja se spominjamo te dni. Opozarjamo v tem pogledu na govor ministra dr. Kreka, ki Sa prinašamo na drugem mestu.
d Ob 20 letnici dr. Krekove smrti je objavil »Trgovski list« sledeče lepe spominske nisi i: V časa najtežje preizkušnje je bila slovenskemu narodu naklonjena sreča, da je imel i* voditelja moža, zraslega čisto šz njegovih korenin, ki pa je v preroškem dnhu videl «arjo osvobojen;« in pogumno usmeri! pot svojega naroda k tej zarji. Še je na r.unaj vladala loja uadobSast in še so se svetili po slovenskih "aseh in mestih njeni bajoneti, toda duhovni preobrat naroda je bil že izvršen — in »o po laslugi velikega Kreka. In tako je bil v uaj-M temnih dnevih pogreb dr, Kreka tudi prva "»anifestactja naroda, ki je vrgel s sebe tujo aadobiast. !n ko so se ljudje vračali s pogreba, i« bil v njih Krekov duh iu njegovo zadnje
V nedeljo, 17, oktobra L 1. na velik; '"aniSestacijski tabor JRZ, ki bo ob 10, dopoldne aa Glavnem trgu v Kamnika. Go-Vor> minister dr. M, Krek in drugi.
sporočilo je postalo zakon z« vse Slovence, S pobožnostjo in zanosom se nato slovenski narod klanja ob 20 letnici smrti svojega nepozabnega vodnika njegovemu spominu ter v najvdaaejši hvaležnosti in ljubezni obljublja zvestobo njegovemu zadnjemu sporočilu. Večna slava spominu Janeza Ev. Kreka!
d Evharistični kongres v Zlatarju v Hrvatskem Zagorju je prav lepo uspel, Preko 15.000 ljudi se je udeleževalo pobožnosti. Iz Zagreba sta prišla tudi nadškof pomočnik dr. Stepinac in pomožni škof dr. Salis Saewis, narodna po-| slanca dr, Pernar in dr. Torbar ter večje število izobraženstva j d Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer po! kozarca naravne »Frani - Joseiove« grenka vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Fraoz-Joselova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Oart. ras. 8. tir. *W?<'S3,
d Usposobljenost«! učiteljski izpit, ki so ga polagali začasni učitelji po dveh letih službovanja na ljudskih šolah, je bivši prosvetni minister Stošovič preuredil. Odslej bodo na sedežih banovin in v prosvetnem ministrstvu posebne komisije, katerih člani bodo postavljeni za dobo enega leta, izven sedeža banovine pa bo taka komisija le tam,'kjer je tudi sedež učiteljišča. Predsednika in člane komisije imenuje vedno prosvetni minister. Do sedaj so poslovale komisije, v katere so prišli sami po sebi ravnatelj učiteljišča in profesorji strok, Iti jih obravnavajo na izpitih. Poleg tega bo izpit tudi ločen od učiteljišča. Zaenkrat je lorej spremenjena le zunanja stran izpita, obljubljena pa je tudi preosnova izpita po vsebini in snovi.
d Bolj kislo bo. Trgatev je v slovenskih krajih skoraj zaključena. Neugodne vremenske razmere, ki so vse poletje, še bolj pa proti jeseni onemogočale zoritev grozdja, so krive, da je bil letošnji pridelek po kakovosti slabši kakor lanski. Pridelek je ponekod obilnejši kakor lani, drugod pa spet skromnejši. Na Dolenjskem štejejo letošnjo trgatev po količini med najboljše, razen v krajih, ki so jih prizadela toča in razna neurja. Cvička bo letos sicer več, vendar bolj kislega.
d Kruh se je pocenil. Pa ne v Ljubljani, ampak v Novem Sadu. Vest preseneča, ker smo morali zadnje dni večkrat pisati, da se je v drugih krajih kruh podražil. V Novem Sadu je namreč začela obratovati velika moderna pekarna, ki kuri s plinom, Cim je ta pekarna, proti kateri so se ostali peki ljuto borili, začela dajati na trg svoj kruh, so bili peki prisiljeni cene znižati. Tako se je zgodilo, da se je cena kruhu znižala za 25 par pri kilogramu.
d Tudi medved zna kamenje metati. I aka mrcina se je pojavila v gozdovih v okolici Sarajeva. V teh gozdovih so se v velikih množinah pojavili medvedje, poleg njih pa tudi ve-pri Posledice so prvi občutili kmetovalci, katerim so zverine napravile veliko škodo v gozdovih, še občutnejšo pa na njivah. Zato so sklenili, da bodo mrcine sami pobili ah pa pregnali. Ko so pred kratkim preganjali zverine! jc eden od njih zaiezel preveč v stran, da ,„ je nenadoma znašel pred velikim medvedom. Komaj da je ime! še nekaj trenutkov ča-
Pametna
žena
Kajti vsaka pametni žen& ve,
daje pranje s
SMEHTMN -o, MILOM . JELEN
pravo veselje/
sa in splezal na drevo, ko jo je medved že pri-lomastil in začel tresti šibko drevo. Ker pa preganjalca ie ni stresel na tla, je začel metati kamenje nanj. Ker še to ni pomagalo, je medved poskušal s kosi lesa. K sreči so prišli na fantov krik drugi, kmetje in ga rešili iz zagate,
d V splitski tiskarni je gorelo. Dne 10.
oktobra ob četrt na 5. je izbruhnil požar V upravništvu »Nova doba«, ki se je kmalu razširil tudi na tiskarno, kjer so ravno tiskali ta dnevnik. Požar je uničil prostore upravništva, rotacijski stroj ter več stavnih strojev »Lino-
type<:. Skoda je cenjena na milijon dinarjev. Tiskarniški prostori so bili zavarovani, le upravništvo ne. Dnevnik »Nova Doba« razpolaga še z drago manjšo tiskamo in bodo sedaj tiskali v tej tiskarni,
d Za 30% so se ▼ Osijeku zadnji čas podražila teleta, perutnina in druga živila,
d Razbojnik Urbanč s«* svobodi. Prebivalstvu Dolenjske je menda še kar v kosteh strah pied roparjem in vlomilcem Jožefom Ur-baucem, ki so ga pred ieti lovili po vsem Dolenjskem orožniki zaradi neSietih grehov in zločinov, dokler ga končno niso ujeli in mu ni novomeško sodišče prisodilo 25 let težite ro-bije, zaradi enega zločina 10 let in zaradi drugega 15 let. Jože Urbanč je bil eder. najbolj nevarnih roparjev, kar jih je v času po vojni etrahovalo dolenjsko ljudstvo ter skoraj presega zloglasnega roparja Jakopina. Urbanč je bil prepeljan po razsodbi v mariborsko jetniš-nico, toda tam se je bilo bati, da pobegne iz ječe. Zato so ga poslali v jetniinicc v Niš, od tam pa so nam iz Srbije poslali za zameno prav tako nevarnega srbskega' hajdnha. Ti roparji in hajduki utegnejo namreč v krajih, ki bo jim vsaj približno znani, prej pobegniti, kakor v tujih krajih. Med tem, ko je mariborska kaznilnica hajduka dobro zavarovala, pa se je prebrisanemu in neverjetno drznemu Urbanču posrečilo, da je v Nišu nekako premotil straža ter iz kaznilnice pobegni! v zlato svobodo, Urbanč je iz niške kaznilnice pobegnil dne 5. oktobra ter je najbrž že daleč od Niša, Ni izključeno, da kaj kmalu prične s svojimi drznimi napadi, na drugi slrani pa tudi ni izključeno, da prično z ropi tudi drugi, kar bo vse seveda šlo na račun strahotnega Urbar.čevega imena. Urbanč je niz,ke postave, saj je visok komaj 159 cm, je pa zelo Sirokopleč in precej močan. Pobegnil je v kaznilniški obleki, kje si je dobil civilno, seveda še ni znano, saj v kaznilniški obleki ni mogel priti daleč. Zelo verjetno je, da bomo o Urbanču kmalu spet slišali kaj slabega.
d Žganje jih pomori več kakor kuga, glad in meč. Jarčev Janez iz Šenčurja je kuhal žganje in imel okrog sebe nekaj prijateljev, med njimi tudi Kordeža Franca, poročenega moža, po domače Šturofcrjevega. Kordež se je pozno ponoči vračal domov in ker je bil od vročega žganja nekoliko preveč navdahnjen, je šel ležat v Jarčev hlev. Zjutraj so ga našli mrtvega. Ležal je z obrazom v tla, na zobeh. Ljudje se sprašujejo, kaj je zakrivilo njegovo smrt, ali prevelika količina žganja, ki ga je zavžil, ali pa se je v spanju ta.ko nerodno obrnil, da je prijel z uataii ua tla in se je zadušil.
d Novo okrevališče. Bratovske skladnice bodo zgradile pod Golico v nadmorski višini 1050 m veliko okrevališče za radarje. Kupile »o 24 ha veliko Kosmačevo posestvo in že sedaj v domu uredile 12 postelj za zavarovance. Nedavno je bila pri Sv. Križu nad Jesenicami majhna slovesnost in ogled posestva,
d Za 20.CS0 din vrednosti: perila, zlata in drugega so odnesli tatovi iz stanovanjske vile dr. Kokošineka v Počehovi pri Mariboru. Enega tatu so že prijeli v Mariboru, drugemu so na sledu.
d Prometni minister je sprejel odposlance jfeleasniSke organizacije, ki so mu prinesli pozdrave s svojega 19, državnega zbora. Minister dr. Spaho je poudarjal, da se ne da storiti vse, kar kdo ho*;e, zaradi višjih potreb, toda kraljevska vlada i a on sta posebno pazila in bosta vedno pazila na fo, da ne bo nobena
Tri žalostne obletnice
V št. Janžu v Mironski dolini, kjer jo pred 30 leti prenehalo biti veliko srce nagega Evangelista Kreka, je bilo v nedeljo, 10. okt. krasno prosvetno slavje, bi se ga je, vzlic nestalnemu vremenu, udeležilo nad 3000 za. vednih Dolenjcev.
Živahno pokanje topičev, številni mlaji prepleteni z zelenjem ter zastave so pozdravile sprevod, ki se je vil v Št. Janž na prostor med cerkvijo in iupuiSčeiri. Ljubljanski stolni župnik in dekan, kanonik dr. T. Ktinar, je v globokem cerkvenem govoru slavil pokojnega dr, Kreka, blagoslovil pet novih praporov prosvetnih društev in nato opravi! službo božjo. Po sv. maši je bilo zborovanje, na katerem so govorili minister dr, Krek, urednik »Slovenca« Franc Terseglav in ravnatelj dr. Jože Basaj.
Globok vtis je napravil na vse navzoče tudi govor ministra dr. Kreka, ki je povedal med drugim tole:
Današnji gentjanški prosvetni tabor je pade! v čas, ko se spomin jo mo treh pomembnih narodnih obletnic. Te dni se je ves slovenski narod spominjal, kako je pred 20 leli med zidovi toga župnišča zatisnil "oči naš veliki Evagelist Krek, in to v času, ko bi njegov narod najbolj potreboval njegove sile, ustvarjajoče narave in njegovega sijajnega voditelj-skega in pronagandističnega zanosa. Umrl je kakor Mozez, ko je videl pred selK>j novo obljubljeno deželo s svojimi preroškimi duhovnimi očmi, toda vanjo priti mu ni bilo dano.
Pretekle dni smo obhajali tudi žalostno
potreba ostala neizpolnjena. Posebno je ministru do tega, da izjavi, kako zelo mu je pri srcu usoda delavcev in da bo vse storil, da se njihovo vprašanje takoj uredi. Minister je poudaril, da ima popolno razumevanje za požrtvovalno in uspešno delo organizacije in za pomen te organizacije ter pozdravlja preko vodstva vse železničarje in brodarje in se jim zahvaljuje za požrtvovalno delo ter jih prosi, da ostanejo tudi v bodoče njegovi zvesti sodelavci. larazil je tudi željo, da mu pošljejo poročila o vseh težkočah in potrebah železničarjev preko organizacije. Glavni ravnatelj državnih železnic Naumovič pa je odposlanstvu izjavil, da se morajo težke razmere pri osobju na vsak način zboljšati,
d Pri lenivosti črevesa, kataru v firevih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna »Frana:-JoseSova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Pranz-Josefove« vode izbornp urejuje funkcije črev. Bog. po min. aoe. pot. In mar. »dr. 8-te. 15483, 25, V. 59.
d D®vet novih gimnazij so otvorlli od začetka letošnjega šolŠkega ieta v naši državi, od teh tri v Belgradu.
d Madež, 434 ponarejevalcev denarja je bilo v zadnjih desetih letih obsojenih v Jugoslaviji, Največ jih je bilo iz dravske banovine, d Nekaj neverjetnega. V Savinjski dolini so baje preteklo leto nekateri hmeljski nakupovale! napovedali davčni upravi kot svoj zaslužek prsesj višje zneske, kakor pa so jih v resnici prejeli od avojih tvrdk. Na vprašanje, zakaj so to storili, so omenili, do so pač na lastni koži hoteli čutiti učinek slave, ki obdaja v občini na.jv?Sje obdačenega »pridobit-
obletaico koroškega glasovanja, ko je sloven. ski narod prvič nastopil v številčni borbi s tujim narodom. Bitko smo žalostno izgubili. Po uradnih številkah smo izgubili bitko celo v coni A, kjer smo bili gotovi zmage.
Praznovali pa smo to dni tudi tretjo obletnico smrti viteSkega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. C o »o nam živo pred očmi vsi usodni in pomembni dogodki, navezani na dan mareejske žaioigre, tako da no moremo brez kvara govoriti in razpravljati o njih. Tisti dan jo mogel vsakdo poleg silne bolečine dobiti tudi zaokroženo sliko zagrizenega boja, ki je divjal od zunaj proti naši notranji skupnosti in trdnosti.
Mi katoliški Slovenci si ob teh treh pomembnih obletnicah vtlsnimo v obraz: Ker hočemo združevati vse naša stremljenje za obnovo in proevit Jugoslavije in našega naroda v smislu Evangelistove oporoke, hočemo s slovenske pridnostjo, skromnostjo, vero in ljubeznijo skrbno paziti, da nas pri tem ne bo vodilo nič drugega kakor poštenost iu ljubezen do bližnjega, naroda in države. !n Se to: Dokler bo narod ©noten in močan, do. kler nas bo prešinjaJa živa vera v narodno poslanstvo, bo užival ugled in bo nekaj veljal, četudi bomo doživeli ltakšen neuspeh. Oni, ki hočejo razdvajati našo skupnost, ki se jejo razdor, da bi želi zase koristi, ti nergači so kakor garjeve ovce. Z nergaštvom proč iz naših vrst, je zaklical že rajni Evangelist. Vedeti moramo, da uarod milijon V nič ne pomeni, da pa nekaj fantov, mož, žena ali deklet, ki vedo, kaj hočejo, pomeni vse.
nika«. V Sloveniji se torej še vedno najdejo ljudje, ki iz same bahavosti skrbijo, da se državne blagajne prehitro ne izpraznijo. Samo v redu bo, če jih davkarija od njih bahavosti nekoliko ozdravi.
d Ujela sta se. V železniških skladiščih v Subotici m> tatovi ukradli zaboj. Policija jc dolgo stikala za storilci, vendar ni imela uspe-ka. Kmalu pa je dobila obvestilo iz bolnišnice, da ležita tamkaj dva preccj razmesarjena človeka, ki sta že na pogled izgledala kot dva nepridiprava. Policija ju je zaslišala in odkrila v njiju ne samo morilca nekega kmeta, temveč tudi tatova zaboja iz železniškega skladišča, Tatiča sta odnesla precej težak zaboj na polje in ga tam odprla. Ker je eden od njiju le preveč vrtal z nožem v zaboj, je nastala eksplozija in obadva precej nevarno ranila. V zaboju je bila namreč msinicija ym lovsko porabo.
d Tudi na Etorju se osamosvajamo. Dva nova trgovska parnika bodo še letos spustili v morje v ladjedelnicah pri Splitu To sta parnika »Sarajevo« in »Šumadija«, ki sta oba zgrajena doma in z domačim kapitalom. Oba parnika imata po 500 ton in bosta vzdrževala le domače proge. Opremljena sta z vsem moder-
Z dodatkom B»-w!5aiMS»w»fc«i«*
in «pn»»es~ šstfsjes?«*® „,©»»»*
boste povafait «8ato®aSS:ffi pri iivioi, ker vam po živina zdravo in naglo doražčal« in se rai« debel a. Krave vam bodo dala!* več m nastacliaga mlc-r«. Okoristite s« z napredkom znanosti, ObSirna vodila iu nasvete daje *asionj;
* d. d., Zagreb 6, poStni predal 5
M
S9HRCS
aini komfortom. Svečanemu dejanju »puSčanja obeh pamikov v morje b» pfMcuJvovtl tudi prometni minister dr. Spajfio. Eaako j« te dni Zetsks plovidba kupil« v Trstu tri parnike st«. rejSe vrste, rendair bodo mogli kijufa temu ii-popoifiiti potrebe r mM pomorski trgovini,
d Pa <m«id tr|aivi. Ono nedeljo zvečer je napravil veaelico se vinsko trgatvijo gostilničar Peter Kova«. Na veselico te je peljal tudi gostilničar in lesni trgovec iz Viihreda Anton B8hm, s pred kratkim kupljenim avtom. Pozno ponoči se je vračal dobre volje domov z maisjio družbo. Klizu dom* je izgubil oblast nad v&ianpra ia avto ie zdržal po strnaiai r Vu-KredSkč potok. Pri tem je dobi! očž avtolast-nika teije poškodbe, da so ga morali peljati v bolnišnico, drugi oo p« dobili lažje poškodb«, d Vaa, kskriao asi že imarns. hočejo postaviti r nekaj letih Zagrebčani, in sicer na grebenu pogoja Velebita, v nadmorski višini 1000 m. Vas bi bila namenjena slabotnim in okrevanja potrebnim ljudem. Več kot 5000 m nad morjem sta že vasi Koprivnik in GorjuSe nad Bohinjem.
d PreatisU!« se je. V iibeniške® saporu se je poročil 27 let stari Gjoko Kovačevi« z Jurko Barčič. Fant je prišel v zapor, ker se je i silo loti! dskieta, v katerega j« bil za ljubljen. Že tri mesece je sedel in čak«l sodbe, dokier ga ni rešilo kazni dekle samo. Dekle je fanta sicsr prvo ovadilo, pozneje se jc pa premislilo in sklenilo, sla bo fsnta poročilo. Rečeno, storjeno. Ko je Gjoko morai stopiti pred sodnika, se je pojavila. Jurka ia izjavila, da je fantu vse odpusti!« ia se g njim sklenila poročiti. Na to izjavo je sodsik rjzprnvo prekinil, nakar sta se G jok* in Jarka v j trči poročila.
d Cen« jajcem se se začet« spet »sifevstL Po hrvatskih krajih okrog Koprivnic«, odkoder se izvaža največ jajc, *e plačujejo jajca od 75 par do enega dinarja za komad. V okolici Avaničgrada pa so cene mnogo nižje. Debela jajca se plačujejo po 60 par j:s kos, drobnejša pa po 40 par.
d Najmlajša jugoslovanska mamica je vsekakor 13 letna Silva Minda iz vasi Sv, Jcivan v Banatu. Dekletce se je &e v nežnih letih zaljubilo v 16 letnega fanta. Ker pa ljubezen ni ostala brez posledic, so se starSi taorali sprijazniti z dejstvom, da »e morata mlada kar poročiti. Otrok, ki ga je Silva rodila, ima menda najmlajšo mater v Jugoslaviji.
d Hijeae, V noči od nedelj® 3. oktobra na ponedeljek 4. oktobra je bilo na pokopališču
Beseda »krema« ne pove ničesar, vse pa beseda
„NIVEA"!
JpSSi,
N I VE A
Z »NiVEO« je v resnici nera-združljivo zvezan pojm idealnega negovanja kože in sicer zaradi tega, ker NIVEA vsebuje »Eu-cerit«. Ta prodira gioboko v kožne luknjice, krepča kožo in ustvarja mladostno svežost. Zato ne zahtevajte samo »kreine«, ampak vedno le »NIVEA«!
na Črnučah prevrnjenih 14 nagrobnih križe v ia kamnov. Med podrtimi spomeniki je tudi spomenik pokojnega črnuškega župnika M.e-kinc«. Samo po sebi je razumljivo, da je ta stvar zelo razburila ne samo svojce, ki so spomeniki njihovih pokojnikov bili podrti, marveč tudi vse župljane. Stvar pa je Se to lik& hujša, ker io ni edini slučaj. Ni še pol leta od tega, kar je bil podrt vaški križ na poti med Črnučami in vasjo Ježo. Nedolgo potem ste bili onečaščeni kapelici v Podbor-štu in a« Črnučah. V zadnji kapeiici jc bii takrat s kolom osuvan kip Srca Jezusovega. Niti o prvem niti o drugem slučaju nismo pisali. Zadnji primer pa očitno dokazuje, da je sodelovala večja skupina ljudi in da je bilo njihovo delo s premislekom pripravljeno, Bog daj, da bi se varnostnim organom posrečite priti na sled zločincem, ki gotovo zaslužijo najbolj občutno kazen.
d V vsako hišo spad« dr. .Jegličev« oporok«, to je slika, ki predstavlja pokojnega
vladiko v raznih postavah — fotografiran n« letošnjem celjskem taboru. Slika ima velikost 50 X 35 cm in j« najlepši okras vsake sobe. Cena 3 din, po poŠti 7 din. Naročila sprejem« Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
d Potovanje v Prago aH gvico zo 30 diat Udeležite se pismenega %sper*i>t$kega tetaja, ki traja samo Miri mesece in stane samo 30 din. Izmed tise« udeležencev s« izirsba nagrada v znesku 1250 din. 50 izžrebancem p« oe podeli brezplačna kongres«* karta za 20. jubilejni mednarodni katoliški espe-rantski kongres, ki se bo «411 -drugo iglo v Ljub-ljaai Učite s« pridno enperaato, pit »e ga bost« lahko udeležili še vil Prijav« pošljite na aaslovs Jugoslovanska Katoliška Esperaniska Liga, Jes©-aice-Fužine (na Gorenjeltem). PriloIHe soutnko zs odgovor!
IZ DOMAČE POMIKE
Vsled neugodnih .denarnih razmer, ki so jih zakrivile prejšnje vlade, je bila dr. Stojadi-novičeva vlada pred dvema letoma prisiljena, da je državnim uslužbencem občutno znižala mesečne prejemke, le takrat je dr, Stojadinovičeva vlada obljubila, da bo ob prvi mogoči priliki državnim uslužbencem zopet vrnila stare plače.
Denarni položaj države s« je zadnje mesece Po zaslugi sedanje vlade precej zboljša! in dr. Stojadinovičeva vlada je svojo besedo držala. To je bilo toliko bolj potrebno, ker se je v zadkih dveh letih draginja zelo dvignila. Meso smo kupovali pred dvema letoma celo po 5 din za kg, danes sečejo nekateri mesarji kravje meso po ■2 din. Slanina je stala pred dvema letoma 12 dinarjev kg, danes moraš plačati 16 din. ln tako !)i lahko našteli povišane cene jfe za večino dru-?ih potrebščin.
Kar se tiče otrok, nima zadnje zvišanje posebnega pomena, saj gre samo za par mesečnih »kovačev« razlike. Vrnjena je osebna doklada uslužbencem, ki znaša nekaj več ali nekaj manj kot sto dinarjev mesečno. Zelo so pa nejevoljne »boljše polovice«, na katerih ramah sloni skoraj vse domače delo, vzgoja otrok in Se marsikaj. One, ki rode deeo za državo in vojsko, so ostale pri zvišanju aH pravilneje pri vrnitvi vzetih do-, klad — praznih rok, zakaj pred dvema letoma se jim je vzelo 140 mesečnih dinarjev, ki jih bo sedaj, ko 'je draginja tako zrasla, marsikatera družina zelo težko pogrešata.
Našteli smo pomanjkljivosti, vendar smo hvaležni dr. Stojadmovi&vi vladi, da smo doma vsaj to, kar smo. Z zaupanjem pričakujejo državni uslužbenci nove?- poviška, zlasti pa čimprejšnje stalne ureditve svojih prejemkov.
d O zadevi koskordata je ministrski predsednik dr. Stojadinovič izjavil: Ker je narodna skupščina sprejela načrt zakona o konkor-datu, bi ime! zdaj priti v razpravo pred senat. Še isti dan, to je 23. julija, ko je konkordat prodrl v narodni skupščini, sem izjavil, da moramo vsi želeti, da konkordat prodre v lepšem in spravljivejšem razpoloženju naroda. S sprejetjem konkordat«, sem dodal, se ne sme kaliti verski mir v naši državi. In potem sem končal svojo izjavo z besedami, da kraljevska.vlada konkordata senatu ne bo odkazala takoj v nadaljnjo razpravo. Razmere se niso spremenile v taki smeri, da bi moral spremeniti svoje stališče, ki sem ga podal pred dvema mesecema. Dosledna temu stališču, kraljevska vlada ne bo izročila senatu zakonskega predloga o konkordatu v razpravo in sprejetje.
d Odhod dr, Sfojadir.oviča ▼ Pariz. V nedeljo, 10. oktobra, jc odpotoval s spremstvom v P aru predsedaik vlade šn zunanji minister dr. Stojttdinovič, ki bo podpisal v Parizu novo trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo ia Francijo za nadaljnjih pet let. Na železniško postajo so ga spremili iu «• od njega poslovili vsi člani kraljevske viade na čeiu z notranjim ministrom, ki bo dr. Stojadinovič« ia časa njego*
51
vega bivanja v inozemstvu zastopal tako v prcdsednišlvu vlade kakoi tudi v zunanjem ministrstvu. Na postaji so dr. Stojadinoviča pred odhodom v Pariz pozdravili tudi diplomatski zastopniki.	i
d O večjih spremembah občinskih meja poroča »Slovenec« z dne 6. oktobra 1937.
d Klub so prekrstili. Te dni je imel v narodni skupščini sestanek Narodni kmetski klub, ki ima v vladi svojega zastopnika v osebi ministra brez listnice Voje Djordjcviča Na seji so člani tega kluba razmotrivali politično stanje v državi ter sklenili, da bodo svoj klub, ki se je do sedaj imenoval Narodni kmetski klub, prekrstili v »Zemljoradniški klub«. Ta evoj sklep so sporočili tudi predsedniku narodne skupščine Stcvanu Čiriču.
d Dve imeni, ki se jih kmetje branijo. V Vojvodini sta dve vasi, ki imata svoja naziva po imenih dveh srbskih politikov, ki sta igrala svoje čase velike vloge v radikalni stranki in delno pozneje v prosluli JNS, To sta vasi Uzunovičevo in Ninčičevo. Prva vas je dobila svoje ime v času, ko je bil stari Nikola Uzunovič vsemogočen samodržec in vodja JNS, druga pa še v času, ko je bil dr, Momčilc Ninčič zunanji minister. Te dni »a je večina kmetov začela delovati, da bi se vasi preimenovali in z njiju zbrisal spomin na dva upokojena politika.
d Se enkrat bo moral popravke objaviti. Odgovorni urednik časopisa, ki se mu slučajno pravi »Slovenska Beseda« , dr, Jug, je bil pred okrožnim sodiščem v Ljubljani obsojen na 300 din zaradi prestopka člena 29 in 79 tiskovnega zakona, ker ni objavil v zakonitem roku 7 popravkov ljubljanskega županstva glede raznih, v omenjenem listu objavljenih notic. Plačati ima tudi takse sodbe, povpreč-ni,io 250 din in po pravomočnosti sodbe objaviti vse popravke. Odgovorni urednik dr, Stanko Jug se je skliceval na to, da popravki niso vsebovali dejanskih činjenic, marveč so bili polemičnega značaja in so notice le pojasnjevali. Sodnik g, Fran Gorcčan pa je v sodbi naglasa!, da gre ta za javno oblastvo, ki ima po tiskovnem zakonu pravico v časopisih objavljene zadeve pojasnili in oblastva ne zadenejo določila o popravkih za privatne osebe. Odgovorni urednik je imel še to smolo, da bo moral vse popravke še enkrat objaviti, ko jih
ie drugače julija kar skupna na prvi strani objavil. toda ne v zakonitem roku.
d Nov dokaz »zatiranja svobode«. V Rel-grad se je vrnil znani Jevtičcv poslanec Ta-nasije Dinič, katerega jc bil pred dobrim letom in pol državni tožilec vzel v precep zaradi suma, da je bil soudeležen pri pripravah za revolverski napad na ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča v skupščini. Za Diniča je postalo takrat usodno dejstvo, da je ob pravem času izginil preko meje in tako ušel sodni obravnavi. Nedavno pa smo bralj v časopisju, da je kr. namestništvo pioti Di-niču obravnavo ustavilo. Nov dokaz o zatiranju svobode pod vlado dr. Milana Stojadinoviča in dr. A. Korošca.
d Pri zaprtja ali pa pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Fraitz-jose!« vode
d Vsa vas je bila v nevarnosti. Pri Sv.
Duhu ria Ostrem vrhu je v ponedeljek, dne 4. oktobra pogorelo župnijsko gospodarsko po-slojije. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno, morai je biti podtaknjen. Okoli pet minut pred te>n, ko so opazili plamen, je prišel i/, škednja neznan berač, ki je brez vednosti g. župnika najbrž prenoči) v skednju. Za njim poizvedujejo Pugoreia jc vsa krma, slama in gospodarsko poslopje. Rešili so govejo živino in svinje, kokoši pa so šele v plamenu zletele iz hleva. V veliki nevarnosti jc bilo župnišče, šola, cerkev in vsa vas. Požrtvovalnosti domačinov in okoličanov se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil.
d V postelji te je zadušila. V Brebrovniku pri Sv. Tomažu pri Ormožu se jc zgodila nesreča, ki je odrešila ubogo staro žensko dolgoletnega trpljenja. 68-iefna Ana Lesničar je po smrti svojega moža kot bolehna in siromašna starka padla v breme občanov ier je od leta 1935 živela pri svojem nečaku posestniku Jakobu Zalarju v Brebrovniku. Stanovala je v mali kleti tik hlevr preživljala pa se je s tem, kar je naprosila pri dobrih ljudeh. Zadnje čase pa jo jc bolezen priklenila na borno posteljo iz slame ter je ležala več tednov v svoji mrzli kleti. Oni večer ji je prinesla njena sestra večerjo ter si je svetila pri tem s svečo. Bolnica
Tisoči obiskovalcev prihajajo z vsega 9vrt?, na sve tovno razstavo v Parij. Razstavo so komaj sedaj popolnoma dogradili in »etiaj resno premišljajo, ali bi ne kazalo, da jo spomladi še odpro. Na »liki vidimo središče razstave, kjer kar mrgoli rado-vfdnega ljudstva.
jo je prosila, naj ji pusti svečo, ker ji je noč zaradi nespečnosti in bolečin strahovito dolga. Sestra ji je res ugodila ter ie pustila gorečo svečo na klopi. Ponoči je najbrž Lesničarjeva zaspala, med njenim spanjem pa je sveča padla na tla ter se je od plamena vnela slama v slamnjači. Zaradi zaduhlega zraka v zaprli kleti ni mogla slama zagoreli s plamenom, pa je samo tlela. Dim je klel napolnil ter je zadušil staro revico. Ponoči je Zalarjev sin videl sij ognja skozi špranje na kletnih vratih pa je naglo šel pogledat. Našel je Lcsničarjevo že nezavestno. Od tlečega ognja so ji bile noge popolnoma ožgane. Z umetnim dihanjem je niso mogli spraviti k zavesti ter je umrla, ne da bi se bila zavedla.
d Nož se iti is je zabodel v nadlaket, Vsa Mirenska dolina je pod vtisom žalostne smrtne nezgode, ki je prizadela ugledno krščansko družino posestnika Franca Uriglja iz Pavle vasi. Franc Urigelj se je med drugim udejstvoval v svoji vasi tudi kot dober klavec živine. Ono soboto zjutraj jc pri sosedu klal prašiča. Pri tem pa mu je po nesreči nož spodrsnil in se zabodel v njegovo levo nadlaket. V močnem curku je brizgnila kri po klavcu. Vsi navzočm. ki so pomagali, so se silno prestrašili, toda očividno niso znali presodit: pomena rane, kajti prepozno so se spomnili, da je treba zdravniške pomoči. Ko so slednjič preskrbeli ranjenemu Fr. Uriglju zdravniško pomoč, 0 ni bilo mogoče več rešiti.
d V boštajuski graščisi je gorelo. V torek 5. oktobra okrog 9. zvečer je v boštanjskem gradu pod Grosupljem, last barona Lazzarmija,
Krilc » številnimi žrtvami japonskih zračnih na padov so v kitajskem šadgaju j«v)10 /-»/stavljene,
da morejo svojci poiskali tvoje mri ve,
pričela goreti velika šupa, v kateri je bilo okrog 5 vagonov sena in otave. Ogenj je izbruhnil na več krajih hkrati, kar je očiten dokaz, da je bilo zažgano. Okoliške požarne hrambe so bile takoj na mestu, a rešiti se ni dalo nič, pač pa so obvarovale, da se ogenj ni razširil na sosednja gospodarska "poslopja. V nevarnosti je bila tudi podružna cerkev sv, Martina tik zraven. Škoda je velika, ker je lastniku zgorela malone vsa klaja za živino.
d PadeS je v globino 112 m, V četrtek, dne 30 septembra, je padel v globino 12 m 27 letni delavec Peteme! France iz Dobrav, uslužben v tovarni Lignoltt v Radečah, Pri nesrečnemu padcu si je zlomil desno roko in dobil težke notranje poškodbe, Pripeljali so ga takoj v celjsko bolnišnico, kjer pa je podlegel poškodbam,
d Z gobami so se zastrupili Oni dari je odšia na Pohorje Marija Kmetič iz Maribora ter tam nabrala košaro gob in jih prinesla domov. Nabrala jih je toliko, da jih je nekaj od teh lahko tudi že prodala stanovalcem v sosednji zgradbi. Sledečo noč pa so se pokazali na vseh, ki so jedli te gobe, hudi znaki ras trupi jenja. Reveže so začeli zvijati silni krči, nekaj celo tako budo, da so popadali v nezavest. Nekaj nezavestnih so pripeljali reševalci v zagrebško bolnišnico. Zastrupljenih je vsega skupaj S4 oseb. Le v šestih primerih je šlo ?:a lažje zastiuplienje. Ti so lahko ostali kir v domači oskrbi. Izprali so jim želodce in so sedaj izven nevarnosti. V bolnišnici na so ostali: 15 letna Vilma Kmetič, 37 letna delavka Elizabeta Koiar, njena 6 letna hčerka Marija Kolar, 16 letna Olga Esser, 27 letna Angela Močnik, 16 letna Milena Kopuia, 58 letna Koza Gobec in 27 letni delavec Rudolf Valek. Pri nekaterih zastrupljencih se jc stanje kmalu popravilo, dva nesrečnika pa sta še vedno v nevarnosti,
d Zastrupil se je z alkoholom, S svojo ženo in prijateljem jc krepko srkal mošt 36-ietni delavec Ivan Novak v Zagrebu. Nazadnje je natakarica naštela kar 11 litrov. Zvečer je še sam odšel domov; ko se je pa žena proti jutru prebudila, je našla moža nepremičnega v postelji. Hitro je poklicala sosede na pomoč, loda smrt je nastopila v nekaj urah. Mož je umrl zaradi zastrupljenja z alkoholom,
d Z nogo je obtičal v tračnici. Te dni se je zgodila na mariborskem glavnem kolodvoru huda nesreča, ki je zadela 32 letnega železničarja Franja Podeska. Podcsek je šel čez kretnico ter je z nogo obtičal v tračnici. V tistem
Japonci heže pred vodo
Vrhovno poveljstvo japonskih čet na severnem Kitajskem porača v uradnem poročilu, da ne bo mogoče zasesti vse železniške proge fjencin—Pukav. ker bodo celo morali podreti nasipe, po katerih ta železnica pelje, ca se voda odteče. S tem postaja nevarnost, da bo vse zaledje zalito od vode, pereča. Japonske čete se morajo pripraviti na to veliko žrtev, ker ie skoraj gotovo, da bo zaenkrat zveza z zaledjem pretrgana z ogromnim poplavljenim ozeralj em, Uradno poro či i o pravi, da je za hrbtom prodirajoče japonske armade nastalo jezero, ki je 7000 kvadratnih kilometrov veliko (skoraj tako veliko kot je kranjska dežela). Poplava je nastala, nadaljuje uradno poročilo, zaradi tega, ker so Kitajci razdrli nasipe »cesarskega kanala« in ker so narasle reke podrle nasipe, ki jih nikdo ni varoval zaradi vojnih operacij v tem ozemlju. Japonsko poveljstvo se je odločilo, da podre nasipe železniške proge Tjencin—Pukav zaradi tega, da napravi možnost, da se bodo vode odtekle nrot' morju, S tem bo preprečena tudi poplava Tjencina samega, ki je sicer neizbežna. V Tjen-cinu pa ima japonska vojska vsa svoja velika skladišča orožja in municije, kakor tudi več kot polovico svojih na Kitajskem stoječih vojakov, Poročilo pravi, da mora vrhovno po-
veljstvo v korist celokupne armade napraviti to žrtev, da predre nasipe železnice in s tem odreže japonske čete, ki prodirajo v južni del pokrajine Hopej od svojega zaledja, to se pravi, da jih prepusti njihovemu lastnemu junaštvu.
P o Tjencinu pa so z veliko vnemo začeli graditi obrambne nasipe proti vodam, ki se mestu približujejo. Vsa japonska vojska, ki stoji v Tjencinu, je bila mobilizirana za obrambna dela proti nepričakovanemu in neusmiljenemu nasprotniku — proti vodi. Prebivalstvo je dobilo nalog, da takoj izprazni vsa niže ležeča stanovanja in ,«e preseli v višja nadstropja in v višje ležeče hiše. Okna v kleteh so večinoma zazidana. Vode reke Pejho neprestano naraščajo. Voda sloji že tako visoko, da jo mostovi komaj še požirajo. Vožnja pod mostovi pa je sploh izključena, S tem je seveda tudi onemogočen vsak vojni prevoz po vodni poti, na katero so Japonci pri svojem prodiranju toliko računali. Japonsko poveljstvo upa, da bo predor železniškega nasipa odvrnil nevarnost in odgnal vode proti morju, loda, ako se ti upi ne uresničijo, potem je treba biti pripravljen na najhujše, na nesrečo, kot je Kitajska še ni doživela. Predmestja Tjencina so že pod vodo.
hipu pa je bila kretnica prestavljena in je Podesku zdrobila desno nogo od kolena do gležnja na treh mestih. Na levi nogi pa mu je odtrgaia desno peto.
Za težko delo je močno vino I
Dobite ga najlažje v CENTRALNI VIHARNI t Ljubljan
d Sreča v nesreči, Kakor zmerom, so se tudi ono soboto igrali otroci trboveljskih ru darjev v bližini žične postaje v Trbovljah na teko imenovanem »Limbergu«, Med razigranimi otroki se je nahajala tudi 6 letna deklica Anica Flis. Nič hudega sluteč se je deklctce splazilo skozi ograjo ter prilezlo do žične postaje. Na tem mestu se vozijo vozički tako nizko, da se je dekletce lahko prijelo za ročaj žičnega vozička. Komaj je Anica prijela za ročaj, se je voziček premaknil in deklico po-, tegnil s seboj. Ko so otroci videli nesrečo, so
Tatu so do smrit prelepit
541etni brezposelni delavec Franc Korpar iz obrežja pri Mariboru se je spravil v noči na i oktobra krast kure pri posestniku Ivanu Ertlu na Pobrežju. F.rtlov kurnik je v gospodarskem poslopju, kamor je Korpar v temni noči priše ter si začel svetiti z užigalnikom, da bi našel tet v o. Imel je pri sebi nahrbtnik, vreče iti košaro za kure ter železno dleto za vlamljanje ključavnice. Ko si je tako svetil, se je prebudil Ertlov hlapec Ivan Krump!, ki je spal tia skednju v slami. Hlapec je mislil, da namerava kdo zažgati gospodarsko poslopje, pa je naglo zgrabi!
cepec ter vprašal, kilo sveti. Korpar se je na t(> vprašnje potuhnil za voz ter čakal, da se vse Pomiri. Hlapec pa je kljub temi videl neznanca, Spečega za vozom ter je parkrat udrihnil s ccp-«rn 7. vso silo. Zadel je Korparja po glavi I a i« Planil kvišku ter skušal pobegniti Krumpl gu
jc dohitel ter ga še nekajkrat oplazil s cepcem po hrbtu, nato pa ga je prijel in podrl. Medtem so prišli že Ertlovi, ki so tatu spravili v hišo ter poslali |>o orožnike. Orožniška parulja je našla Korparja okrvavljenega. Gnali so ga najprej na gasilsko postajo, kjer so mu izprali rane ter ga obvezali, poleni pa je moral naprej v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. Drugi dan je Korpar začel nenadoma besneti ter je tako divjal da je polomil železno posteljo in vso opremo v svoji celici. Poklican je bil takoj sodni zdravnik dr. Zorjan, ki je ugotovil, da je besnenje posledica udarcev na glavo, ki so povzročili izliv km v možgane. Korpar se je najprej pomiril, nato pa kmalu onesvestil. Zdravnik je takoj od redil prevoz v bolnišnico. Bilo pa je že prepozno, ker je Korpar prej umrl.
zakričali. Voziček pa je vlekel Anico vedno višje in višje. Starejši med otroci so ji klicali, naj se spusti z vozička, vendar je bilo dekletce tako prestrašeno, da se tega ni upalo storiti, Šele kakih 200 metrov vstran je dekletce zaradi onemoglosti spustilo ročaj in padlo 30 metrov globoko. Sreča v nesreči je bila, da si je Anica pri padcu zlomila ie nogo in se nekoliko potolkla po obrazu. Z rešilnim avtomobilom so jo odpeljali v bolnišnico. Notranjih poškodb menda nima.
d V lonec je padel in utonil, V petiitr-skem ioncu je utonil sinček delavca Franja Pedrijevca iz Virovitice. Otrok se je igračkal v kuhinji, med tem se je pa njegova mati motila z nekim delom v sobi. Tako se je otrok prikobacal do večjega lonca, ki je bil napolnjen z vodo, in padel vanj. Ko je mati prišla v kuhinjo, je videla le otrokove noge, ki so molele iz lonca. Otroku ni bilo mogoče več pomagati, ker se je že Zadušil.
d Krogla mu je šla skozi stegno. Prav malo vemo, kako težka je služba ljubljanskih mitničarjev, ki se ob mejah ljubljanskega mesta bore z zvijačami in pretkanostjo številnih tihotapcev. V oni noči je v svoji službi dobil hudo poškodbo miiniški paznik Vuršek Mihael, ki jc pri stranski mitnici na Viču pričakoval tihotapce. V resnici je zalotil tihotapca, ki je hotel vtihotapiti v mesto večje količine blaga, ter začel klicati na pomot tovariše. Tihotapec pa je mitničarja, ki ga je hotel z revolverjem v roki zaustaviti, udaril po roki in zbežal. Revolver se je pri tem sprožil in krogla je šla mitničarju skozi stegno.
d Bratje, delajte, dokler jc dan, zakaj prišla bo noč... V Osjeku je umrla bivša trgovka v Novem rnestu Franja Zobec roj. Gorile. — V Novem Sadu je umrl dr. Slavko Milanit. — V Št. Janžu pri Velenju je odšel v večnost trgovec Josip Povh, -- V Mekinjah
7'
RAZGLED PO SVETU
Vojna na vzhoda
Listi prinašajo izjavo japonske vlade, objavljeno s posebnim dovoljenjem japonskega cesarja. Izjava govori posebno o obtožbi ameriške vlade, da je japonska kršila takozvarii sporazum devetih držav glede samostojnosti Kitajske.
Japonska vlada ugotavlja, da je japonska v sporu s Kitajsko v stanju samoobrambe, zato je kršitev dogovora devetih držav nemogoča. Dalje izrečno ugotavlja, da Japonska nima na Kitajskem nikakih osvajalnih ciljev na kitajskem ozemlju. Izjava iskreno obžaluje, da Amerika in Zveza narodov ne razumeta japonsko-kitajskega spora. Japonske čete, ki jih ima Japonska na Kitajskem na podlagi pogodbe, so Kitajci izzvali in šele nato, ko se ni posrečilo spopadov omejiti, se je Japonska odločila za samoobrambo. Razen tega je znano, da je Kitajska po načrtu pripravljala vojno proti Japoncem. V nasprotju s tem se japonske zahteve proti Japoncem omejujejo na to, da Kitajci opuste svojo protijaponsko stališče in vse postopke, izvirajoče iz takšnega stališča. Japonska si želi resnega sodelovanja s Kitajsko in se zavzema za trajen mir na Daljnem Vzhodu. Japonska vlada obtožuje Kitajsko, da podpira komunizem, samo da Škoduje japon-
ITALIJA
s Razno, Nenadna vest o smrti goškega rojaka in bivšega dušnega pastirja g. Jožefa Ferjančiča, ki je um I v Ameriki 24. septembra, je vso župnijo globoko pretresla. Pokojnik je v župniji visoko dvignil versko življenje. Žal, da mu je sovražna sila pretrgala dve in pol letno plodonosno delovanje v župniji. Te dni so se zbrali hvaležni verniki k slovesni zadušnici in mnogi so zanj darovali sv. obhajilo. Pevci so mu zapeli poleg lepe »Nad zvezdami« še dve nagrobnici njegovega brata g. kanonika Frana Ferjančiča »Naj v pokoju« in najlepšo našo nagrobnico»Z Bogom, brat predragi«, kateri je pokojnik zložil lepo besedilo. Zanimivo je, da sta bila oba brata posvečena za mašnika leta 1890, in sicer g. Fran 19. julija v Ljubljani, in pokojnik 20. julija v Gradcu, ter sta imela v enem tednu nove ma-
je zapusti! ta svet 41 letni zidarski podjetnik Generoz Iskra. — V Kranju je odšla po večno plačilo Frančiška Žužek, bivša kuharica v Vodicah, iz Strmca pri Velikih Laščah. —
V	Št. Hju v Slov. goricah je na veke zatisnil oči veleposestnik in cerkveni ključar Ivan Bauman. — Na Bledu so pokopali 87 letnega Antona Kokalja, upokojenega učitelja meščanske šole. — V Čučji mladi pri Škocijanu je na veke zatisnil oči posestnik Jožef Povšič. —
V	Tržiču je sklenil svoje življenje posestnik Franc. Deu. — V Št. Vidu nad Ljubljano jc umrla vdova po kleparskem mojstru Frančiška Kremiar. — V Ljubljani so zapustili solzno dolino: Nadučitelj v p. in pisatelj Ivo Trošt, upokojeni žel, uradnik Ivan Lipovšek, šestošolec Boleslav Rak, upokojena tov, delavka Marija Škrjanc, vdova po poštnem nad-kontroiorju Elza Lapajne in uslužbenec nab. zadruge drž. želcznic Ivan Arhar. — Gospod, daj jim večni mir!
skim koristim na celini. Ti nameni predstavljajo kršitev nenappdalnega dogovora in ogrožajo svetovni mir.
Japonska bi v načelu zelo rada pristala na sestanek velesil, pod pogojem, da se skliče po pravilni poti, to je v skladu z določili pogodbe med devetimi državami. Toda Japonska ne more sprejeti vabila na tak sestanek, ker so jo javno proglasili za napadalca. Razen tega nastane vprašanje, ali podpisnice pogodbe devetih držav lahko sklepajo o tem, ali je Japonska dejansko kršila to pogodbo. Japonska je izključno v nujni obrambi in samo odgovarja na kitajska izzivanja. Ce se sestane zbor devetih držav, bo najbrž sprejel samo resolucijo, ker bo govora o načelih mednarodnega prava in kjer bodo v moralnem pogledu dovolili Kitajski tisto, česar Japonska ne more sprejeti. Nasprotno se na države podpisnice ne bodo voljne odločiti zoper razne skupnostne sovražne kitajske ukrepe, kakor jc n, pr. gospodarski protijaponskt bojkot. Na koncu je Hirota dejal, da mora japonska vlada imeti pred očmi izkustva, pridobljena v razvoju mandžurske in abesinske zadeve in mora biti zato oprezna.
še g. Fran na Gočah in pokojnik kot lazarist v Gradcu. Pod policijsko nadzorstvo je bil postavljen župnik Peter Šorli, opominjan je bil godoviški župnik Ivan Dežela, enaka kazen je doletela Štefana Tonklija, na policijo je bil klican in tamkaj zaslišan cerkljanski kaplan Krelič, kvestor pa je na njegovem stanovanju obiskal župnika Likarja v Spodnji Idriji ter ga na običajen način posvaril. Kakor čujemo, so ti ukrepi v zvezi z jezikovnimi razmerami v Julijski Krajini in tičejo praktične razlage prijateljske pogodbe med kraljevino Italijo in kraljevino Jugoslavijo. — Solkansko župnijo upravlja dekan Jakob Rejec, župnijo Zg. Tri-bušo pa novomašnik Fran Bizjak iz Idrije. V Idriji je nastavljen za kaplana Mirko Filej, župnik v Šlovrencu v Brdih E. Ferjančič oskrbuje tudi sosedno Fojano, za župnega upravitelja v 5,ogah pri Breginju je imenovan novomašnik Jože Kuzman iz Idrije, za župnega upravitelja v Brestovici na Krasu pa B, Špa-capan, doma iz Mirne, Župnijo Trento in Sočo upravlja novomašnik H. Srebrnič iz Me-dane v Brdih. Za župnika na Colu nad Ajdovščino je imenovan Anton Žagar, v Podbrdu pa Stanislav Vrtovec, za ekonomskega vikarja solkanske župnije je imenovan Anton Rutar, za kornega vikarja v goriški stolnici pa dr. Fran Močnik. — Strela je ubila posestnika Antona Premrova v Čepnu pri Košani.
POLJSKA	_
s Učitelji stavkajo. Časopisje poroča, da je nastopila stavka učiteljskega osebja osnovnih šol in da je bilo v dveh dneh okrog dve tretjini osnovnih šol zaprtih, ker po učitelji stavkali. Stavka je izbruhnila zaradi tega, ker je vlada razpustila učiteljsko organizacijo, ki šteje 53.000 članov. Preiskava je namreč dognala, da so se v organizaciji ustanovile komunistične celice. Policija ie napovedala nadaljnje korake, ako se učitelji takoj ne
Dunajčan Pave! Svvacina jc star šele 14 let pa j« že 1 meter % centimetrov visok, te bo tako rasiel še nekaj Jet, bo postal najdaljši človek na svetu.
rnejo na delo. Nad 300 učiteljev je zasedlo poslopje učiteljskega združenja. Policija je / hišo vdrla in vse učitelja zgrabila in prepeljala v varšavske zapore. Učiteljsko združenje, ki razpolaga s premoženjenm 10 milijonov zlotov (80 milijonov din), je dobilo novo prisilno upravo. Časopisje o stavki in razpustu organizacije ne sme ničesar poročati.
ANGLIJA
s Komunistom rastejo rožički, V Londonu je prišlo do precej burnih spopadov med skupino protifašistov in komunistov, ki je na vsak način hotela preprečiti javno parado angleških fašistov, in londonsko policijo, ki ie sledeč starim navadam, hotela skrbeti za red, da bi mogli fašisti korakati po ulicah, kot je to dovoljeno vsakemu gibanju, ki hoče para-dirati, pod pogojem, da javnega reda ne moti. Zbralo se je takoj nekaj sto ljudi komunističnega razpoloženja, ki so postavili čez ulico barikade, da preprečijo fašistični sprevod, ki ga je vodil sam poveljnik sir Oswald Mos-ley. Na barikadah so razvili rdečo zastavo. Policija je takoj nastopila in začela aretirati manifestante. V kratkem času jih je pospravila okrog 250. V zaporih jih je ostalo vsega 106, ki so bili vsi obsojeni na krajšo ali daljšo kazen. Največ je dobil neki komunistični kolovodja Richard Robins, ki je pretepal ljudi v sprevodu. Zagovarjal se je, »da se mu je kar zatemnilo pred očmi ,ko je videl parado prijateljev tistih ljudi, ki so pobijali žene in otroke s strojnimi puškami«. Zaprli so tudi neka) žensk, ki so bile tako razjarjene, da 60 skočile policistom za vrat in jih skušale zadaviti. Zdaj vlada v Londonu zopet popoln mir,
s Angleški ministrski predsednik poziva Mussolinija, Na kongresu konservativne stranke v Scarboroughu je imel angleški ministrski predsednik Chamberlain velik govor, v katerem se je izčrpno bavil z velikimi pohtič" nimi vprašanji, ki so na dnevnem redu. Uvodno je naslovil na Mussolinija zelo jasno svarilo, češ da je trajno prijateljstvo med AngJ" jo in Italijo odvisno od odločitve, ki jo bo italijanska vlada sklenila v vprašanju umika svojih čet, ki se borijo na španskih tleh. V
Mussolinija je »prejel poročilo, <k Italija po-jjjja vedno nove čete v Libijo in na egiptov-8ko mejo, to pa, kot pravi poročilo iz Rima, zaradi mednarodne napetosti. Anglija in Francija že vedno mirno čakata v upanju, da bo italijanski ministrski predsednik njuno povabilo na sestanek treh držav sprejel in da bo tP sestauek naposled dosegel, da bodo Italijani odšli iz Španije. Kakor hitro bo to vprašanje rešeno, potem in šele potem bo Anglija v položaju, da *e razgovarja tudi o drugih vprašanjih, ki so tvorila vsebino nedavne izmenjave piscui med njim in Mussolinijem. Ta pisma so bila ljubezniva in upapolna. V svojem pismu je Chamberlain Italiji obljubil, da bo Anglija priznala generala Franca in zasedbo Abesinije. Kot predpogoj pa je zahteval, da italijanske čete odidejo iz Španije. — Bog ve, če imajo angleški vodilni politiki pravi pojm o boljševiški nevarnosti!
s Državni nameščenci nimajo pravice do
it raj k a. Predsednik Rosevelt je le dni izjavil, da je vsak štrajk onih vladnih uslužbencev, ki so sc organizirali v zvezi, protipostaven, in da vlada v svojih uradih ne bo trpela štrajkov. Tudi glede skupnostnega (kolektivnega) pogajanja se je Roosevelt izjavil, da jc nemogoče pri vladi. I.e parlament ima pravico določevati plače in delovne razmere med vladnimi uslužbenci, in vsak štrajk bi bil proglašen nepostavnim. Vlada ne bo trpela nobenega nasilja med svojimi uslužbenci, ki se sicer lahko organizirajo, toda nimajo pravice do štrajka.
s Drobiž. V Clevelandu sta umrla John Mo-žina iz Zaloga pri Škofljici pri Ljubljani in Ana Sailar roj. Cirček iz Mačkovca pri Žužemberku. — V La Salle 111. je nagloma preminul Josip Štukelj. ■—■ V Jolietu 111. je odšel v večnost 81 letni Josip Pamian iz Bele krajine. — V Wick
Havenu Pa je umrl 53 letni John Bizil iz Soteske pri Moravčah. — V Reliance Wyo je preminula 49 letna Minka Porenia iz Puštala pri Skofji Loki. — V Clevelandu O. je zapustila solzno dolino 43 letna Helena Fajdiga roj. Skebe.
RUSIJA
s Zadnjega katoliškega duhovnika so umorili. Pariški časopis »La Croix« objavlja iz verodostojnega vita vest, da je bil zadnji katoliški cerkveni knez, ki je še živel v sovjetski Rusiji, Aleksander Irrison, dne 20. junija tega leta usmrčen. Grozodejstvo je šele sedaj prišlo v javnost. Sovjetska policija je škofa Irrisona zaprla že leta 1935. Obtožen je bil, da je »vohunil v prilog Nemčije*. Dne 15. avgusta 1935 je bil obsojen na smrt, toda tajna policija smrtne obsodbe ni izvedla, ampak jo je držala tajno v svojih arhivih. Smrtna obsodba je čakala ria izvedbo dve polni leti. Nikdo ne ve, iz kakšnih razlogov je sovjetska oblast usmrtitev tako dolgo zavlačevala. Šele letos, dne 17. marca, so službeni listi objavili smrtno obsodbo, toda niti sedaj škof ni bil usmrčen, marveč je moral trpeti še nadaljnje tri mesece, dokler ga ni tajna policija dne 20. junija, ki ga je v ječi ustrelila z revol-verskimi streli, rešiia strašilih muk.
DROBNE NOVICE
Mussolinijev sta Bruno je odšel kot prostovoljec v Francovo Španijo.
Nad 3000 španskih otrok je te dni dospelo v sovjetsko Moskvo.
Nad 50 milijonov din 30 nabrali v Angliji 13. podporo komunistični španski vladi.
10 novih podmornic so dogradili in postavili v službo Nemci.
Francoska vlada je sklenila, da bo izgnala vse španske begunce.
Pijte samo
zdravilni
čaj
» plombiranih pstraflh po Din 70 - In Din 12 -
Apoteka Mr. Bakovee, Ljubljana
Za 42 milijonov dolarjev srebra je poslala te dni kitajska vlada v angleški London v shrambo.
Stroški za sprejem Mussolinija v Berlinu so znašali baje nad 100 milijonov din.
Grčijo hoče napraviti za prvo zadružno državo, je izjavil grški ministrski predsednik Metaksas.
Predlog o združitvi angleške delavske stranke s komunistično so odklonili z 1,730.000 glasovi proti 373.000.
Dva parnika za 10 milijonov dolarjev )'e naročila sovjetska Rusija v Ameriki.
Sovjetski panttk poln vojaštva je plul te dnt skozi Dardanele ob francoski obali v špansko Barcelono.
d Trrdka Oroslov Dolenc, Ljubljana, Wolfova ulica 10, je pripravila za praznik Vseh Svetnikov prvovrstne nagrobne sveče v. izbranih barvah in oblikah.
RAZNO
Konec zastrupljanja 2
gobami. Dr. Binet, profesor filozofije na pariški medicinski iakulleti, je baje iznašel hitro učinkujoče sredstvo zoper zastrupljeni« gobami, ki pomaga tudi v najhujših primerih. Znanstvenik jc našel pri preiskovanju krvi mrličev, ki so umrli raradi zastrupitve z gobami, da je bilo v krvi 2a petino manj grozdnega sladkorja. Profesor Binet je torij na živalih preskusi zastrupitev, talco da ie strup od gob uničil z ^brizganjem tega sladkorja in živali niso zbolele. Judi ljudje so na ta način ozdraveli. Profesor Binet zlasti poudarja, da jc 'o zdravilo že zato izbor-n», ker je taJco preprosto, ?aj ga vsebuje med in ga I« iz medu lahko dobit«,
V vlaku j® utonil, h Združenih držav ameriš-™ poročajo o železniški "»reči, kakršne si Ev-™Pei kar ne moremo mi-«iti. Ondi je v nekem vajeti utonil neki moški, ce je kopal. S tem žalostnim dogodkom je bila 'Proslavljena« otvoritev kopalnega vagona, ki ga 'e kol najnovejšo isnajd-00 uvedla omenjena druž-
ic Gangbofer:
46
artinj kloššer
Roman Iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznlč
»Kar sem dejal, ni treba nobenemu zbujali bojazni. Prisego molčečnosti bom držal in veče zapustim s petelinjim peresom. Toda stati ne morem tam, kjer vidim krivico in prihuljen strah. In ker bi moral družno hoditi z vami, dokler se prištevam k občestvu,« v hipu jo potegnil goreče poleno iz grmade, udaril z njim po žrtve-nem kamnu, da je sajavi plamen pri priči ugasnil, in zagnal nato tleči les tjaven čez može, »so odtrgam od vas in vašega občestva in nočem od te ure naprej z vami ne stati in nc zborovati, ne biti se in ne braniti, no se veseliti in ne žalostiti, in hočem samosvoj hoditi po poti, ki
je prava!«	. . ,
Preden je utegnil Senaver kaj odgovoriti, se je bil Zigenot obrnil in krenil proti gozdu. Mrtvaškotiho je bilo za°njim, samo pojemajoči zborni ogenj je šuštel in prasketal. Cim je pa stopil Zigenot v liosto, jo nastal pn žrtvenem kamnu divji hrup...
Urno je stopal ribič po ozki gozdni stezi, na katero je nizki mesec metal Ie skromno svetlobo. Ni še bil prišel daleč, ko je 6ul, da cokla nekdo za njim. »Ribiči Ribič!«
Ajgel je bil, oglar.
»Kaj hočeš? Nihče ne bo spremenil, kar sem storil!
Tudi ti ne!<	. , , a, .,
»Da bi spreminjal?« se je zasmejal starec. »Stoni sem kakor ti in sem bil večar poslednjikral. Brozga, ki so jo zvarili norci tu gori, mi nič ne diši. Zdaj vem: od
nas vseh je bil pameten samo tisti, ki ni prigel, stari Gobi. Toda svojo pamet je plačal s sramoto. Če bi le bil vzel jabolko, ki mi ga je ponujal!« Zopet se je oglar zasmejal. »Ali, kakor se je že pač zgodilo — zdaj stojim raje na. tvoji ko na strani le-onih. Zato me vzemi za druga in dovoli, da se preselim k tebi v ograd!«
Zigenot se je obotavljal, preden je odgovoril. »Res bi te potreboval, oglar, toda povedati ti moram: tla na mojem dvorišču so vroča.«
»Zakaj?«
»Oborožen stojim v boju z Vacemani.«
»Z Vacemani? Slajše besede za uho mi ne bi mogel povedati! Tu moja roka — tem rajši se Si pridružim!«
»Pa pojdi!«
Segla sta si v roke; potem sta se spuščala proti dolinam skozi noč. Ko sta na nekem boču prispela na majhno jaso, sta prestrašeno in prisluškajoč obstala,
Zamolkel bobot, kakor bi zagrmelo, se jima je spro ži! globoko v zemlji pod nogama, in še preden je utihnil, se je potrese! in zdrgetal trdni svet pred njima. Drevesa v gozdu so zaječaia, za trenutek je zamrl v dolini šum Ahe, in povsod po pobočju se je kotalilo prosto ležeče kamenje. »Ribič!« je zavpil oglar in prijel tovariša za komolec. »V gori se giblje! Če ti tu gon pri ognju hočejo ali ne —- zlati čas se napoveduje!« Obe pesti je stegnil proti Untersberku, ki se je daleč v temi črno dvigal is doline, po vrhuncih gomoleče osvetljen z zadnjimi prameni gasnoče mesečne luči. »Zgani se, boter Vute, zgani se! Sto let je minulo, in hruška čuka!«
V zemlji je zabobnelo in zopet so se stresla tla. »Moj dobri Gospod, ti moj Bog!« jo jeknil Zigenot. »Moja; mati! Moj dom!« In pognal se je in zdrvei po strmem pobočju navzdol, da ga oglar ni mogel več dohajati.
8S
PO DOMOVINI
Zamudnikom!
C e a j e s e naročnike, ki še niso v celoti poravnali naročnine ca leto 1937, uprava vljudno opozarja, da bo list v najkrajšem času ustavile vsem, ki ne bodo imeli poravnanih svojih obveznosti de svojega lista. Prizadeti naj takoj po prejemu te številke nakažejo dolini znesek.
h taznih krajev
Slovsati t Zagreba. Prva prireditev Slomškovega prosvetnega društva v nedeljo, 3. oktobra, je znova pokazal«, ds društvo bajno živi in nemoteno nadaljuje svoje delo. Četudi je med letom odšlo iz Zagreba nekaj najholjših igralcev in pevcev, so takoj drugi, novi člani »topili na izpraznjeno mesta. Igro >Crna ženet sc igralci prav dobro podali iu g. Redenšek, ki je igro spisal in prišel na našo predstavo, je bil z uprizoritvijo orav zadovoljen. Dobro se je uveljavil tudi Kokov mešani pevski zbor, ki jo krepko odpel »Triglav« in »Ljubezen do domovine«, fl. sodnik Kant A!., predsednik Slomškovega društva, je imel zelo lep in globok gevor o vzvišenih namenili in delu društva; ljubko pa »ta se postavila z deklama-cijami Kramarjeva Angelca in Pemičev Adolf. Dvorana je bila poina. — V nedeljo, 17. oktobra, bo Slomškovo prosv. društvo proslavilo 20 letnico Krekove smrti, teden pozneje (24. oktobra) pa bo imelo svoj redni letni občni zbor, na katerega že sedaj vabimo vse zavedne nagrebške Slovence.
Kaka pri Krškem. Trgatev smo, ker je zaradi stalnega deževja hotelo marsikje grozdje segniti, že končali in je kapljica pod obroči. Kdor ne mGTe med letom na oddaljenejšo božjo pet, se hoče oddolžiti pri Roženvetiski Kraljici prvo efcto-brsko nedeljo na Stopnem. Pa je tudi letos pohitelo na to starozuauo božjo pot staro in mlado. Slovesno cerkveno opravilo je darova! novi škocjanski g. župnik. Kdor je hotel, so mu po službi božji postregli s pečenim jancem.
Oešnjiec nad Blagovico. V nedeljo je bil za nas zopet lep dan Popoldne so g. župnik blagoslovili novo lepo znamenje in kip sv. Alojzija. Znamenje so postavili Rakitovčani, ki so že več let mislili na to, letos ;;a se jim je želja »polnila. K temu j>a jo največ žrivovnl pokojni Lojze Albert, p. d. Jurčevc, ki je pred nekaj meseci umrl v ljubljanski bolnišnici. To bo živ spomin na pokojnega Žiberta iz Rnkitovca, Znamenja pa bo služilo lepemu namenu, ko bo vsako leto v njem blagoslov na praznik sv. Rešnjega Telesa,
Preiganje pri Litiji. Poljski pridelki bo pospravljeni, čeprav nam je slabo vreme delo onemogočalo, Ko smo omlatili strnino, smo bili razočaram, kajti ni bii pridelek takti kot bi bil lahko. No, pa s povzdigujem mi rokami hvalimo Boga, d k nas ie obvaroval toče in drugih iiim. Krompir smo iz mokre zemlje kopali. Pridelek bi bil obilen, če ga ne bi toliko miši saedie. Sedaj ga dan za dnem cele košare gnilega iz kleti nosilno. Ce nam bo krompir še naprej tako gnil, ne bo ksj spomladi saditi. Zelje »o nam ilo pecljev pojedle gosenice. Isto tako bo malo kostanja. Jaboik je nekaj, pa jo tako nizka cena, da »e zelo malo dobi za nje. Tudi gobe, ki smo se nanje zanašali, ne rastejo, ker je ves čas tako hladno.
Lipovec. Naš vodovod je končan. Pokazalo se je zares nekaj tehtnega in stalnega, kar ne bo le gospodarska korist, marveč tudi kra3 naše vasi. Slovesna blagoslovitev bo v nedeljo, 17. oktobra, ob dveh popoldne. Po blagoslovitvi bo pa še nekaj zaniiuivh točk. Naša vodna naprava je ena najmodernejših v celi banovini. Na udeležbo vabimo okoličane in prijatelje.
Šmihel pri Žužemberku. V zasluženi pokoj odhaja šolska upraviteljica gdč. Praniea Bozlaj. Pred 19 leti je prišla naša F ranica v ŠmiheL Kakor skrbna mati je vzljubila otroke in jih začela učiti in vzgajati, saj je bil mladi rod v povojnih letih vzgoje še posebao potreben. In pravi, resnično krščanski vzgoji jo ona z vso vneme posvetila Bvoje odlične sposobnosti. 7. gorečo besedo in lastnim vzgledom je učila mlada srca jiošterija, delavnosti in čistih, jasnih pogledov v vsa življenjska vprašanja današnje dobe. Pri tem je vedno z vzgledom kazala otrokom ;n staršem pot do
Njega, ki edini mor: dati blagoslov in resniC-ea uspeh človeškemu prizadevanju v blagostanju iu nesreči. Pa tudi za časne zadeve je imela vedno odprto svojo dobrohotno srce. Kdo bi prestol vse nasvete, ki jih je z ljubeznijo dajala ljudem v gozdarskih vprašanjih in v časih bolezni, preizkušenj in tegob! Pri lem ni nikdar vedela levica, kaj dola desnica. Tudi v učiteljskih vrstah je bila čislana in vedno dobrodošla Ni čuda, da jo je učiteljstvo žužernberške doline imelo več let za podpredsednico svojega društva. Ko odhajate, draga Franica, ii naše doline v svoj novi dom v Ljubljano, se Vam Vaši učenci in prijatelji iskrene zahvaljujemo za voe nauke in vzglede, ki sie jih nam v toliki meri dajali. Želimo, da bi Vam Vsemogočni, kateremu ste posvečali Vaša prizadevanja, poplačal Vaš trud in blagoslovil Vašo življenjsko jesen g cvetjem zdravja, milosti, sreče in zadovoljstva.
Sciihel nad Mozirjem. Naše lene kraje vedno bolj [x»ečajo izletniki. Prav voli ko bi naš kraj pridobil, če bi imeli primerno ceato iz Mozirja v Sinilfel, katero namerava graditi ba<i»ka uprava in ki so jo v veliko zadovohaoat vseh letos že trasi-rali. Gotovo ni zlepa v banovini kraja, ki bi bil ccste tako potreben kakor jo je asš kraj. Strmi malovozi so zaradi velikega prometa postali popolnoma neuporabni za promet z vozili. Vsled iegra naše gospodarstvo leto za letom veliko trpi. Težavni prevozi pocenijo vse, kar prodajamo iu po-draže vse, kar kupujemo. Politično smo kljtib od-daljenosti od prometa vendar dobili tndi *naci-onsliste« v naš kraj. Par ljudi, ki so se popolnoma udinjali JNS, je v letih nasilja napravilo našim ljudem in organizacijam tnarsikako krivico. Na veliko veselje ljudstva eo te baže ljudje izginili iz našega kraja. Da so sc tiaši ljudje v nasilju tako junaško držali, gre zahvala zlasti našemu ča-so-pisjti, ki prihaja v našo !aro v obilnem iteviin. Tudi jubilant »Domoljub« ima pri nas mnogo naročnikov. Liberalnega časopisja pri nas kar nič ni.
Črneča vas pri Kostanjevici. Morda niti n« veste, kje jc ta vas? Vas je bila nekdaj zelo zanemarjena,' tako da je rekel neki tukajšnji veljak, da je to najbolj zanemarjena vas v celem okraju. A za zboljšanje vasi »e ni v vseh letih prav i.io naredila Sedanji župan pa se je je loti! z vso vnemo. Po vasi se je izvedla kanalizacija, pot s« je razširila in nadela tako, da Se dobila va9 toar drugo lice. A voda, vodal Za ljudi je bil nad vasjo majhen studenček. Ta studenCek je postal ljudem v blagoslov. Pri njem se jc s pomočjo higienskega
Zgoraj na večišču so možje, ki so bili polegli poleg ognja in se krepčali z medico, prestrašeni poskakali kvišku, ko se je polresio in se je nenadoma sesedla naložena grmada, liledi in trepetajo so stali in strmeli drug v drugega, in ko so se v drugo zamajala tla, so kričeč pograbili, kar je sleherni najprej dosegel, eden svojo kljukačo, drugi takljajooo se inedično ročko, trot j i napol zoglenelo poleno, četrti kapo, ki jo je bil zgubil njegov sosed, peti skakljajoč kamen; noben ni gledal, po čem so segale njegovo roke, sleherni je v brezupnem strahu hotel sauto otemati in reševali, sleherni je pograbil, kar se mu je baš privaiilo pred noge, in tako so planili od ognja in se med krikom in vikom razbegli na vso strani.
Zapuščeno in tiho je ležalo večišče. Kar je zašumelo v deblu od starosti trhlega drevesa, kakor bi se bilo zganilo življenje v votlem lesu; potem so zapokale vejice in (w deblu je zdrknil človek; smuknil je čez večišče, stekel navzdol in izginil v gozdu. Cez čas se je oglasil nižje na pobočju bežeči topot konjskih kopit.
Povsod po dolini so vpili ljudjo. Kdor je spai pod streho, je skočil pokoncu in planil iz koče. Eni so stali, tresoč so od strahu, in buljili ven v noč, drogi so begali okoli lesenih sten, poskušajoč, ali še držijo trdno po spaliih, S planin je odmevalo, napol zatopljeno po razdalji, mukanje splaSenih krav, in visoko v pečeh so bobneli in hrumeli kamniti, plazovi, ki so so prožili 5ez navpično stene. V Oadenu so po ogroženih hišah netili ogenj in metali n« plamen suh© čarovne zeli — v Melinju so padali na kolena in molili, ali pa so hiteli v cerkvico, pri kateri jo zapel zvon, ne da bi bii kdo potegnil za vrv. In preneki Melinjec, ki jo sklepal roke v pobožni molitvi, je škilil po earovnih zeliščih in ognjiščnih možicih v zakajenem kuhinjskem kotu, in pronekemu Gadencu, ki jo baš hotel vreči čarovno zel na ogenj, se je obotavljala
roka, in njegove oči so se v upu in dvomu dvignilo proti nebu.
V Senavu se jo bil prebudil stari Gobi pod jablano, v mokri, poležani travi, med nesnago in gnijočitni jabolki, sredi zaudarnega smradu razpadajoče koze. Napol so j« vzpel in se Irudtio posmejal: »Glej! Zdaj se pa zares mezi gora! Zlati čas? Pride ali ne pride, mehi je vseeno!« Legel jo in zaprl oči. Ko je stresel tla drugi sunek, jo priletelo par jabolk izmed vej v travo. Na krhki liiSi so zableščala bruna, potem se je zganila streha, trhle stene so se razveznile, in počasi se je sesedla vsa koca. Brez posebnega hrupa, trudno, kratko je zaropotalo, in zopet je bilo vse tiho. Starec je nekoliko privzdignil glavo. »Ce bi bil spal nocoj tam notri — še ubilo me ne bi!« Vzdihnil jo in se obrnil na drugo stran.
Po sosednih dvoriščih so kričale in vreščale ženske; v trepetajočem strahu so postajale prod ogradtiimi vrati in klicali ven v noč može, ki jih še vedno ni hotelo biti od nikoder. Med vsemi je bila najbolj glasna ena; Hilm-tmda. In ko je vpila in vpila, so ji uhajalo ofii v plahi bojazni venomer Čez črno šume proti FalkonSlajtm..,
Tam v grndn je motno trepetala luč: lila je iz Re-kino izbice, kjer je poleg cinaslega zrcala gorela svetilni ca; budna je ležala Reka na svoji postelji, njene golo lakti so blestele, in razmršeno so ji padali razpnščeni rdeči lasje <5ez medvedjo kožo dol rta desko. Ko je sunek zamajal trdno hišo, je stegnila roke proti stropu in za-ječala: »Zruši se vendar! Zruši! I)a bom imela mir!« In i h teč je omahnila zopet na ležišče.
Njenega očeta in njenih bratov nista prebudila no bobol v zemlji in ne potres; bili ao pijani In so ležali v topem »panju, Toda hlapci in dekle so kričeč pribežali iz svojih podzidnih prekatov in hlevov. Ko je planila s
ba na svojih ptojlah. Take vagone, kjer so igrali kino in kjer »o plesali, no na teh progah že imeli. Najnovejša pridobitev no pa kopalni vagoni, ki «o dolgi 22 m in široki 3.5 m in je plavalni baze« globok 1.5 m.
Nerešeno vprašanj« pa je še danes, če so lepotico tudi že v teh starih časih poznale steznik (modre). Nekateri trdijo, da so ženske že takrat poznale pripomočke, ki so daiall telesu vitko obliko. Rimski pisatelji pišejo v tistih časih, da si nadevajo ženske steznike, ki s> jih stisnejo okrog života tako, da si katera celo zlomi rebra in žboli na hrbtenici. Toda najbolj je bila v navadi di-jeta, parne kopeli in Stranje.
K*<1 špirit?*«. »Včeraj »& nam je na spiritistifo« seji javil Beethovero« - -»1» kaj je rekel?« — »Prosil jc mojo ženo, r.a) ne igrse vei njegovih sonat.«
Zanimiva razstava je
bila otvorjena v Londonu. Minilo je namreč j let, odkar «o v Atiž»t> uvedene poročne malr.k0. Pred 1. 1837 so se vrM* poroko na prav čen način. Mladi Ijndjs.
uvoda i» banovine napravil nabiralnik, ki oddaja vodo v rezervar v vasi. Krasno je izpeljano. Namesto nekdanje mlakuže je danes lepo izdelan ,ezervar in v njem bistra Htudencnica, NI Juda, (e so ljudje silno veseli, ko vidijo izvršeno delo, ieludi jib je stalo mnogo truda bi dela. V nedeljo, 9 oktobra, popoldne je bila lepa slovesnost. V okrašeni vasi, ob lepih mlajih, se je nabralo ljudi „e le iz bližnje okolice, ampak tudi iz oddaljenih va9i križevske in kostanjeviške župnije. Domačin itSič je ves navdušen pozdravil navzoče, Zupan j, Likar je najprej iafročil pozdrave g. bana ter *ato v navdušenem in zanositem govoru •— kakor je on zna — vzpodbujal ljudi k slogi in ljubezni; le v skupnosti je moč, le v vzajemnem delu, ki ga ožarja ljubezen, se ustvarjajo velike reči. Go-ifoi župnik iz Sv. Križa je nanizal lep« nauke. Oospod župnik iz Kostanjevice je nato izvršil blagoslov studenca, rezervarja, polja in vasi. Pete litsnije so zaključile lepo slovesnost. Ljudstvo se je že dalj časa razgovarjalo o lepem dnevu, polno Ivaležnosti do svojih voditeljev, katerim je zopet, in zopet zatrjevalo zvestobo.
Cerklje pri Kranju. Vodovod se pri nas počasi, o vztrajno gradi. Po dovršenem zajetju bo tedaj tudi kmalu gotov rezervat'. Da pa no bodo nezaiiovoljneži ovirali dela, je na zadnji občinski seji odbor sklenil, da občina prevzame od zadruge gradnjo vodovoda. Letošnja letina je bila iudi pri nas pičla. Bolj skromno bomo morali preživeti zimo. Hvala Bogu, da smo bili vsaj elementarnih nezgod obvarovani. Zadnje deževje je pa napravilo precej škode na krompirju, ki je pričel gniti, in ajdi, Iti bo kalila. Pa tudi ozinilne ne moremo posejati. ,— Od nas je Slo precej fantov na manevre na Dolenjsko, ki so se pa vsi zdravi vrnili. - Zvedeli smo, da bodo fantje tudi pri nas ustanovili >Fantovski odseli« in sicer v nedeljo, dne 24. oktobra, ob 3 popoldne imajo v Ljudskem domu ustanovni občni zbor, na katerega so povabil; tudi govornika iz Ljubljane. Prav je tako, fantje, le odločno po začrtani poti naprej!
Smartiii pri Kranju. Pred 200 leti jc bila zgrajena naša farna cerkev sv. Martina, ker prejšnja, kl je stala ob Savi, blizu tam, kjer je sedaj kolodvor, ni več zadostovala. Posvečena je bila v nedeljo pred sv. Lukeženi I. 1737, dan nato sta bila jiosvečena v cerkvi v Stražišču oltarja in kapeli «. Frančiška in sv. Valentina, v torek pa cerkev sv.Jošta, ki je bila tudi isto leto skoraj iznova zgrajena. Torej trojni jubilej, ki se bo obhajal slovesno v nedeljo, 17. oktobra. Kot priprava na to slovesnost je bil sv. misijon, zaključen 10. okto-
bra s sprevodom v cerkev sv. Jerneja v Stražišču. V soboto, 16. oktobra, zvečer bodo pete litanije, potem molitve za vse umrle' farane, ki so pomagali cerkev zgraditi in vzdrževati skozi 200 let. Cerkev !n grobovi na pokopališču bodo razsvetljen), zvonjenje po vseh cerkvah tare in kresovi bodo pa oznanjali veseli jubilej. V nedeljo, dne 17. oktobru, bo zjuiraj ob pol osmih tiha sv. maša na prostem, tam, kjer je stala prvotna župna cerkev in kamor so pokopavali do 1. 1737 umrle iz cele župnije, ki je takrat obsegala tudi sedanje župnije Mavčiče, Basnica, Ovsiše in vasi Okroglo, Struževo in Žeje. Ob tričetrt na 9 bo pred župno cerkvijo sprejem prevzv. gospoda knezoškofa, ki bo imel ob pol 10 slavnostno pridigo in pontifi-kalno sv. mašo. Popoldne po litanijah bo v Smar-tlnskem domu akademija in predavanje o zgodovini župne cerkve s skioptičnimi slikami. Povabljeni so na to slovesnost tudi še posebno farani onih župnij, ki so nekdaj spadale pod cerkev sv. Martina, pa so sedaj samostojne. Saj so tudi ti pred 200 leti sodelovali pri zgradbi cerkve.
Prežganje pri Litiji, V zadnji, to je 40. šlev. letošnjega »Domoljuba« je bil iz Prežgan ja dopis, v katerem neki anonimni dopisnik poroča o >go-spodu«, ki da se vozi po naših potih z motornim kolesom in pri tem neupravičeno kriči nad ubogimi vozniki, »Gospod« pravi pri nas ljudstvo samo duhovniku, medtem ko vsakega drugega točneje označi, na primer: gospod župan, gospod glavar itd.; duhovnik je pa samo i gospod« in edini duhovnik na Prežganjem sem jaz. In res mi je od človeka izven prežganjske fare v zvezi s tem dopisom došel očitek, kako da morem z ubogim ljudstvom tako postopati. Zato izjavljam — ne zaradi mojih dragih Prežganjcev, ki vsi vedo, d® nisem jaz ta »gospod«, ampak zaradi širše javnosti, ki tudi bere »Domoljuba«; V vsem svojem življenju se nisem nikoli peljal niti z bi-ciklom, kamošeli z motornim kolesom! Anonimnemu dopisniku bi pa svetoval, da drugič, ko bo še pisal o kakšnem gosoodu, istega točno označi. Jožef Stupica, prežganjski župnik.
Prežganjc pri Litiji. Z oziroin na naš dopis z dne 6. oktobra smo prejeli sledeči popravek:
KtiS fotograf bo obiskal one, ki »o sporočili, da ga žele imeti deloma v petek de« IS. oktobra, deloma v nedeljo dne 17. oktobra. Prosimo, da ostaneta ta čas blizu doma, de d« bo imel fotograf nepotrebnih ttutsi
Ni res, da pridrvi z vso silo zadnje čase s Prežganja po Desnici neko motorno kolo, pač pa ja res, d a vozi motorno kolo šolski upravitelj Jereb Bogomir v zmerni hitrosti, katera odgovarja osebni varnosti lastnika in drugih vozil zaradi slabe in nepregledne cesle. Ni res, da je na neimenovanega moža, ki ae je z lesom natovorjeinm vozom umaknil na skrajni rob cesle, kričal: >Ali ne veste, da se morate motornim vozilom s ceste umakniti,« pač pa je res, da je podpisani ob neki priliki posvaril nekega voznika, ki je v pijanem stanju drvel s praznim vozom po cesti in vozil no nepravilni levi strani. Ni res, da se podpisani krega nad našimi poti, »ker je naš župan Gale«, pač pa je res, da pota v tej občini liiso v dobrem stanju in je temu kriva le slaba denarna moč občine, ki ne more z lastnimi dohodki urejevati in vzdrževati poti. — Jereb Bogomir, šolski upr.
Žalec. Naša naročnica ga. Antonija Cepin ima na svojem vrtu tri leta staro slivovo drevo. Kijub razmeroma mrzlemu podnebju je drevesce 9. oktobra začelo poganjati nešteto lepih belih cvetov, čemur se čudi vsa okolica. Le žal, da bo takrat, ko bi naj cvetje prineslo svoj sad, vse zelenje pomoril božični sneg in mraz ...
Grosuplje. Pri nas je močno razburilo duhove, ker namerava naša gasilska četa nabaviti motorno brizgalno. In po pravici. Za tako kupčijo pač ne more biti noben navdušen. Motorko kupujejo v časih, ko so se razni kovinski predmeti znatno podražili. Del kupnin: nameravajo plačati s hranilno knjižico, pri kateri bi če izgubilo 7000 din, razen tega pa bi oetal k- dolg. Z gospodarskega stališča moramo tako kupčijo odkloniti. Če smo do 6edaj bili brez notorke, bomo lahko še malo počakali. Boljše bi bilo, da se poveča gasilski dom, ki bi ■nam nosil stalne mesečne dohodke, iz katerih bi se mogli vršiti razni nakupi. Sicer pa bomo vnesli v io vprašanje malo več luči. — Naša cerkev ima že nekaj časa električno razsvetljavo, kar jo dela pri-kupljivo. Samo škoda, da je premajhna. Vprašanje ustanovitve fare na Grosupljem je kar zastalo. Ne premakne se z mrtve ločke. Gotovo je, da je !ara pri nas krvavo potrebna. Zato bi bilo prav, da 6e merodajni krogi zganejo.
Rovte. Pokopali smo 10. oktobra posestnika Janeza Novaka. Pokojni je bi! globoko veren, poštenjak in dober gospodar. Verske dolžnosii je točno izpolnjeval, bil je član apostolsiva mož. V njegovi hiši niso nikoli ob nedeljah delali, iudi ne sena sušili, kar se pri nas vedno pogosteje opaža. NededjsitO delo odbija blagoslov božji "od hiše. Najbrž so vzrok temu vedno pogostejše vrč-
ki so «e hoteli poročiti, so ee shajali na tako zva-utin ženitvenem trgu, kamor eo d oš! i poročni uradniki ter izvedli popisovanje novoporočencev. Hkrati so izstavljali poročne listine ter mladim fakoncem izrekali voščila 's navodila oblasti. Beseda »dmnbbell« — po naše topoglavec (tepec. bedak), stane New-JorS-ke meščane vsako leto tri sto tisoč dolarjev. 'Dumbbell« jc v Ameriki največkrat izgovorjena žaljivka in psovka. Od 50 l®>{ ložba zaradi življivk leto, jih odpade 20,000 J» besedo »dumbbell«.
je pa Ireba v Ame-riki povprečno plačati za l^bo žaljivko 15 dolar-]<«. stane ta mala beseda 300.000 dolarjev. , Brzojavka. Trgovec z llv»io Petri: je poslal ženi iz Banala sle-««obrzojavko: »Ker vlak ™ desetih ne vzame ?lBi s seboj, pridem en «n kasneje domov.« Proti vročini. Da člo-** ne omaga zaradi vro-
.. ■ i« po nasvetu zdrav-'lk°v ?e!o dobro uživati K?«* soli in sicer, da se J* «lo «ole, ali pa se »ol v pi«0 ali vodo ;,r P'je. Sol je ielo od-("ni ''Ia proti vročini.
svoje seneno postelje stara Ula, je zavpila, da jo Slo skozi ušesa: sMoj škorec! Moj škorec!« V temi jo stisnila k sebi malo kletko, v kateri je med lesenimi palicami plašno fofotai njen miljenec, dočim se je iz kleti pod njenimi nogami čulo glasno javkanje zaprtega dečka.
Hrup jo polnil grajsko dvorišče, in pod zidovi se jo zibalo v svojih globinah vzburkano jezero z bučečimi valovi, ki so prelivajoč se skozi ločje butali na prod in se zaganjali čez pesek tja do znožja križa. Motno ata blestela v temi oba oblesana bruna, v tem ko jo pri ribičevi hiši rdeče žarel ogenj skozi odprte duri in vsa okna.
Mati Mathilta in Edelrota sta bili bedeli pri plapo-lajočeni ognju v kuhinji, medtem ko so Viho in plan-šarja stražili na klopi pred hišo. Ko je za bobri sla zemlja in so vztrepetale skalne steno, so možje prestrašeno skočili v vežo, da bi zanesli mater Mathilto v naslonjaču pod milo nebo; toda zavrnila je hlapce, in gibajoč z nemimi ustnicami, je metala sol na žerjavico in polagala carov ne zeli v ogenj. Rotica je pa z Vihotom pohitela pred ogradna vrata, in v uoč je zadonel njen trepetajoči glas: >Zigenol! Zigenot!«
Ko se je odbil odmev od falkenštajnske stene, jo zadrhtela zemlja drugič. Od strahu ihleč se je oklenila Rotica Vihotove roke. Visoko nad jezerom nekje se je morala odkrušiti mogočna skala; bobneč in ropotajoč jo grmela navzdol čez strme stene in treščila v odprto jezero, da se je čulo ponoči sem do pristajal išča. »Tres! Tresk je jeknila Rotica in objela z oljema rokama drevo križa. Tudi Viho je urno prijel za sveti les.
Zdaj je bilo zopet tiho; le jezero jo šumelo in tleskalo v ločju in metalo v temi svoje pene čez prod, »Mislil sem si, da se mora nekaj zgoditi!« je zašepetal hlapec, težko sopeč. »Tres je videl to sveto drevo >n mu ni prijalo. In od jeze je skočil v jezero prav z visokega.«
»Pa vendar no, da bi bil rta planinah!« je zajecljala Rotica v trepetajoči bojazni. »Rudlib je tam gori k
Še je spala ljubezen v tem mladem dekliškem srcu; toda njena skrb se je prebudila v uri nevarnosti in je na krilih nežne bojazni pohitela skozi noč, iščoč fanta v daljavi. In v isti uri se je zgodilo, da je planil Rudlib na reginski planini iz koče. Okoli njega so vreščali pastirji in planšarke, mukale podivjane krave, bobneli kamniti plazovi •— on si je pa pritisni! roke na senca, zastriuel v temno globino in zabebljal: >0 vse svete moči! Pa vendar ne bo Rotice kaj zadelo!« ,,.
Ure daieč od reginske planine, ua gozdnatem pobočju Gela, je sedelo na seneni postelji mlado dekletce z belo prevezo okoli čela, in drhteč s pridržano sapo vleklo na uho rahle, napol zabrisane zvoke, ki so pluli sem iz Lokijevega lesa skozi uoč,..
Kakor v Melinju jo zapol zvon tudi v Martinjem kloštru, ne da bi bila potegnila roka za vrv. Ebervajn in brata so skočili s postelj. Ebervajn je hotel pohiteti v Valdramovo celico, toda žo na pragu mu jo stopil nasproti njegov duhovni brat, bled, z lesenim križem v dvignjeni roki. »Znamenja se mnoišeS In božji glas kliče v noči Kakor gromi Mar tvoje oko še vedno noče videti, Ivo jo uho še vedno ne čuti?«
jCujem, kako se zbirajo moči temo na boj proti nebogljenim ljudem, in bom videl, kako k roti božja mod duhove uničevanja, kako izpričuje Bog človeškim otrokom svojo ljubezen!« Ebervanj si je položil štolo okoli vratu in stopil ven v noč; Švajker je sledil za njim z borovo baklo, brat Vampo j« nosil posodo s posvečeno vodo. Obšli so klošier, iu Ebervajn je poškropil zemljo in izniolil zarotitveno molitev proti demonom globin.
(Nadaljevanje prlh.J 6»
menske nezgode, ker smo s« Bogu po robu posta-vili s '.eni, da premalo praznujemo Gospodov dan. Pokojni je bil v svetovali vojni skoraj ven čas na bojnem polju. Dostikrat je reki, da ee im« Materi božji zahvaliti, da je priftei srečoo domov, kljub temu da jt bil velikokrat v smrtni nevarnosti. Vedno si jt želel srečno zadnjo uro in res je lepo, mirno v Bogr» zaspal. Verski časopisi eo redno zahajali v njegovo ivišo. - Kmečka zveza pri nas dobro napreduje. V poletnih mesecih smo imeli več sestankov pri posameznih posestnikih ob nedeljah popoldne v senci lip ali pa pod kozolcem, ludi pozimi bomo nadaljevali s kmečkimi sestanki, ali to pri peči v večernih urah.
Mirna. Božja roka je segla v naše vrste in nam vzela Zofko Celarjevo, k smo jo vsi taka radi imeli. Saj je r vsakim !«ia tako prijazna! Zofka, v cvetu mladosti si odšla od nas, ni Ti bilo usojeno, da bi videla prostore pete gimnazije Kako si skakljala še julija okoli cerkve, ko smo se prjpravijaiS za novo mašo! Kjer je bilo treba, povsod si pomagala. Kdo bi si mislil pred dobrini mesecem, ko si teko !ejw> igrala ua našem odru Anko v iDomut, da nas boš tako kmalu zapustila! Požrtvovalna si bila, polna idealov, vneta /.a slovensko stvar, vedno vesela, še zdaj, ko si ležala vsa bolna pred smrtjo. 'Vsa 'epa, "kol ansie! si odšla. Zofka, v miru počivaj, Gospod p® Ti daj večni mr! Tvojim dobrim staršem in bratu pa o« nas vseh — iskreno sožalje!
Tržišče na Dolenjskem. V Pavli vasi je nenadoma preminul posestnik in občinski odbornik škoporc Franc. Ko ie pri sosedu klal prešiča. se ie jK> nesreči urezal v roko. Prereza! si je žal«. Ker ni bilo nikogar pri roki, da bi mu pravilno preveza! rano, je izkrvavel preden so ga pripeljali k zdravniku. — Razui saniteni tečaji, Itako ravnati vsili, če ni zdravnika pri roki, »o nujno potrebni. — Na taboru v št. Janžn je dobilo naše prosvetno društvo aovo zasiavo. Naj bi se zfciraU naši faraoi pod njo, v projpeh asšega prosvetnega dela še dolga naeta, da proaikne med naše ljudstvo res prava krščanska prosveia.
Iz naših društev
Kranj. Prosvetno druitvo v Kranju je pokazalo za otvoritev sezone slavno dramatsko delo Cesar von Daia »Izda!« pri Novsrrk. --Naša lepa župna cerkev je pridobil« prejSBji teden ove novi okni, ki so res krasno izdelani po načrtu ge. prof. Vomik. OJtni se krasno podajata k le-
pemu novemu glavnemu oltarju. ■- \ sobote je umrl v ljubljanski bolnišnici g. Za vrinit Kare!, nadnčiteij v pokoju, stanujoč v Kranju. Pokopan ie bil v ponedeljek popoldne na tukajSnjem pokopališču. Žalujoči družini iskreno sožalje! — Knjiga »Šenčurski dogodki«, ki jo je spisal dekan č. g. Matija Škerbee, je vzbudila veliko zanimanje. Opozarjamo vse, ki želijo dobiti knjigo, da so naroča pri Tiskovnem društvu v Kranj«; cena broširani knjigi je 20 din, v celo platno 30 din, Brezovica pri Ljubljani. Prosvetno društvo «a Brezovici vprizori v nedeljo, 17. oktobra v Katoliškem domu oh 3 poj»ldae in ob 8 zvečer krasno dramo »Reka«. Ker obeta biti igra režijsko ifl igralsko nekaj novega, zato vabimo poleg domačinov tudi okoličaae,
VirmaiSe-Sv. liuh. Prosvetno društvo otvori gledališko sezono a krstno predstavo ljudske igre v 8 slikah »Valovi življenja« v nedeljo, 17, oktobra, in v nedeljo, 21. oktobra, ob 4 popoldne v Kmetijskem domu. Vljudno vabimo!
Preddvor. Prosvetno društvo Preddvor začne letošnjo sezono due 17. oktobra z znano igro »Zla-torog*. Dne 24. oktobra igro ponovijo. Obakrat se prične točno ob pol štirih. — Zadnje deževje je našemu človeku delalo velike preglavice. Hvala Bogu, da se je zadnje dni -/boljšalo, da bomo po-pospravili vsaj to, kar je ostalo ia ni vzela moča. Nekateri so že pričeli posnemati hudiča, namreč kuhati žganje. Čuti se, da nimamo prepotrebne sušilnice sadje, da bi vsaj to, kar imamo, mogli tako uporabljati, da bi nam bito v korist. Lekt-viščarji. po večini otroci, so odšli. Nekaterim je prav, drugim pa ne. Sedaj smo ostali zopet sami. Grad pri cerkvi temeljito popravljajo že celo !eto zunaj in baje tudi znotraj. — Pred tedni je umrla znana potovka Ivana Save. V Kranju jo je podrl nejr.an kolesar. Bila je vsak teden trikrat peš * Kranju. Zanimiva bi bila statistika njene hoje v Kranj in nazaj. Umrl je tudi Kok Franc iz Potoč.
Dol pri Ljubljani. »Stari in mladic je naslov zanimivi kmečki igri, katero uprizorimo v nedeljo, dne !?. oktobra, ob 3 j*>poldne v Prosvetnem domu v Dolu. — Preteklo nedeljo jo zborovalo naše Prosvetno društvo. Bilanca preteklega leta je bila polna dela i« napredka. Odbor je dobil pohvalo. Na občnem zboru je govoril gO»p. Pernifek France iz Ljubljane. Tako živo Ln navdušeno govori malokdo! Obč.ni zbor je bil dobro obiskan. Vidi se. da nas še ne bo konec. Bog živi!
ftfc Jernej, V nedeljo, 17. oktofera. bo v dvorani ob pol ireii popoldne jjevski koncert okoli-
ških pevskih zborov. Na programu je 13 j)eeau za moški, ženski in metan« zoor. Nastopi okrog 100 pevcev. — Nato pa je vinska trgatev, ki bo, po stari navadi, prav prijetna. Vse prijatelje, domače in okoliške, vabimo, da se udeleže veselega slavlja našega Prosvetnega društva.
Prosvetno druživa v Sasesašisrkn ugodno proda bradlja.
I po ifl Gorianci
Nič nismo šc poročali, kakšne vtise so naredili na nas voja-ški manevri, ki so se vršili pri nas ob Kolpi. Videli smo marsikaj zanimivega, moderno orožje, tanke, »klopne avtomobile, velike kanone, cele jate zrakoplovov, nov način bojevanja nevidne vojske itd. Razmerje vojakov do civilnega prebivalstva je bilo prijazno. Vsi smo se čudili izredni de.nokretičnosti naše voj-I ske. Tudi škode niso preveč naredili. Glede brane ni bito ljudstvo pripravljeno, kdor pa je kaj imel na razpolago, je lahko dobro prodal. — Začeli smo zopet šolo. ki je bila pred manevri prekinjena. Na Boža koven? in na Drušičili smo dobili nove učitelje in smo zdaj prepričani, da se bo pouk vršil nemoteno dalje. Čakamo pa še en« učno moč za metliško šolo. Prošli ledea smo imeli potujočo protiplinsko razstavo. — V nedeljo, dne !5. oktobra, smo pokopali pri Treh farah posestnik« Janeza Kopiniča iz Rosalnic. Revež je dolgo čas bolehal na raku in zadnje dneve je hudo trpel. Pokojni ie bil zgleden družinski oče m krščanski mož. Zapušča žetto in tri otroke. Bog mu bodi plačnik! Pred njim pa je odšel po večno plačilo posestnik Martin Stare iz Cnril, oče številne družine. Umr! ie na posledicah kapi. — Pred tedni je pogorela v Mettiki revnemu posestniku g. Mafeviču hiša in siromak je v hipu prišel ua beraško palico. Bil je k sreči naročnik »Domoljuba« in ta mu Je takoj izplačal 4000 dinarjev zavrovalaiue in g« tako rešil zaenkrat ua j večje »tiske. — Veliko je škodovalo deževno vreme trgatvi, Mošt je zlasti pri tistih slabši, ki »o morali prezgodaj trgati. Treba bo dosti sladkorja; hvala Bogu, de ga je preskrbela banov, r, a po znižani ceni, da <t bo lahka vsakdo kupi. Nekateri pa so zadeli ugoden čas in bodo imeli zopet letos dobro vino. — Poljske pridelke smo ie skoro pospravili, ajdo mokro vreme se vedno zadržuje. — Se to smo pozohdli zadnjič povedati, da se je pojavila v suhorski fari griža in so mo-
W. ttauft - l O :
Ko je sameval, so mu prihajale čudne misli; bal se ni ničesar, saj je bilo njegovo srce mrzlo; toda če je mislil na smrt svoje žene, &e je spomnil, kako se bo moral tudi sam loSiti s sveta in še kako z grehi obtežen, težko obtežen n solzami in tisočerimi kletvami revežev, ki niso mogli omečiti njegovega srca, s tarnanjem nesrečnikov, na katere je bil naščuval svoje pse, obtežen s lihim obupom svoje matere, s krvjo lepe dobre Lizike. Saj bi še staremu možu, njenemu očetu, ne mogel dati odgovora, če bi prišel ia vprašal: »Kje je' moja hči, tvoiff žena?« Kako naj bi šele odgovor dal Njemu, ki so Njegova last vsi gozdovi, vsa morja, vse gore in človeška življenja?
Mučilo ga je tudi ponoči v sanjah in pogoelo ga je zbudil neki sladek glas, ki mu je klical: »Peter, dobi si gorkejše srce!« In kadar se je prebudil, ja vendar takoj /,opet zaprl oči, zakaj pe glasu je morala biti njegova žena Lizika, ki ga je tako svarila. Drugi dan je šel v krčmo, da bi se raztresel, ln je tam našel debelega Ezekiela. Vsedel se je k njemu, govorila sla to in ono, o lepem vremenu, o vojski, o davkih in alednjič tudi o smrti in kako bo poletu. Kzekiel mu je odgovoril, da telo pokopljejo, duša pa gre ali gori v nebo ali doli v pekel.
»Torej se pokoplje tudi srce?« vpraša Peter aapeto.
»Seveda, tudi to bo pokopano.«
»Kaj pa, če kdo nima več srca?« nadaljuje Peter.
Ezekiel ga pri teh besedah grešno pogleda. »Kaj
hočeš s tem reči? Ali me hožeS imeti za norca? AH misliš, da nimam srca?«
»O, srca zadosti, trdnega kot kamen,« odvrne Peter.
Ezekiel ga začuden pogleda, crcre »9 okoli sebe, ali ni nihče slišal, in pravi poteui: »Odkod veš to? Ali morda tudi tvoje ne bije več?«
«Ne bije več, vsaj tukaj v mojih prsih ne!« odgovori Peter Munk. »Pa povej mi, ko sedaj veš, kako bo pa z najinima srcema?«
»Kaj te to briga, pajdaš?« odgovori Ezekiel smeje. »Saj živiš tu na zemlji in to zadostuje. Ravno to prednost imajo naša mrzla srca, da se nas ne loti strah pred takimi mislimi.«
»2e res, toda človek ie misli na io; in četudi zdaj ne poznam strahu, se vendarle Se prav dobro spominjam, kako zelo sem se bal pekla, ko sem bil šo majhen, nedolžen deček.«
»No, dobro se nama ravno ne bo godilo,« do Ezekiel. »Nekoč sem o tem vprašal nekega učitelja, pa mi je dejal, da pridejo po smrti srca na tehtnico, kjer so stehtajo njih grehi, ki so jih naredila v življenju. Lahka se dvignejo, težka pa udarijo doiš in najina kamen«, mislim, bosta imela precejšnjo težo.«
Tako sta govorila. Toda naslednjo noč je čul petkrat ali šestkrat znani glas, ki mu je šepetal na uho: »Peter, dobi si gorkejše srce!« Ni se kesal, da jo je ubil, toda če je družini dejal, da je žena odpotovala, »i je vselej pri tem mislil: »Kam je neki odšla?« Sest dni je tako prebil in vselej je slišal ponoči tisti glas in vselej se je »pomnil gozdnega duha in njegove slrašne grožnje. Sedmo julro pa skoči z ležišča in vzklikne: »Naj bo, videl boni, ali morem dobiti
BAZNO
Cerkav brci tvonor.
Nova cerkev v Sefordu na A.ngie4k«m iin* n»-mesto zvonov samo gramofon m zvočnik. Nabavila »i je tudi zalog® pU»*4 š« pa potrebi oddaja rvonenje rimske stolnice sv. P«tr«, parišk« Mofcre Dam« itd. Cerkov-nih gr» v zvonik m«1 zato, da bi navil gramofon is oferail stikalo, k> dovaja elektriko zvoč-niku.
»Za noben denar,« Skupina angleških psihologov j® žrtvovala dokaj čas« in desiarja, da bi ugotovila, koliko resnosti pripisuje povprečen meSča« razširjenim krilaticam: ga ne bi bil jaz storil noben denar,« »K&! v34 bi dal s« to« itd.
ksvu je seveda ugotovila, da ne »aseroo dobetedno tolmačiti »lične vadihljai«. a v ostalem prepeval« tukaj preaenetJjivia podatkov. Tako je P'^1 neki ugleden mol nti w. da bi 1<K) fontov Ster-imgov aftjM« Prf7. živaga hroMa. A »to • nI naJlo nikogar, ki j'
hot«! proti 5 funtov <hi »kodni™
kakor čep«. Toda vfi h«
dl bi »i d»lo odreci to
rati šol« zapreti« prav tako tudi neko vas, ki leži ob cesti, — In še to: Župnik iz Sinjega vrha ei je zlomil nogo in leži v bolnici v Novem mestu. Nadomestuie ga upokojen žtrpnik g. Kolfoezen. Bolniku želimo skorajšnjega zdravja.
jlzjava siremaka, ki mit je roda tsd vzela*
Ni res, da je zbirka, ki naj bi bila nabrana v Brežicah na potrdi'-) župaega urada v Sv. Križu za Sirgarja Franca iz Dola pri Sv. Križu, katero j« Strgar posla! v Brežice preko Jožeta Kodriča ml. iz Sv. Križa, bila poslana Sokolu v Sv. Križu, čigar načelnik je gori imenovani g. Kodrič, ki je to zbirko preko g. Kodriča ml. razdelil med svoje člane in prijatelje, tako da so drugi dobili, kar bi moral dobiti Strgar, njemu pa 83 dali beri in piši UO dinarjev. Pač pa je res »»sprotno, da Ko-drič sploh si načelnik Sokola v Sv. Križu, da ni dobil nobene Strgarju aai!ienjene_podpore, kakor
član Bre-
Je končno res, da je Sokol v Sv. Križu, čigar je g. Kodiič mi., prejel le zbirko Sokola v žicah kot prvo vnanjo podporo po povodnji ier do je Sokol sam to zbirko razdelil svojim članom, katerim je bila namenjena. Bas pa je tudi, da je dobil Strgar podporo v znesku 25 dinerjev, toda ne od Sokola, aiarvei iz zbirke naprednih ljudi.
Sv. Križ, 10, okt 1937. Joško Kodrič mL
Srasilsiea ia stiiiit
regisirovana zadruga z neomejeno zavezo
v Kamniku
Šu tria Sto v. 22 [v lastni hiši)
Hranilne vloge obrestuje po dogovoru (io 5 %
Jamstvo jsresesa veeturatae vr«da»st vseli rleg
za jesen v veliki izberi po solidnih cenah nudi ugodno
Oblatilaka m $immm> Siubliana
Tyrševa cesto 29 (hiša Gospodarska zveze) Do preklica nudimo raznovrstno blago tudi na hranilne knjižice članic Zadružne zveze.
tomcuce
Čiščenje in ribanje, pranje in ae nazadnje kuhinjska para pri pripravljanju jedil - lo povzroča ob vsakem Setrsein času le prehitro raskave ia razpokaue roke. Kako lahko je temu odpomočit Vsakokrat, ko ste roke omili in jih osušili, jih namažite nekoliko s Solea kremo in zdrgsiite - ia koža ostane, mehka in voljna, se ae vname in postane odpornejša.
Kar velja za roke, je pa še prav posebno primerno m obraz. Zato se umivajte z dišečim Solea milom, ki vsebuje aktivni lecisin, kolesteria v Solea kremi dobi z njim učinkovito dopolnitev.
Celo telo dobi novo prožnost in svežost, koža postane rožnato-nadahnjena in trajno prekrvljena. Polet in prožnost - kako potrebna sta ravno pri utrudljivem goapo-diniskem delu!

(o.

■> (S

OlUio-in kmi\
V VSAKO KATOUSKO HiSO SPADA KATOLIŠKI ČASOPISI
ko ali nogo proti odSkod-aini, ki b i se zdela uneš-8o nizka zavarovalnicam, Veliko bogatašev bi plačalo celo premoženje, če bi smelo opazovali obe-fcmju zločincev, ss udeležiti lova na «lo®e šn »prejema pri Mussoluiiju ali Hitlerju- Več žen bi bilo pristalo na 5 meseetv Jirisilnega dela proti od-ikodnini v obl&i brezplačnega potovanja okoli »veta. Moški niso hoteli to žrtvovati nad 2 um-«eca ječe.
Moški m seveda niso vselej strinjali s tem, Soda ženska moda se je že takrat kaj malo brigala »a mnenje moških, kot se 8« danes ao... Zgodovinar Suelon je nekoč norčeval fz fanta, bi je objel svojo nevesto in s»e ie pri tem zbodel na njenih suhih rebrih, ki no štrlela iz telesa.
Orjalka krave, V jus» ®i ameriški državi Te*as nahaja krava, katero ®°ra človek videti, da verjame resfiičmosti. Lose Star jo imenujejo in firaa lastnica je Jeanne «aul6by ir. San Autonio. pav> i« stara zdaj enajst in meri pri plečih Sest «vliev in en palec Ur »žive vage« eno in 800 funtov.
gorkejše srce, zakaj ravnoduSni kamen v prs^h mi dela življenje ie dolgočasno in pusto.« Hitro si obleče nedeljski suknjič, sede na konja in odjezdi na Je-lovo goro.
Na Jelovi gori, kjer so drevesa gosteje rasla, raz-jaha, priveže konja in stopa s hitrimi koraki proti vrhu griča, in ko obstoji pred debelo jelko, prične govoriti:
»V zeleuem jeSovju sakladov čuvar, že mnogo, premnogo sto let si že star; dežela je tvoja, kjer jelke rasto, nedeljski »gledajo tebe samo.«
Tedaj sse prikaže Stekleaček, a ne prijazen in domač kakor sicer, ampak mrk in žalosten; imel je na sebi suknjič iz Črnega stekla in dolg žalni trak mu jo vihral s klobuka. Peter je dobro vedel, za kom žaluje.
>Kaj feočeš odi mene, Peter Munk?« vpraša z zamolklim glasom.
»Imam Se eno željo, gospod zakladnik, odgovori Peter s povešenimi očmi.
»Ali morejo kamenita srca še želeti?« vpraša Steklenček. »Vse imaš, kar potrebuje« za svojo hudobijo in težko, da ti izpolnim tvojo željo.«
»Toda dali ste mi vendar tri želje na razpolago, eno imam še vedno prosto.«
»Vendar ti jo lahko odbijem, če je nespametna,« nadaljuje gozdni duh; »pa naj bo, hočem slišati, kaj želiš!«
»Vzemite mi mrtvi kamen ifc prsi in dajte mi moje živo srce,« zaprosi Peter
»Ali sem se jaz s teboj pogodil?* odvrne Steklenček »Ali sem ia?, Holandski Goran, ki daje bogastvo
in mrzla srca? Tam, pri njem si moraS iskati .svoje srce.«
»Ah, ne da ga nikoli več nazaj!« odgovori Peter žalostno.
»Smiliš se mi, čeprav si hudoben,« reče možiček, ko je nekoliko pomislil. »Toda, ker tvoja želja ni nespametna, ti vsaj ne odrečem svoje pomoči. Torej čnjl Srca ne moreš dobiti več s silo, pač pa z zvijačo, kar ti morda ne bo težko, zakaj Goran ostane veudar le neumni Goran, četudi se zdi sam sebi neizmerno moder. Pojdi torej naravnost k njemu in stori, kakor ti povem.« Nato ga natanko pouči, kako in kaj in mu da križec iz čistega stekla: »Na življenju ti ne moro Škodovati in te takoj izpusti, ko m« tole pokažeš in držiš pred seboj ter zraven moliš. In ko dobiš, kar zahtevaš, pridi zopet k meni semkaj.«
Peter Munk vzame križec, si vtisne vse besede v spomin in gre dalje proti domovanju Holandskega Go« rana. Trikrat ssakliče njegovo ime in takoj stoji velikan pred njim. »Ti si svojo ženo ubil?« ga vpraša a groznim smehom. »Tudi jaz bi bil tako storil, tvojo premoženje je razdajala beračem. Ampak za nekaj časa boš moral iti iz dežele, zakaj nastal bo hrup, če je ne bodo našli; gotovo rabiš denarja pa prihajaš, da ga dobiš?«
»Uganil si,« odvrne Peter, »in le prav dosti mi ga daj to pot, zakaj v Ameriko je daleč.«
Goran stopi naprej in ga pelje v svojo kočo; lam odpre skrinjo, v kateri je bilo mnogo denarja in jemlje iz nje cele zavitke zlata. Ko ga je na mizi pre-iiteval, pravi 'Peter: »Pravi navihanec si, Goran, ki si me nalagal, da imam kamen v prsih, ti pa moje srce.«
(Dalj« prihodssiič.)
4»
IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ
______________„________________ „- — .........................iiiim i umu hiiiiin mm...........i..................inmiimniiimiiiiiimni mu miin itii iimmmr
Tri vogle podpira,,.
Poleg vetske krize, ki kakor kužna bolezen razjeda vsaj nekatere kmečke domove, stiska kmeta še gospodarska kriza, ki kakor črn oblak, plava nad mnogimi slovenskimi kmečkimi domovi. Mnoge kmetije so že zašle v velike dolgove in se še vedno vanje pogrezajo. Ali naj kmečka žena, gospodinja predvsem." Abupno vije roke in prepusti vse nekemu slepemu razvoju? Ne, nikakor ne! Sposobna kmečka gospodinja bo mnogo rešila, če Se ne vse Saj je znana resnica, da so napredek in blagostanje kmečke družine, kakor tudi njen prepad, odvisni po veliki večini od sposobnosti in nesposobnosti kmečke žene-gospodinje. Naš narod nujno rabi sposobne kmečke žene iu te bodo rešile kmečki stan propada.
Ona svetopisemska žena, katere smo se spomnili žc v zadnjem članku, je imt-ls štiri lastnosti, s katerimi se je odlikovala od drugih žena. Imela je ljubezen do dela, bila je sposobna in priučena delu, vodila je priproato gospodinjstvo in je svojo družiuo oskrbovala s tem, kar je doma pridelala.
Ljubezen do dela! Kako silno je ljubila ta žena svoje delo, razberemo iz onih stavkov, ki opisujejo njeno delavnost. »Poišče si volne iu pre-diva in dela z urnimi rokami. Se ponoči vstaja in pripravlja jed svojim domačim. Prepaše se in sama prime za delo. Ona vidi, da ji gre deio urno izpod rok, zato še ponoči vstaja in dela.« Tako sveto pismo. Človeku se zdi, kakor bi videl ono ženo pred seboj, kako se urno suče po svoji hiši, kako se prepaše in pridno dela. Kakor veverica skače po hiši in se že trikrat obrne, dočim se druga v istem času komaj enkrat. Njena dobra volja in smeh na ustnicah kakor sonce ožarjata vso hišo. Delo je za nje pravo veselje in je zato zjutraj prva na nogah in zvečer gre pa zadnja k počitku. Njej bi sicer ue bilo treba detati, ker je pač bogata, a kljub tema ns postaja niti trenutek brez dela. In ravno zaradi tega jo tirno sv. pismo tako pohvali, kakor nobeno drugo ne. Tudi kmečka žena, predvsem pa gospodinja, mora imeti veselje do deta, kakor ga je imela omenjena žena v sv. pismu. Stvarnik vam je dal moč iu sposobnosti za dete in zato tudi hoče, da boste delale in da ne boste jedle kruha brez dela. Ljubezen do moža iu do lastnih otrok in skrb za bodočnost morata priganjati kmečko gospodinjo, da pridno dela. Le tam, kjer je gospodinja delavna in pridna, bo domačija obstala in tudi napredovala. Kdor dela, ta tudi napreduje. Skrbna in delavna gospodinja je najbolj varno naložen kapital, ki nikakor ne more propasti. Zato kmečke gospodinje, ljubite delo, saj je vas Bog sam ustvaril za delo. Zavedajte se, da je bodočnost kmečkih domačij v veliki meri odvisna od vašega požrtvovalnega in pridnega del«.
Druga lastnost ali bolje rečeno sposobnost, ki mora dičiti kmečko gospodinjo, je primerno znanje, predvsem tisto znanje, ki se zahteva, da more umno upravljati gospodinjske posle. Ce je bilo kdaj prej potrebni,, mora kmečka žena mnogo znali in vedeti posebno v današnjih težkih časih. Dobro se mora razumeti na gospodinjstvo, prav posebno na kuhinjo, dalje na prešičerejo, kokošje-rejo, na obdelovanje vrta in njiv. Prav posebno se pa mora truditi, da bo pametno vzgojila svoje otroke za koristne člane človeške družbe. Zal, da se uekatere kmečke žene bore malo razumejo na svoje posle ter vodijo gospodinjske oosle brez pravega načrta iu brez prave modrosti. Iz tega se potem rodijo razprtije in prepiri in velikokrat se najlepša družina popolnoma razbije. Toda, kje naj se kmečka gospodinja vsega Sega nauči? Že kot dekle se mora skrbno pripravljati na svoj bodoči poklic., da bo nekoč kot gospodinja mogla umno upravljati svoje posle. Nadalje se učite iz primernih knjig in časopisov; mlajše gospodinje se mo- i rejo marsikaj koristnega naučiti pri svojih materah, pri razumnih sosedah in prijateljicah. Vsaka kmečka žeua mora imeti željo, da se čim bolj usposobi za nešteta dela svojega poklica. Ce se pa že same ne morete kaj posebnega naučiti, potem pa skrbite, da boste svoje hčere pripravite na važen poklic kmečke gospodinje. Ce količkaj morete, pošljite jih v gospodinjske šole iu tečaje, pošljite jih morda za nekaj časa v službo iu obenem tudi v šolo k zmožnim in razumnim gospodinjam. Ono vam bodo v pomoč in ko bodo poslale samostojne gospodinje, bodo s pridom lahko uporabljale pridobljeno znanje in bodo vam vedno hvaležne flo-
dite skozi življenje r odprtimi očmi in t resno voljo v duši, da vidite povsod kaj novega ter se vedno učite in tako napredujete.
Kar je danes, na kmečkih domovih prav posebno potrebno, je neka priprostost v hiši in gospodinjstvu sploh. Čeprav je bila ona svetopisemska žena bogata in ie je ob praznikih oblačila v tenčice in škrlet ter je spndai njeu mož med odlične prvake izraelskega naroda, pa ni njeua hiša poznala iuksuza, razkošnosti in zapravljivosti. Po nekaterih naših kmečkih hišah ni več tako. Le prepogosto naletimo na ueko pretirano razkošje in preveliko zapravljivost v obleki, hrani in v vsem ponašanju. Vsemogoča mestna prismojenost se hoče udomačiti tudi pod kmečko streho. S tukimi navlakami se kazi pristni kmečki značaj slovenskega kmeta, Žal. da v tem oziru velikokrat greše naše kmečke žene. Izvea vsakega dvoma je, da teli pameten in razsoden človek kmečkemu življu napredek iu udobnost, a vendar vse po pameti. Vsak vam privošči lepo urejeno stanovanje, lepo obleko, dobro in okusno hrano, a vendar mora kmet pri vsem tem ostati kmet. ne pa morda kak polizau akric. Vse se pa mora gibati v mejah finančne možnosti Nikakor ne gre, da bi se na račun lažnega napredka delat dolg. V današnjih težkih gospodarskih časih, ko se denar tako hžko prisluži, se je treba pač omejevati. Nekateri morajo varčevati, du morejo shajati, a drugi pa naj skrbijo, da ne bodo kvarili pristne kmečke kulture. Posebno skrbite ve kmečke matere, da boste svoje otroke navajale na skromnost in priprostost ter na resnost življenja, ne pa morda k mehkuž-nosti in brezdelju.
Četrto načelo, katerega mora kmečka gospodinja dobro poznati, je pa v tem, da mora znati shajati pri gospodinjstvu kolikor le mogoče z domačimi pridelki To (e velikanskega pomena za kmečko hišo Gorje domačiji, kjer mora gospodinja vse kupovati lc v trgovini in ne zna uporabili tistega, kar ji i obilni meri nudi domač grunt Skušajte shajati in vzdrževati svojo družino » tem, kar vam nudijo vrt, Mev, kurnica in kupujte kolikor mogoče malo. Sadite mnogo takih stvari, ki jih morete s pridom uporabljati v gospodinjstvu. Kmečka gospodinja, ki zna na ta način gospodinjiti in oskrbovati kuhinjo, iahko z veseljem gleda v bodočnost in bo marsikatero stisko odvrnile od hiše in družine. Nespretni in nesposobni gospodinji bo pa'šlo vse narobe in mora gledati na grob "svoje lastne nesreče in nesposobnosti.
Žene in dekleta, če hočete biti rešiteljic« kmečkih domov, potem sc pač ravnajte po teh načelih.	(Dalje prib.)
Iz pssame Ktunecke zvez
SEJA VODSTVA KMEČKE ZVEZE.
V petek je bila seja vodstva Kmečke zvez*. Ob otvoritvi se je načelnik g. lir od ar spominjaj 20 letnico smrti dr. Janeza Ev. Kreka ia poudarjal njegove zasluge za slovenski narod. Obravnavale so se nato posamezne točke dnevnega reda. Glede akcije z& pomoč poškodovanim po toči »e je sklenilo pospešiti jo in v tem smislu posredovati pri akcijskem odboru banske uprave, hkra-tu pa opozoriti vse edinice, da pričnejo pobirati pridelke. Obenem sklenejo tudi posredovati na banski upravi in ministrstvu, da da prost« vozovnice za prevoz žita. Prečital so je zapisnik ise-etamka zastopnikov blagovnih zadrug, na katerem n-inTirriniiT iiiiriiiiiiii|i iminii'iiii'nimiiiiinimiiini'1 ..........
SItosimM stran
IB NAS CENENI POPOLDNEVNIK, KI GA SVOJIM CITATELJEM TOPLO PRIPOROČAMO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 1» STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA ONEGA, KI SI NE MORE NAROČITI »SLOVENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. P1S8TB NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO. NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK USTA NA OGLED,
«o razpravljali o ustanovitvi blagovne centrale jj. določili termin za ponovni aoatanek, ki bo v Celju. Vabita bodo pravočasno razposlana vsem za-drugam.
Glede jubilejne Številk« Domoljuba«, ki izide 27. oktobra in v kalen bo sekaj strani posvečenih Kmečki zvezi s« jc določil« snov, ki s« b» objavila.
Koledarčeik Kmečk« zveze, Id v kratkem izide, ae bo prodajal po 10 dir, in se naročaj pri tajniitvu Kmečke zveze v Ljubljani. Razprodaja! s® pa bo tudi v knjigarnah po isti ceni. Vse edinice pa se bodo ie posebej »bveoiil« o načinu naročanja in pogojih plačevanja.
Stanovsko strokovni tečaji "bodo v letošnji zimski dobi po okrajih in se bodo pričeli sredi novembra. One edinice, ki ne bodo prii!« ris vrsto letošnjo zimo, bodo imele tečaj prihodnje leto, delom« pa bomo poskrbeli, da ga bodo same priredile « pomočjo glavnega odbore.
Sklenili smo izdati za vse člane Kmečke zveze posebne legitimacij«, n« kfcterik se bo tudi potrjeval prejem članarine.
N« predlog okrajnega odbora Ljubljana—okolica se »klene poslati vsem zavodom in kuhinjam ter bolnišnicam okrožnico, naj kujsnjejo vse pridelke, ki jih potrebujejo, potom krajevnih kmečkih zvez.
Glede organizacije enim« se je ugotovil lep napredek, pomanjkljivo pa je še vedno poslovanje nekaterih edink, ki pravočasno nt izvršujejo naročenega dela..
prekoMlASacija ostra.
Ker so bile v zadnjeai času »etike prekoma-sacij« občin, prosimo vse odbore krajevnih kmečkih zvez, zUsti pa emit, ki *o pri tem prizadete, da točno ugotovijo svoj delokrog, «1« n» bo kakšns vas ostala zaradi teg« n«včUnjena. Morila bo potrebno, da a« osnuje nova edinic«, ali p* da se do sedaj obatojač« rszdeSi r dva. Glavni odbor Kmečke zveze bo poslal vwa edinicam poseben obrazec, potom katerega bodo to njemu sporočile Izpolnite, prosimo, t« obrazec točno.
POTRJEVANJE NOVIH PRAVU.
V zadnji okrožnici smo zaradi »»točnosti, ki ne vTlijo pri vlaganju (Mivih pravil, ki so bil« spremenjen,* na občnem zboru, povedali, kako )e ire-ba postopati. Ker pa se jo storila ponovna po-greška, objavljamo tudi n* tem mestu sledeče; ono krajevne edinice, ki so že enkrat priložile izjavo soglasnosti glavnega odbor« (brez tega ban-®ka uprava n« potrdi pravilj pri ponovni vložitvi ne potrebujejo te izjave, vendar n«i v prošnji navedejo, da »o jo že priložil« ob priliki vložitve prvih pravil. Pravil ni treba kolkcvati in oo sre-sko načelstvo to zahteva, s« cklieujt« a« odio« bituske uprave, ki pravil nc smatra kot prilog), ampak koi sestavni del proinje. To p« j« ««ved« treba kolkovati • 30 din, in sioir z državnimi kolki, ne z banovittrkimi. Z vlaganjem pravil ne čakajte. ker s« s tem delo samo zavlačuj«. Pripominjamo pa, d« sinejo edinice toliko časa, dokler nimajo potrjenih novih pravil, poslovati po starih.
Sejmi
Od 16.-21. oktobra 1.937. 15. X.: živ. v Starem trgu pri Ložu, — 10. X.: j živ. in kram. v Kočevju in Živ. na Rakeku. — ] 17. X.: kram. v Ratečah, — 18. X.: živ. v Boh. j Bistrici, živ. in kram. v Lukoviei pri Kamniku, v St, Vidu pri Stični — R&dohova vas. -- 19 ■ A.: živ. in kram. v Novem mestu. — St. X.: živ, in kram. v 2ireh, živ. v Smihelu-Stopičah, živ. i" kram. v Cerkljah, živ. v Lescah in živ. in kram, v Žubni.
NAZNANILA	:
d Center esperautskesa gibanja za Slovenijo j je Klub esperantistov, Ljubljana, Cankarjevo j nabrežje ?,,!. Tu se prijavite za tečaje,, tu '">' , bite praktično učno knjigo in vsa pojasnila.
d Samo 16 din stane najnovejša in najbolj praktična učna knjiga za mednarodni jezik espe
ranto. Razpošilja Klub esperantistov, Ljubljana,
Cankarjevo nabrežje 7,1. Ksperanto je jezik do dočnosti.
n Spav.ijte v Bogu, junaki! Nagrobna pese« padlim vojakom. Besede: J. Pucelj. Harmonizi™'-Danilo Corar. Priporočamo!
FOLVOLNENO,
>i-' e, modr« in zeisce barve.
Sir, 70 em.
moderno,
drobno črtasto, temnejš« isim-e
BOLJŠE POL VOLNENOz
aport obiska
K&MGA8N v gUdki, £rai iu modri barvi
TRPEŽNO drobite vzorčasto priljubljene barve
KAMGARN
modno vzorčssi
mOBTINE
Petrolej U detelj«. Dva »Mi razkkoreka raznih r&etliiiAib kej&ičnššs sestavin v nekem v«e-aSililkens laboratoriju v Ameriki «ta iz>i&šla skriven tuJim pridobivanja petroleja ia navado® travniško detelje. Nov sta (Vsa pridobivanja petrolej* bo mnogo eeaejii, kakor došedimj«: pridobivitnje, či-»ienje in prevažanje iz pefrolejsldh vrelcev, *»to jc«EO. d* ho tudi petrolej mm mnogo cenejši, j« xjiM iza«j4ba t« selškega trgovskega pomena m vrednosti, je. razvidno iz tega, <U «o jih obiitkcli I® Številni predstavniki driav, ki jima ponujajo lepe vsote m odkup njune skrivnosti, Kot dobra patriot« »te v»e poatsdfee tujih vlad odklc sila ia prodala »vojo ekrivnoei neki imeniki družbi.
Sfcrej s« somtao elektriko. Neki acmiki m-menoslovee pravi, da i® b« v«ej zemlji letno 16 milijonov nevikt s, gromom in bliskom ie «U malto eekumdo švigne 100 bliskov skozi ozračie, kitr pomeni ogromno izgubo sil«. Veak blisk ima namreč toliko električne eile v eebi, da bi labko gonil 200 ton težak vlak a« 109 km doftfi progi z brzino 70 kes ns ttio. Zato »i ZEaEatvesiki na rco stoč prizadevajo iinajti aapravo, e katero bi mogli podnebne «lo izkoristiti. Po imsugih brezuspešnih popisih <m je powečilo Nemcema Lsngu in Urban« Š7. berlinskega fizikalnega zavoda «e*taviti dokaj praktičen akumulator, ki nuj bi zbiral električno silo ob času hudih neviht. Naprav« sestoj: tz ve-STkanafee lične mreže, ki j* obeiens na vi«okth (dežnih stebrih, veadar tako, da «e itit aikjer »e dotik«, za kar ekrbe močni izolatorji. \z mreže pa je napeljan elektrovod a« neko posebno napravo ii zbiranje elektrike. Pri nekem tnkem poskusu »to dneegla 8 milijon«? voltov napetosti in. proizvajala 20 m <i;tlg<e> umetne bliake. — S* malo. pa bomo morda tm febko vozili < pomočja zračne elektrika.
Mdcfa ii tispilSifcf
Radi veliki- jaloge in pomanjkanja prostorov prodajamo blago «sa parilo ln obleke dokler traja
"hB' l 2p#pi§l@H
Ka J-aiogi gpeeijelna zsiogst oprem xn nevest« na pr.: platno, gradi, odeje, zaatorl, morska trava, čim* i. t. d. — Jmkorigtit® ugodno priliko!
F. L Mčer, Ljubljana
Sv. Petra 28.
Seas, soproga, abBo*Q$Iv«. V acki Senilni pi-(•mi v aanerilkets Bostona iraa|o po «t«nah te-1« »nafilne napi««: Kadar m Ua poroči, j« njegov*, »akonaka dražse« bodki tats, bodisi soproga, ali a miiostljiva. Zaradi ljubezni m vzamei ženo, da i udobnejše žival, soprogo, iz Saetihiapnocti pa »ilostljivo. ttno imai /.aradi sebe, gospo ftoprogo ■aradi »rojih auiMV in znank, suloatljivo pa za-tsiii jamoati. t* zbolii, ti *ti«žc bu, soprog« te obitče, milostljiva pa poizveduje in mu zanima za tvoje zdravstvene etaaje. Za gospodinjstvo »e zn-aima žena, za M« dkrbi eoproga, za modo pa mi-loetljiva. Z ženo #rel na izprehod, » eiprogo t*
malo veja iz suasta, miioeujivs ie vleče ssml ovijero. Del gorja, k! te ssdum«, nosi a teb »i fau, 4el denarja t> vzame soproga, miloetljiva, pa dela Joli Ko ca bomo umrli (ato dvajset let nam bo vendar nakloni! Bog), bodo Sen« za nami jokal®, •»proge bodo tarnale, snilostijive pa bodo nosile itlno obleko,
^rSSiiiiFteiflc^
vrednostne papirje vnovCuje po najboljši eeni tn takojšnem iaplažilu, Jspsssajje vee bančne, doume, kreditne in blagovna posle najkalentneje
AL. PLAN1NŠEK, trg. ag. bftE«flife pošlo?
Ljubljana, Beethovnova ul. 14./i, Telefon 35-10.
KfUjsfeJ Tojafe kstnsrfj toipedo. Iz «eda»je ja-ponsko -kitajsk« vojne U Ssmgaja je prodrla v svet 'wt, <Ja 80 Kitajci izwSiii i.„paj e torpedom na ja-?on«ko admiralsko ladjo, Pri tem eo po japonskem
»«8ra prvič apora$,iil »Sivi tci^HKloa, te je torpe-«0, ki ga |« Strmarii fllovefe, N«kl kttefAi moniej " 1® prootovoljno javil, ds poveds grozni testrelek. «o ellja te aebs tako v onvrt. P:epio.r;j<i g« j« rnz-»<«1» aa kose.
EMtSri&t« vas. V bližini belgijske aiejfe leži francoska vb« Sain-HUlaura. To va® imenujejo as Francoakem jnrvo Sisto električno vae Električni tok io v teh krajih — tako piiejo Ireacoeki listi —■ zelo poceni. Zato ti lahko i«i1i|>bo dejstvo, da trna v tej vasi pe&k 'kmet »e «*mo popolno vi»i.-tričeo razevatijavo, pač pa ia*» evoje eiioje in druge isuaprave veo as električni pogon, Stadilniki, peči, Ukalniki, isotorfi, ki opravljajo atjtuntiml-jieiS« domače jsesl« — v«e io 1« na slcsktriko. Pred je zaAiopraik iz miffli«tp«tv;ii za Spori počastil io v Mi » da jo je da! bUjlosloviti. Svečana pojedina, ki mora ob takšni priliki tudi bili, je bila zanimiva tudi po tem, da «o bila vaa jedi!a pripravljena aa siektričnib knhatnikili.
Žfcmlssi© poseda
Is T«
dsliite pri
Stapis® - llafeilsiia
Gosposvetska- cesta štev. i.
Hiš« pod zemljo ht morjem. Bombniki, ka-feritae bodo v bodoči vojni, Se pride do nje, uporabljali, eo prisilili človeka do tega, da Je začel razmišljati, kako bi *i postava svoj do m t«ko, de bi bi! pred napadi z ztitkf. S«rto varen, AssgleSki hrcitttkt je že zgradil nekaj takšnih varnih hiš. Med njimi eo hi S s najrazličnejših tipov od stanovanj-sicSi do krasnih tnalih vil. Stavbe so zgrajene pod zemljo in eo preskrbljene z vsem, kar vidiš v dosedanjih fiiwk«bs»ksšii &)<tei». »stajo eelo tuaelno dnevno svetlob«. Poleg t«<» »o dobro zavarovane, d* ne bi mogli vmije prodreti etrupeni plini, ob-daot pn eo okrog in okrog z dober meter močnim žalezobetonom tanko, da jim me m»r« do živega še taSco strašna bomba. Iz vsake takšne liiše moli pet-»kop, da prebivalci lahko na varnem opazujejo, fcaj «e vse godi v okolici sa«5 zemljo. Za drugo ■rmto hiš pa eeje odločil v Palnubeachu v Kalifor-aHi neki JoJ-.i, EAgenton. Ta je začel graditi hiše ts stekla, ia »čer pod niMisko gladino, kakšnih o»assa avetror gkfeoke. Zs l»i4ae hUe e« najbrž, ni odločil morda iz strahu pred bombnimi _ napadi, pač pa le, da bi mogel a neposredne bližine opazovati fivlje&je momskih rib. Hišice imajo dv)ga!o, ki vozi J>e potrebi v nadmorski »vet.
MABSO LJUBLJANA
mi 14. &> 21. aStofca 1937.
Vsaft tla«; 12 FloSiie. 12.48 V tema, poročila, 18 Cas. rnjored, obvestita. 18 m Ptošže, t« Vreme, bora«, 18 te SI Ca s. vrtmia. pomcila. spored, obvestila
Ottrtek, 14. oktobra: 13.15 Koncert Kadilskega orkestra - 18 Citre — 18.40 aovoiSčina Sto-veaoe — t<>.30 Nac. ura — 19.50 Deset minut za-bav« — 20 Koncert — 20.45 Plošče — 21 Koncert Rad, orkestra —■ 22.1S Lahka glasba. —	15^
oktobra: 15 goiaka tira —- 18 Ženska ura — 18.20 Plošče — 18.40 Francoščina — 19.30 Nac. ura —« 19.50 Zaniiriivosfi — 20 Harmonika — 20.45 P tete- -- 21 Pregled svetovne klavirske literature —. 2230 Angleške ptožčc. — Sobote, tk okiknbr«: S« 8»dije«i orkester — 18.40 Pogovori a posiušateš
—	19.30 Nac. sira — 19,30 Preg« sporeda — 3S O zunanji politiki — 2B..30 Pisari večer — 22.15 Koncert Radijskega orkestra. — Nedelja, 17. okt.: 8 Godba »Sloga« — 9 Cas, poročila spored — 9.15 PloKe — 9.45 Verski govor — 10 Prenos cerkvene (tlMhe -- 11 Otroška ura — 11.30 Koncert 17 Kmet. ura: Vziatlienje povrtnine — 17.30 Plošit
—	18 Županova Micka, veseloigra -- 1930 Nac, ura -- 19.50 Slovenska ura — 20.30 Koncert lahke glasbe — 22-15 Vaičfcova ura. — Ponedeljek, 18. oktobra: 18 ZdrtMtvM« urs — 18.20 Plošče —■ 18.40 Kulturna kronika — 19.30 Nac. ura — 19.5® Zanimivosti —- 20 Radijski orkester — 20.45 Uvod v prenos — 21 Prenos evropskega koncerta iz Italije. — Torek, 19. oktobra: 11 Šolska ura — 13.15 Rgdijsia orkester — IS Mandoliitističiii kvartet —> 18.40 Elektrifikacija Dravske banovine — 19.30 Nst-cionaJna ura — 19.50 Zabavni zvočni tednik — 26 Radijski onkeftter — 2! Regerjeva klavirska tirat
—	22.15 Koncert Rad. orkestra. — tirala, 20. okt.: 18 Mladinska ura — 16,40 Davčne oprostitve k! olajšave — 19.30 Nac. ura -- 19.50 Uvod v prenos —. 20 Plen os iz ljubljanskega opernega g-ledaližčs,
mrnmmenmmmMimmmmmmmmmmsMmmmmmmmiiiitfm
Ujtriaorit© v spomin mrtvih od Vseh svetov do bcaiča izvirno slovensko igro Grobovi. Naroča so na naslov: Samozaložba Janes: -Talen, Ljubljana
—	VI«. Knjiga je na razpolago tudi pri Prosvetni sveti t Ljubljani. Društvo, !:i kupi n»jm»nj 8 izvodov, je tri lota tantieme prosto.
Mali oglasnik
SMene parale
naprodaj ob Tržaški cesti. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 19240.
fjpasM passsMs
naprodaj Sv. Križ 29 pri Litiji pri farni cerkvi in glavni cesti. Hi ?a ima 6 sob, kuhinjo, 2 kleti, hlev, in hrastov pod, vse v dobrem stanju, 8 njive, vri in travnik, Poizve se pri upravi lista poa štev. 16251.
isii imm itmiVB
takoj prodam. Tesner, Be-mica 5» p. Dobrunje pri Ljubljani,
feiljBFsfei pisžBi
in vajenec, lepega značaja, ki imata veselje do čevljarstva, se aprej meta za stalno. R. Je-kovc. 2iganja vas 43, p. Križe, Gorenjsko.
5 mesecev starega, prodam, Franc Jenko, Suha 19, p. Kranj.
Silil« felllCe^Tn
drugovrstne, trpežno izdelane, nudi Jemaj Jferaj, Zapoge št. 10, Smlednik.
»».■M dva vagona »"I"" sladke mrve in vagon pšenično in ječ menove dobre slame. M. Kaatelic, Studenec št 1, D. M. Polje.
se vsled preselitve proda. Hiša je zidana, ima lep sadni vrt. Več se izve: Peterim Alojzij, krojač, Velike Lašče.
ki ima veselje do živinoreje in r.na nekoliko tudi kuhati, se sprejme v župnišču. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Pridna« na upravo št. 16.125.
simen-dolca, starega 15 mes., prodam — hakovec, Notr, gorice, Brezovica.
in drva za kurjavo kupujem skozi vse leto. Drago Hadl. Novo mesto.
se proda iz proste roke. Poslopje lepo urejena z električno razsvetljavo. Posevka nad 5o mernikov. Bedi se 10 glav živine. 7 gozdnih parcel. Leži ob buuo-vin'ki cesti Radohova vas—Lilija v Temenici. Pogoji ugodni. Poizve se: Grabljevec ,l<vief, Temenica, Dolenjsko.
iščem za iznos drv. — Naslov v upravi *Do-nioiiubac pod št. 16,402
Siaiigieiif!! bik
naprodaj, Janez Novak, Plešivca, Brezovica,
se odda v najem ko-vačnica, orodje In stanovanje. Kovačnica- je na prometnem kraju, od postaje je oddaljena 15 minut v lepi Zdeti-ski vasi. Osebne in pismene ponudbe sprejme Gospodarski odbor, Zdenska vas, p. Videm-Dobrepoije.
fiiipsa*?
najnižiib cenah. Jaslice že od Din 2'— naprej. Trgovci znaten popust. Franc Konjedič, ker*-mik, pošta StražiSče pri Kranju.
kanila tsnsh«
kot pomoč gospodinji sprejmem. — Andloeic Ana, Škofljica.
pridnega in poštenega, sprejmem takoj. — Nadgc-rica 51. 3.
1 lil disnss
vsak lahko zasluži s prodajanjem ali izdelovanjem potrebnih predmetov. Pošljite znamke za odgovor. — Batič, Ljubljana, Tyr-ševa 15.
rt-( letošnjo dalma-tinsko za žganje-kuho zopet na zalogi, kakor tudi kislo zelje, repa in giavice za sar-mo v sodih po 25, 50 ln 100 kg, po najnižji dnevni ceni. J.Orijžetn,. Ltubljana-Moste.
17 žlBalaih sfrai«
ki Stikajo in Stopajo, po nizki ceni naprodaj pri »Promet« (nasproti križsnske cerkve).
fpiilfca sgoiaegs sa-
(.,>„, da se oblečeto HSJPBS dobro in poceni, nudi staroznana tvrdka Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14.
Mat sfpcjs
znamke »Gritzner«, »VVolen« in »Knock« dobite žS od 1800 Din pri Tomo Sušteršiču, trg. koles in Šivalnih strojev, Sodražica.
»|Mn za kmečka d.e-HiapS/S la, sprejme takoj. Tomaževo št. 13, p. Moste, Ljubljana.
šissto! stpeii^:
IjiV 200!) Din, drugi 500 Din in čevljarski levoročni naprodaj. — Ljubljana, Gradnika 8
Sprejme ee pri manjši družini na deželi deute srednjih let, ki zri» vw goajiodmjgka in vrtna dela, je poštena in verna. Ponudbe poslati na upravo Domoljuba pod »Na deželi« št. 16.406.
prodaS posestvo ali poljska pridelke z malim oglasom v »Domoljubu«. En sam poskus te o tem prepriča.
LJUDSKA POSOJILNICA
¥ LJUBLJANI
registr. zadruga z oeom, zavezo
v lastni palači

vsak čas razpoložljive obrestuje po 4% proii odpovedi po 5%
prvovrstno blago dobite pri tvrdki
PRAN POGAČNIK d. e o. S., LJUBLJANA
Tyr5eva (Dunajska) c. 83. J ovna skladišča (Balkan)
Gospa (pri mesarju): »Gospod Kračman, vi ste mi pa vsak dan dražji.«
Kračman: »Pet, pst, gospa, da vas moja žena ne sliši.«
kupuje OROSLAV DOLF.NEC, Ljubljana, Wolfova ulica 10,
Gost: »V cmoku «em našel Ia«, pokličite g0, spodinjo.«
Gostilničirka: »Saj s!e zadnjič pravili, da so cmoki premajhni, no, danes so pa za ias večji «
a vseh vrst * kupuie
Slovenska backa v Ljubljani, Krekov trg 10 Tel«»oi$ 37-52
Peter: »Zdsi se pa pri vas nič več ne be-gata t ženo.«
Pavel; »O pač, še, ampak samo vsako drugo nedeljo popoldne, ko kuhitri«! ni doma, da ne sliši.«
novo oddam po ugodni ceni Ivan JeSačiss, L!ubijana«, Etasocska cest« 8,
Predstojnik urada: zopet domov? Dal sem vam prosto ž« z« vse mogoče prilike. Enkrat ste spremili ženo na kolodvor, drugič ste šli na po-jjreb svoje tašče, tretjič je imela vaša hčerka oipi-ce, potem ste tisi a krstili. Kaj pa imate zdaj?«
Uradnik: »Oženil ee bom.«
irzopMHefi „mm"
domač. proizvod, izdelek iati ko! inozemski in nad polovico cenejšo izdeluje
OrSI Pwsr2a|, m pri f.iatoites!
10 letno jamstvo. Ceniki brezplačno.
Gai|»r je prišel k svojemu znancu na deželo fer opazil, <la so na dvorišču »m kokoši oskubljene. Vprašal je gospodinjo, kaj je temu vzrok,
»O, veste, moi mož ljubi čistočo, zato si svoje fajfe vedno enaži s kurjimi peresi.«
Na zalogi imamo 5SOT8 d«!me8ltSlfe Me, prvovrstne lor ferlSlf€ po najnižji ceni.
sarer & ffomp., tLiB&ig&nft.
Stražnik: »Zakaj pa tako dirjate t motorjem skozi mesto?«
Motorist: »Zavore so mi odjfovedale, zato pa hitim domov, preden se pripeti kakšna nesrečam
Hranil, vloge
prodaste najbolje potoni moje oblastveno dovoljene pisarne. — Takojšnja gotovina. — RUDOLF ZORE, Ljubljani«, Gledališka 12	Telefon 88-10
Hipnotize.r ee je produciral na odru in koncem predstave povabil Gašperja k sebi. »Gospoda slavna, zdaj sledi glavna točka mojega današnjega sporeda. Ta ,.<ož bo pozabil vse, kar se mu je zadnjih pet dni pripetilo.«
Miha (iz dvorane): »Stojte, naredite tako, da bo štiri dni, ker prod petimi dnevi ectn mu posodil pet kovačev.«
BUKOV GOZD
kupimo, bodisi vočji kompleks skupaj, ali pa manjše od raznih posestnikov, V gozdu bi posekali le hnkvo uporabne za drv« v cepanicah, Točna ponudbe z navedbo približne količine bukovega iesfi, let!6 gozda in cene jo poslati na naslov: Nabavljate« zato«« «*te&a«w Ulamt« » IjaNJMj
rate In re k I s mm-i l»n«n Z.	n"' '1. M«MWiatw> m Din. - Popise la ,p(w sprc)crrlfli aredaiStvo »liomolj«^«, isas^no,
» 9i r« £V P lIAilJi?! "K? r**' ~	"•»^■■V^ «*? ■»»»»««■» •»■ik«. - Tefelon uredništva In uprave. W
j, 29	29'9&- - "dajatelji Dr.Oregorij Pe«Jab. - Uredniki lože Kotiček, - Za jugosSovnasko fekaran« Karel