- 55 - Golgotski križ. (Zjjodovinska črtica. — SestaviJ A. Zdenčan.) iKonec.) II. Usiljuje sc nam še vprašanje, kakšen jc bil prvotni križ in iz kate-rega lcsa? Oblika križa je nam vsem znana; bila je taka, kakoršni se na-vadno vidijo križi: po dolgem daljsi del, po čez pa krajši del. Kakor se navadno meni. jc bil križ 5 metrov dolg, povprečno deblo pa jc merilo 2>:2 metra: težak jc moral biti kakih 70 kilogramov. Kadar so križ delali. 50 delali navadno male križce po lopedidolge in cn palcc debclc. Težje je vpraSanje, iz kakšnega lesa je bil križ narcjen? Večina trdi, da je bil križ iz drevja. ki spada med iglavce, iz drevesa, ki se zove pinija. To trdijo zaradi tega, ker se je tako dolgo nestrohnjen ohranil v zemlji. Vendar je nasproti resnično, da imajo stolni kanoniki v Parizu svetinjo sv. križa, ki je iz cedrovega lesa. ln tako menijo nekateri, da je bil križ sestavljen iz več vrst lesa, vsaj iz dveh ali (reh. V tem dclu naj še ob kratkem spomnimo o žebljih in napisu na križu, Obenem s križem so se našli trijc žeblji, s katcrimi je bil OdreSenik pribit na križ. Če jih je bil več, štiri ali pct, se z gotovostjo ne vč. En žebelj je poslala cesarica Helena svojcmu sinu v Carigrad. Nosil ga je na svoji čeladi. ki naj bi ga varovala smrti. Drugi žebelj je porabila cesarica pri brzdi svojega konja: tretjega pa jc vrgla — po poročilu sv. Hijeronima — v adrijansko morjc. ki je bilo jako viharno in jc škodo delalo lažki dcželi. Vendar se nam to ne zdi prav verjetno, da bi cesarica zavrgla tako dragocen zaklad: bolj resnična je ona misci. da ga je res na vrvi prive-zancga spustila v morje, a žcbelj so poznejc zopet vtu polegnili. Tretji žebclj je darovala Hclena Rimu. Sedaj ga hranijo Rimljani v cerkvi svetega križa, a manjka mu ost. Pravijo, da je to tisti žebelj. katcrega ic nosil cosar Konšiantin na svoji Cetadi; ost je pa v sloveči langobardski kroni. Pri preč. g. župniku M. P. scm videl ponarejen žcbelj. katcrega \c pri-ncsel s svojega potovanja iz Rima 1. 1805. Dolg je blizu 15 cm. ima močno glavo in v obče prcmcr enega palca, ki se pa zožuje v tanjši del. V Rimu dciajo popolnonia take, kot jc pravi tcr se dotikajo ž njimi pravega žeblja. Sedaj še nekaj o železni kroni langobardskih kraljev. Slavni papez Gregor Veliki jc dal langobardski kraljici Tcodolindi žebclj in lcga je dala vkovati v svojo kraljc?vsko krono: zato sc imenuje železna, dasi ima samo en rob in sicer znotranji rob žclczen. S to krono so bili kronani Karol Veliki, Oton Veliki, Napoleon I. 1805, in I. 1838. cesar Fcrdinand 1. avstrijski. Sedaj se hrani v Monci na Milanskcm. En žebelj itnajo kanoniki v Parizu. Tega je dobil 1. 800 cesar Karol Včliki od papeža Leona 111.. kcr ga je reSil njegovih sovražnikov. hrancoski — 56 — kralj Karol Plešec ga jc podaril sveto-deniškemu samostanu. in ta saffiostan ga je dal stolnim kanonikom pariškim. ki ga 5e sedaj hranijo. Tako je en žebelj v Rimu, drugi v Parizu. tretji pa v železni kroni v Monci. Neposredno s križem in z žeblji je v zvezi tudi Krislusov napis- Našli so napis ohonem s križem in z žeblji. Napis sam je obče znan in sC glasi: Jezus Nazareški, kralj Judov. Napisano pa je bilo v trch jezikih: v uradnem iatinskem. v svetovno-znanem grškem. in v domačem sirsko-kaldejskcm. Tabla je bele barve, pravilen pravokotnik, dolg 36 cm. Pisan je napis z rdečimi Crkami, kakor je bilo takrat navadno. Sv. Helena ga je poslala v Rim, v cerkev božjega groba. Tam se 5e vedno hrani v svinčeni posodi in se le rcdkokrat odpre. Leta 1492. so odprli posodico. Od latinske besede .Judaeorum* sta manjkali dve črki, kateri je zob časa oglodal in premenil v prah. Drugič so jo odprli 1.1562., in I. 1648. tretjič. Takrat je bila že izbrisana ccla beseda ,Jezus". Zadnjikrat so jo odprli I. 1828. Izmej Jtirih besedi se dve ne (noreta j več brati: hebrejskega ali bolje sirsko-kaldejskega jezika se nahajajo le I še posamezne črke; grškega napisa je satno beseda ,\i;«:i!;:' (Nazareški) I ie ohranjena. latinskega pa .Nazarenus" in prvi dve črki besede ,Rex" 1 Ckralj). I III. 1 Končno naj 5c dodamo ono lepo legendo o križu. ki je splošno znana pod latinskim imenom Blcgcnda aurea" (zlata legenda). Olasi sc pa tako-le: Po mnogih sloletjih življenja in bridkega kesanja po izgubljencm raju vlegel se je Adam na smrtno posteljo. Tožno jc vzdihovai k Vsetnogoč-nemu in ga prosil zdravja. Usmilil sc ga je nebeški OCe in mu poslal v »tolažbo nadangcla Mihaela. Tega jc prosil bolnik, naj mu gre iskal v raj vejico od drcvcsa življenja. Ta vejica bi ga ozdravila vseh bolečin in mu vlila novo življenje. Ttidi tej proSnji je ugodil nebeški poslanec. Odhitel je v raj, ki je na veke zaklenjen človeskemu rodu. odtrgat vejico vetno mla-dega drevesa življenja. Kot dih pomladnega vetra je odhitel, kot niisel jc hitro prišel z oživljajoCo vejico nazaj ... A bilo je že prepozno. Bog je Adamu tačas ugasnil luC življenja. Njegov sin Sct ga je pokopal na golgotski višavi. Setu je ludi dal angcl vejico in mu rekel: ,,Usadi to vejico na o^ctovgrob! Kadar bo rodila sad, tedaj bo ozdravljcn tvoj mrtvi oče: tcdaj bo oživel in živel na vekov vtrke. Ni razumel Sct pomena tch bcsedi, a ugodil je ukazu nebeščana. Vcjica pa je raslla in rastla, a sadu ni rodlia. Umirali so rodovi, končal je občni potop Ijudi in drcvje na zcmlji. a ni končal drcvesa, ki je rastlo na golgotski gori. Stoletja so zatem pretekla. Pri^la jc doba Salomonovega vladaiija. Ta je Bogu zidal sloveče svetišče, ki naj bi bilo večni spomcnik zaveze med Bogom in Izraelci. Ker je Salomonu dopadlo drevo na Adamovem grobu, je je dal posekati za lempelj. Toda — čudo — nikamor ni bilo primerno; I za lo porabo jc bilo predolgo. za drugo prekratko. In tako so morali deblo zavreči. Porabiii so pozneje dcblo za brv čez potok Cedron. Tako so hodili Ijudje čezenj mnogo. ttinogo lel. Do le hrvi je dospcla tudi kraljica Saba. ko je prišla obiskat Salo-mona, da bi sliSala njegovo modrosi. PriSla je do brvi, a čcz ni hotela iti, marveč je pokleknila prcd ta les in g"a pozdra\'ila, rekoč: .,[-'o tem lesu pridc reScnjc svctu!" Npki star Jud. ki jc sliSal to prerokovanjc, jc vrgel brv v polok, da se nc bi urcsniiilo Sabino prorokovanjc. Mnogo let jc ležal lcs v potoku in Ccdronski vali so ga opirali: prihajali in odhajali. Pozncje so ta les iz\ lckli iz Cedrona in ga vrgli v kal Bethčzdo, katero vodo je hodil angcl plivkat. in jc potem prvo vstopivšega ozdravila. Sovražni Judje so izvlckli iz tcga kala drevo iti ga porabili za Kristusov križ. Na njcm je na5 OdreJenik umrl. Takrat jc rodilo drevo sad. sad Kri-stuscvega odreSenja, kakor je angel Mihael prorokoval. S lern je bil rešen Adam. in j