Osnutek Na podlagi 139., 159., 160. in 161. člena Zakona o si-stemu družbenega planiranja, na podlagi 189. člena Sta-tuta občine Ljubljana-Šiška ter na podlagi odloka o pri-pravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 (Ur. list SRS, št. 16/82) je skupščina občine Ljubljana-Šiška na svojem zasedanju dne ... sprejela: Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Ljubljana-šiška za obdobje 1981—1985 Str. 4: I. TEMELJNI CILJI IN POLITIKA GOSPODARSKEGA IN SOCIALNEGA RAZVOJA TER UREJANJE PROSTORA V OBClNI a) Temeljni cilji in usmeritve gospodarskega razvoja V tabeli »Materialni cilji razvoja« se stopnje rasti za obdobje 1981—1985 spremenijo in so: Prejšnje stanje 1981— 1985 Realna rast družbenega proizvoda Rast zaposlovanja Rast družbene produktivnosti dela Rast izvoza Rast uvoza 3,5 1,6 1,9 6 1 2,5 1,2 1,3 11 1 Tretji odstavek se spremeni in se glasi: »Na področju občine ima sedež 194 gospodarskih delovnih organizacij«. Vse drugo besedilo s tabelami do konca stolpca se črta. črta se tabela izvoza in uvoza. Str. 5: b) Temeljni cilji in usmeritve socialnega razvoja V drugem odstavku črtati 10 %. Prvi stavek v 3. odstavku se spremeni in se glasi: »Sredstva bodo rasla po stopnji, ki bo zagotavljala izva-janje dejavnosti na posameznih področjih v zajamčenem obsegu«. c) Temeljni cilji urejanja prostora, varstva in izboljša-nja človekovega okolja I. Novo besedilo se glasi: »V dolgoročnih prostorskih planih (dokumenti Ljublja-na 2000) in srednjeročnih prostorskih planih bomo uskla-dili interese v prostoru in pri tem upoštevali njihovo druž-beno pomembnost«. 5. Besedilo se v celoti črta. 7. Novo besedilo se glasi: »V opredeljene cone bomo usmerjali razvoj komple-mentarnih industrij in pospeševali intenzivnejšo rabo pro-stora«. 8. Besedilo se črta v celoti. 9. — prva alinea: črta se besedilo: »uredili bomo odlagališče smeti«. — doda se novo besedilo k drugi alinei, ki se glasi: •Skrbeli bomo za zaščito in varovanje krajinsko po-membnih območij, prav tako pa usmerjali turistično re-kreacijsko dejavnost v za to primerne predele: Polhograj-ski Dolomiti, Smarna gora, Zbiljsko jezero, Sora, Koseški bajer«. II. Nadomesti se z novim besedilom: »Pridobili bomo potrebno urbanistično dokumentacijo za začetek prenove starih območij«. 12. Besedilo se v celoti črta. 13. Besedilo se v celoti črta. 14. Besedilo se v celoti črta in se nadomesti z novim besedilom: »Pri pripravi urbantetične dokumentacije bomo vključe-vali vse razpoložljive strokovne potenciale«. d) Stanje, možnosti in naloge Točka 1, drugi odstavek: doda se besedilo na koncu: »Stara šiška«. Str. 6: Točka 2 — prva alinea, doda se besedilo: »spremembe in dopolnitve GUP pa v letu 1981«. Besedilo prvega odstavka se v celoti črta: »Za ta del občine« ... 2. odstavek postane druga alinea: — območje Medvod se ureja z noveliranim urbanistič-nim načrtom. Tretji odstavek, 2. stavek: črta se besedilo: »katere nudijo ogromne količine gradbenega materiala (gramoz)«. Besedilo četrtega odstavka se v celoti črta: »Za to območje so bili...« 5. Razvojna območja — druga alinea: črta se besedilo: »in kareja Urbana« — tretja alinea: črta se besedilo 2. stavka: »Ti naj bi se glede na potrjene programe KS tudi realizirali«. — četrta alinea: črta se besedilo: »ŠS 201/5 na območju Tacna ter ŠS 202/3 b, ŠS 202/ 4 a, za katere se pripravljajo zazidalni načrti«. — peta alinea: črta se besedilo: (»v nekoliko zmanjšanem obsegu«) doda se besedilo na koncu alinee: »za industrijsko proizvodnjo« — peta alinea: Besedilo 1. in 2. odstavka se v celoti črta: »Za Podutik (II. faza)« — šesta alinea: besedilo: ... »v dolgoročnem obdobju do leta 2000 . ..« se nadomesti z: »... v dolgoročnem obdobju po letu 2000« na koncu besedila se doda tekst: »v okviru dokumentov Ljubljana 2000« — sedma alinea: črta se besedilo: »(večina jih je v fazi izdelave tehnič-nega dela zazidalnega načrta)« — osma alinea: črta se besedilo: »... zgraditev centra Medvod z vsemi dejavnostmi«. Na koncu alinee se doda besedilo: »... centra Medvod z vsemi dejavnostmi«. Str. 7: II. NALOGE GOSPODARSTVA, Kl SO POMEMBNE ZA SKLADNEJŠl GOSPODARSKI, SOCIALNI IN PROSTORSKI RAZVOJ 1. Materialni okviri razvoja in razvojne možnosti V drugem odstavku, druga vrsta se stopnja rasti DP 3,5 % zniža na 2,5 %. Četrti odstavek se glasi: »Sredstva za akumulacijo bo-do naraščala hitreje od rasti družbenega proizvoda«. Peti odstavek se spremeni in se glasi: »Sredstva za splošno porabo in skupno porabo bodo naraščala počas-neje od rasti družbenega proizvoda, za rastjo družbenega proizvoda pa bodo zaostajala tudi sredstva za osebno po-rabo«. Str. 8: 3. Prestrukturiranje gospodarstva V drugem odstavku se v drugi vrsti črta »v občini« in nadomesti z »v republiki«. 1.2. Upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč 1. odstavek: »3200 stanovanj« se nadomesti z »2466« stanovanj. Točka b) Črta se »in KS Pirniče«. Str. 9: Spremeni se besedilo točke 1.2.1., ki se glasi: 1.2.1. Zemljišča za stanovanjsko in drugo gradnjo bo- do uredili na naslednjih območjih: ŠS 1/1-103 »Spodnja šiška« — stanovanjsko, poslovna gradnja — priprava geodetskih načrtov in urbanistične doku-mentacije SS3 »Komunalni center — severni del — garažna hi-ša« — ureditev komunalnih naprav za kolektivno rabo ŠS4/1 »Stara cerkev« — stanovanjska blokovna grad- nja — priprava zemljišča ter oprema s komunalnimi na-pravami kolektivne in individualne rabe ŠS 4/3 RCŠ — Južni del — UDC — Center — priprava stavbnega zemljišča ŠS6/1, ŠO2/1 »Stane Rozman« — center soseske — priprava stavbnega zemljišča ŠS 7/1 »Nove Dravlje« — stanovanjsko blokovna grad-nja — priprava zemljišča, izgradnja komunalnih naprav in-dividualne in kolektivne rabe ŠR 10/1 »Stare Dravlje« — pošta in gasilski dom — priprava zemljišča ter izgradnja komunalnih naprav individualne in kolektivne rabe ŠS 8/1 »Težka montaža« — stanovanjska blokovna gradnja — priprava zemljišča ter izgradnja komunalnih naprav indrvidualne in kolektivne rabe ŠS8/2 »Nove Dravlje« — stanovanjska blokovna grad-nja — priprava zemljišča ter izgradnja komunalnih naprav kotektivne in individualne rabe ŠS9 »Koseze« III., IV. in V. faza — dokončanje stano-vanjske soseske — priprava ter izgradnja komunalnih naprav kolektiv-ne in individualne rabe ŠS 9 »Koseze« območje »G« — priprava ter izgradnja komunalnih naprav za kolek-tivno in individualno rabo ŠS10 »Draveljska gmajna« faza 1 a, 1 b, 1 c, faza II, faza 3 b, 3 c, 3 d — dopolnitev in dokončanje soseske — priprava zemljišča, izgradnja komunalnih naprav kolektivne in individualne rabe ter izgradnja zaklonišča ŠS11 Stanežiče — izločena območja (ŠS113/2, ŠS 115/2, 3, 6) — nadomestna individualna gradnja — priprava stavbnega zemljišča šS 12 Podutik — zazidalni otok 3 a, 3 c, 4 a, 4 c, 6 c — individualna stanovanjska gradnja — priprava zemljišča ter izgradnja komunalnih naprav kolektivne in individualne rabe ŠS12 Podutik II. faza 1. etapa — individualna in blo-kovna gradnja — priprava zemljišča ŠS12 Podutik II. faza 2. etapa — stanovanjsko blokov-na gradnja s spremljajočimi objekti — priprava zemljišča (urbanistična dokumentacija) ŠS 13, ŠK6 Poljane — nadomestne kmetije — priprava zemljišča ter izgradnja komunalnih naprav za individualno in kolektivno rabo ŠS103, Šl 2 Litostroj — »Institutska cona« — naselje Litostroj — priprava stavbnega zemljišča, urbanistična doku-mentacija, zazidalni načrt ŠS107 »Šentvid« — gradnja stanovanjskih blokov — pridobitev, priprava in oprema s komunalnimi na-pravami kolektivne in individualne rabe ŠR9/1 — Šentvid (na Trati) športno-rekreacijski ob-jekti — priprava zemljišča (zazidalni načrt in pridobivanje zemljišč) ŠS109 »Gunclje«, ŠS110 »Vižmarje nad klancem«, ŠS112 »Vižmarje-Brod«, ŠS111 »Vižmarje pod klancem« — dopolnilna individualna stanovanjska gradnja — priprava zemljišča ŠS108 Šentvid II — stanovanjsko poslovna gradnja in objekti družbenega pomena — priprava zemljišča šS 201/4 Tacen — javni objekti in objekti družbenega siandarda — priprava zemljišča ŠS 202 — 1 c Gameljne — stanovanjska individualna gradnja — priprava zemljišča ŠS 202/2 a Gameljne — zadružna stanovanjska gradnja — priprava zemljišča in izgradnja komunalnih naprav za kolektivno in individualno rabo šS 218/3 »Vodice« — stanovanjska blokovna in indivi-dualna gradnja — izgradnja komunalnih naprav za individualno in ko-lektivno rabo MeR2 »Medvode-Preska« — individualna stanovanjska gradnja — izgradnja komunalnih naprav za individualno in ko-lektivno rabo MeC1, 2, 3 »Medvode-center« — centralne dejavnosti — poslovni objekti — priprava zemljišča MeS 14 »Medvode-Svetje« — zdravstveni dom in ob-jekti družbenega pomena — priprava zemljišča — izgradnja komunalnih naprav za kolektivno in indi-vidualno rabo MeS 1 »Medvode-Preska« — montažna gradnja, dokon-čanje soseske — izgradnja komunalnih naprav za kolektivno rabo MeS7 »Medvode-Preska« — dokončanje soseske: — izgradnja komunalnih naprav za kolektivno in indi-vidualno rabo MeS 7 a »Medvode-Preska« — stanovanjska blokovna gradnja — priprava zemljišča G-2 Gramoznica Šmartno — priprava zemljišča, urbanistična dokumentacija — zazidalni načrt G-4 Gramoznica Stanežiče — priprava zemljišča ter izgradnja komunalnih naprav za kolektivno rabo Novelacija urbanističnega načrta Medvod in Polho-grajskih Dolomitov Sprememba urbanističnega načrta TšG Sprememba urbanističnega reda Smlednik—Vodice— Bukovica 1.2.2. Zemljišča za industrijsko in poslovno gradnjo bo-do pridobivali, pripravljali in opremljali na tehle območjih: ŠP 1 Pivovarna Union — poslovno-industrijska cona — priprava zemljišč, zazidalni načrt ŠM1, ŠP2 — industrijska cona ob kamniški progi — priprava zemljišč ŠP3 — industrijska cona »Iskra-IMP« — industrijska poslovna gradnja — priprava zemljišč ter izgradnja komunalnih naprav za kolektivno in individualno rabo ŠP4, ŠP5 — industrijska cona ob Celovški cesti — dokončanje industrijske poslovne gradnje — priprava zemljišč ter izgradnja komunalnih naprav za kolektivno in individualno rabo šP6 Agrostroj — industrijska gradnja — priprava zemljišča ter izgradnja komunalnih naprav za kolektivno in individualno rabo SP 7 — industrijska cona »Iskra-TV Pržanj« — indu-strijska gradnja — priprava zemljišč ŠP 8 — industrijska cona »SKIP« — industrijska grad-nja — priprava zemljišča ter izgradnja komunalnih naprav za kolektivno rabo ŠP13/1.2 — industrijska cona Šentvid-Poljane — priprava zemljišča — urbanistična dokumentacija SP 218/1 — industrijska cona Vodice — priprava zemljišča — urbanistična dokumentacija ŠM 2 — poslovna cona »Metalka« Vižmarje — priprava zemljišča MeP ITSC — industrijska cona Medvode — priprava zemljišča Str. 10: 1.3. UREJANJE ULIC, TRGOV IN LOKALNIH CEST Besedilo 2. odstavka se spremeni in se glasi: Na podlagi teh izhodišč predlagamo takle načrt za iz-gradnjo cest v občini: — Vikrče—Smlednik IV. faza — Medvode—Svetje — Vojsko—Koseze III. faza —¦ Tacenska cesta (od Miheličeve c. do Taborske c. — pločnik) — Vikrče—Verje — izgradnja podhodov do industrijskih con ŠP3, ŠP4 in ŠP5 50 % združena sredstva (občinski program), 50 % in-vesticije IC — Sora—Trnovec (makadam) — obodna cesta Stanežiče 30 % združena sredstva (ob prog. cest) — 70 % IC in gramoznica — Šmartno—Gameljne I. faza — Selo— Utik — cesta na Trati — Trnovec—Topol Odgovorni za izvedbo: Komunalna skupnost občine Ljubljana-Šiška. Viri sredstev: — solidarnostnega nepovratnega združevanja sredstev iz dela dohodka temeljnih organizacij združenega dela in dohodka občanov, ki samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost v višini 2 % čistega dohodka, zmanjšanega za izplačane osebne dohodke: — 50 % prispevka od motornih vozil in od pogonskih goriv, — 25 % od nadomestila za uporabo stavbnega zem-Ijišča. Z dogovori in sporazumi bomo združili manjkajoča sredstva za izvedbo programa modernizacije in rekon-strukcije cest v občini. Sredstva na posebnem računu za uporabo mestnega zemljišča bodo uporabljena za sofinanciranje izgradnje komunalnih naprav za kolektivno komunalno rabo na ob-močju krajevnih skupnosti in za sofinanciranje 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani. Str. 11: Komunalne naprave za kolektivno rabo po programih krajevnih skupnosti 2. odstavek se spremeni in se glasi: Viri sredstev: nadomestilo za uporabo stavbnega zem-Ijišča, združevanje sredstev občanov in KS. Str. 12: 1.5. KOMUNALNE NAPRAVE 2A INDIVIDUALNO RABO Kanalizacija Novo besedilo se glasi: Odgovorni za izvedbo: DO Vodovod-Kanalizacija, TOZD Kanalizacija in Komunalna skupnost občine Ljubljana-šiška ter krajevne skupnosti. Objekti: a) Kanalizacija — viri Razširitev čistilne naprave Brod za 10.000 EF. b) Primarni kanali povezovalni kanal za sosesko SS 12 Podutik I. faza — zblralnik A 2 in črpališče (Celovška c—Sentvid), — zbiralnik Gunclje—Brod (nadaljevanje izgradnje), — povezovalni kanal Brod—Tacen — el. priključek, — povezovalni kanal Medvode—Svetje in črpališče, — podaljšek zbiralnika Iskra do ceste Bratov Komelj, — povezovalni kanal od ČN Gameljne do tovarne Ra-šica, — povezovalni kanal Tacen—šmartno, šmartno—Ga-meljne — dokumentacija c) Kanalizacija, ceste Severna obvoznica — odsek Celovška—Titova (šiška— Bežlgrad) — kanal v zvezi z izgradnjo AC Ljubljana—Naklo (do-kumentacija) d) Kanalizacija — sanacija Kanaliziranje zaščitnih vodnfh con: I. In II. cona f) Sekundarni kanali v stanovanjskih, poslovnih in in-dustrijskih soseskah so izdelani v srednjeročnem progra-mu komunalne skupnosti. Vodovod Odgovorni za izvedbo: DO Vodovod-Kanalizacija, TOZD Mestni vodovod, Komunalna skupnost občine Ljubljana-Šiška in krajevne skupnosti. Objekti a) Vodovod — viri — črpališče Skaručna in objekti ter napajalni vodovo-di proti Šmartnemu in Gameljnam — vodarna šentvid II. faza — vodohram Pržanj b) Vodovod — primarna napeljava — Vodnikova c. (Stara cerkev) — Pržanj—Podutik, prva etapa — povezovalni vodovod Srednje Gameljne — vodovod Šentvid—Poljane, Tacenska (po Miheličevi) d) Vodovod — raziskovalna dela — dokončanje raziskav na pilotni napravi v Mednem, bogatenje podtalnice — raziskava vodnega vira v Skaručenski kotlini, vod-njaki, peizometri, hidrološka merjenja, končni elaborat, opazovanja f) Vodovod — lokalni vodovodi — študija lokalnih vodovodov g) Vodovod — sekundarna napeljava je podrobneje prikazana v programu komunalne skupnosti. h) Vodovod, ki ga upravlja Vodovod Kranj — povezava primarnega vodovoda Podreča—Zbilje Toplotna energija Odgovorni za izvedbo: DO Energetika, TOZD Komunal-na energetika in Komunalna skupnost občine Ljubljana-Šiška in samoupravna stanovanjska skupnost. Objekti: a) Energetski viri — TOš toplarna II. faza II. etapa — TOŠ toplarna II. faza II. etapa kotel 100t/h • — komunalna oprema zemljišča za Toplarno šiška b) Vročevod — primarna napeljava — 35/C-1902 Stegne—IMP odsek: odcep Elektrooptika—odcep !MP — 35/C-717 Avtomontaža—Stegne odsek: Servisna cesta—Stegne — 35/C-3300 TOŠ — odsek: Stanežiče—Hafnarjeva— Prušnikova — 35/C-1900 TOŠ—Stegne odsek: prek obvoznice c) Vročevod — sekundarna napeljava je podrobneje prikazana v programu komunalne skupnosti. Plin 1. odstavek se spremeni in se glasi: Odgovorni za izvedbo: DO Energetika, TOZD Plinarna in Komunalna skupnost občine Ljubljana-Šiška ter samo-upravna stanovanjska skupnost. Objekti: a) Plinarna — viri — odkup In priprava zemljišča za razširiiev pllnarne ob Verovškovl cesti — komunalna ureditev zemljišča plinarne ob Verov-škovi cesti I. faza, II. faza In III. faza — dokumentacija za rezervoarski prostor za uskladi-ščenje utekočinjenega zemeljskega plina s spremljajoči-mi objekti I., II. in III. faza — postrojenje za proizvodnjo mešanega plina s sprem-Ijajočimi objekti v plinarno ob Verovškovi cesti I. in II. faza c) Plinovod — sekundarna napeljava je podrobneje prikazana v programu komunalne skupnosti. Spremeni se prva alinea, ki se glasi: Sredstva za financiranje bomo zagotovili: — iz solidarnostnega združevanja sredstev čistega do-hodka TOZD, ki se obračunava po stopnjl 1,2 % od osno-ve bruto izplačanlh osebnih dohodkov. Str. 13: 3. REPUBLIŠKA SKUPNOST ZA CESTE V 2. odstavek se vključi nova alinea: — pododsek Celovška c.—Titova c. 4. OBMOČNA VODNA SKUPNOST LJUBUANICA-SAVA V četrtem odstavku črtati »Pirniče«. Vključiti novo točko: 4. a) MESTNI POTNIŠKI PROMET Enostavna in razširjena reprodukcija Fizični obseg storitev, izražen v številu prevoženih ki-lometrov in številu prepeljanih potnikov, bo rastel v ob-dobju 1981—1985 hitreje kot do sedaj, in sicer: — število prevoženih kilometrov se bo v tem srednje-ročnem obdobju povečalo po povprečni letni stopnji rasti 5 %, vendar v letu 1982 nekoliko manj, kar se bo nado-mestilo v letih 1983—1985, — število prepeljanih potnikov bo v istem obdobju na-raščalo po povprečni letni stopnji rasti 3,5 %. To stopnjo bomo dosegli po prerazporeditvi obstoječih prog in uved-bi novih. Sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo bo-mo zagotovili iz naslednjih virov: a) iz sredstev amortizacije, b) iz sredstev prispevka ob ceni samo v letih 1981 in 1982 in druga lastna sredstva (prodaja dotrajanih vozil), c) iz bančnih kreditov v letih 1981 in 1982, d) iz združevanja sredstev organizacij združenega de-la v obdobju 1983—1985 kot nadomestilo delavcem za prevoz na delo in z dela. 5. RAZVOJ STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA 1. Financiranje stanovanjskega gospodarstva (se spre-meni in se glasi) Za gradnjo stanovanj, prenovo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu bodo združevali sredstva: — delavci v združenem delu in delavci, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, z delovnimi sred-stvi v lasti občanov, in sicer: — za namene solidarnosti z združevanjem sredstev iz dohodka nepovratno v višini 1,405 % od osnove BOD, in sicer: za republiško solidarnost 0,295 % (za gradnjo dija-ških in študentskih domov ter za bivalne pogoje udeležen-cev MDA), — za namene solidarnosti v Ijubljanskih občinah 1,110 odstotka (za izgradnjo solidarnostnih stanvanj, za delno nadomeščanje stanarine, za bivalne pogoje VDC za priza-dete odrasle občane in za pomoč pri razreševanju stano-vanjskih problemov delavcev, ki se dnevno vozijo na delo v Ljubljano iz drugih občin). Za solidarnostne oblike gra-ditve bo zgrajenih skupno 2050 stanovanj, — za namene vzajemnosti pri razreševanju stanovanj-skih vprašanj z združevanjem sredstev iz čistega dohod-ka v višini 1,20% od osnove BOD, in sicer: — za republiško vzajemnost nepovratno 0,025 % (za izgradnjo stanovanj za kadre, ki so pomembni za razvoj gospodarstva v manj razvitih in obmejnih območjih v SR Sloveniji), — za kreditiranje izgradnje družbeno najemnih stano-vanj, za kreditiranje nakupa stanovanj v etažni lastnini in za kreditiranje družinskih hiš v Ijubljanskih občinah v vi-šini 0,965 %, — za prenovo starih mestnih jeder 0,210 %, — za namene razreševanja stanovanjskih vprašanj v OZD iz dela sredstev sklada skupne porabe obvezno 3,175 odstotka od osnove BOD, — občani z lastno udeležbo iz lastnih in privarčevanih sredstev ob pridobivanju družbenega najemnega stano-vanja, solidarnostnega stanovanja, za nakup stanovanja v etažni lastnini in za graditev stanovanjske hiše, pri pre-novi in pri adaptacijah, — banka iz dinarskih hranilnih vlog na vpogled in te-kočih računov občanov, za financiranje stanovanjske in komunalne dejavnosti bodo usmerjena sredstva v obsegu 15—30% stanja dinarskih vpoglednih prihrankov občanov, zbranih pri temeljnih bankah oz. posiovnih enotah temelj-nih bank na območju mesta Ljubljane. Višina odstotka bo določena za vsako leto na osnovi samoupravnega spora-zuma, ki bo sprejet na začetku leta, — bodoči uporabniki družbenonajemnih stanovanj in sedanji najemniki družbenih stanovanj preko stanarin (z usmerjanjem sredstev amortizacije stanovanjskega sklada v višini 35 % za realizacijo programov enostavne reproduk-cije na ravni mesta in 30 % za prenovo na osnovi enotnih planov v mestu ter 35 % za realizacijo programa prenove in sanacije starejših stanovanjskih objektov v občini, — anuitete posojil danih delavcem, — sredstva skupnosti PIZ za nakup stanovanj za upo-kojence, — neuporabljena sredstva tekočega srednjeročnega obdobja. 2. Stanovanjska graditev Prvi odstavek ostane isti, spremeni se drugi odstavek in se glasi: Zgradili bomo 2466 stanovanj in tako povečali stano-vanjski fond iz dosedanjih 27.688 stanovanj na 30.154. Od predvidenih 2466 stanovanj bomo zgradili 2091 družbenih, 159 individualnih in 216 stanovanj za potrebe JLA. Ta stanovanja bomo zgradili na 153.978 m2 stanovanjske po-vršine v skupni vrednosti 3.916,000.000 din. Minimalno zmanjšanje gradnje v primerjavi s preteklim srednjeroč-nim obdobjem je pogojeno z realno pripravljeno doku- mentacijo, komunalno opremljenostjo zemljišč ter stabili-zacijskimi prizadevanji združenega dela. Dinamika graditve po letih in soseskah je razvidna v dogovoru o spremembah in dopolnitvah dogovora o te-meljih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška 1981 do 1985, poleg razvidnih lokacij v obdobju 1981—1985 bomo v tem srednjeročnem obdobju pripravljali zemljišča in dokumentacijo za soseske, ki bodo prišle v poštev za gradnjo stanovanj v planskem obdobju 1986—1990. To so: ŠS 12 Podutik ll.faza (1. in 2. etapa), SS 201/7 Smartno, ŠS 202/6 b Gameljne in MeS 7 A Preska. Str. 14: Poglavje 3. Prenova in 4. Družbena pomoč ostaneta ista. 5. Gospodarjenje 1. odstavek se spremeni in se glasi: Samoupravna stanovanjska skupnost Šiška bo z drugi-mi podpisniki dogovora skrbela za vzdrževanje obstoječe-ga stanovanjskega sklada. Materialna osnova bo zagotov-Ijena z uveljavljanjem samoupravnega sporazuma o teme-Ijih plana stanovanjskega gospodarstva za obdobje 1981 do 1985, po katerem je za leto 1985 dogovorjena višina stanarine 2,17 % revalorizirane vrednosti stanovanj, reali-zacija prehoda na ekonomske stanarine pa podaljšana do leta 1987, ko bomo s stanarino dosegli 2,69 % revalo-rizirane vrednosti stanovanj. Dinamika rasti stanarin pa je naslednja: v letu 1981 dvig za 25% od 1.7. dalje v letu 1982 dvig za 18% od 1.3. dalje v letih 1983, 1984 in 1985 pa bo stanarina rasla po 11,45 odstotka, čemur pa bomo dodajali še rast cen stanovanj-ske graditve preteklega ieta. Drugi in tretji odstavek ostaneta nespremenjena. Četrti odstavek se črta. Peti, šesti in sedmi odstavek ostanejo nespremenjeni. Str. 15: C) KMETIJSKA ZADRUGA MEDVODE 3. odstavek se spremeni in se glasi: Govedoreja, v okviru te pa PRIDELAVA mleka in VZRE-JA KLAVNE govedi, bo tudi v naslednjem srednjeročnem planskem obdobju glavna dejavnost primarne kmetijske proizvodnje v občini. Letna rast PRIDELAVE MLEKA NA KMETIJAH ZDRUŽENIH KMETOV bo 3,5 %, mlečnost krav se bo letno povečala in bo ob koncu srednjeročnega planskega obdobja znašala 3.500 I. ORGANIZIRANA TRŽ-NA PRIDELAVA MLEKA BO RASTLA PO LETNI STOPNJI 6 %. 4. odstavek se spremeni in se glasi: Na kmetijah ZDRUŽENIH KMETOV Kmetijske zadruge Medvode se bo VZREJA KLAVNEGA GOVEDA povečala za 4% LETNO, TAKO DA BO LETA 1935 znašala 650 ton. 5. odstavek se spremeni in se glasi: PRI KROMPIRJU BO POTEKALA ORGANIZIRANA TRZNA PRIDELAVA NA 100 ha, TRŽNOST PA SE BO PO-VECALA od 12ton/ha v letu 1981 na 16ton/ha v letu 1985. V rastlinski proizvodnji bomo še naprej prvenstveno zagotavljali krmno bazo za predelavo mleka in mesa ter intenzivirali in povečali tržno pridelavo pšenice. Hektar-ski pridelek pšenice se bo povečal od 26 dt na 33 dt/ha, koruze pa od 37 dt na 44 dt/ha. 6. odstavek se spremeni in se glasi: Razvojna usmeritev Kmetijskega obrata Vižmarje, ki obsega 133 ha rodovitnega družbenega zemljišča, bo tudi v tem srednjeročnem obdobju ostala enaka kot doslej, to je pridelava žit. Tudi tu si bomo prizadevali za večjo pro-duktivnost: hektarski pridelki pšenice se bodo povečali z 42 dt na 46 dt/ha, koruze pa s 56 dt na 62 dt/ha. V odbodbju 1982—1985 bo Kmetijska zadruga Medvode IZVOZILA 10 % TR2NE VZREJE KLAVNEGA GOVEDA in TRŽNEGA PRIDELKA KROMPIRJA. KIT Kmetijska zadruga Medvode se obvezuje intenzi-virati tržno pridelavo zelenjave in vrtnin, predvsem za nadaljnjo predelavo. Str. 16: C) RAZVOJ POMEMBNEJŠIH GOSPODARSKIH DE-JAVNOSTI 8. Industrija in energetika V šestem odstavku se zadnji stavek črta. V sedmem odstavku se »SAP-VIATOR« črta in nado-mesti s »SOZD INTEGRAL«, »KOMPAS, USLUGA« pa se črtata. V 20. odstavku v drugi vrsti se »5 %« nadomesti s »3,5 %«. Črta se dvaindvajseti odstavek. V štiriindvajsetem odstavku se v tretji vrsti črta: »in stavbno zemljiške skupnosti«. šestindvajseti in sedemindvajseti odstavek (točka 2) se črtata in nadomestita z novim besedilom: »Novi proizvodni programi oziroma investicijski pro-jekti izpolnjujejo minimalne zahteve izvozne usmerjeno-sti, če predvidevajo vsaj 50 % svoje proizvodnje za izvoz na konvertibilno področje in pozitivni plačilno-bilančni učinek v konvertibilnih devizah. Izvoz osnovnih uvoznih in na jugoslovanskem trgu deficitarnih surovin (spisek 26 surovin in reprodukcijskega materiala) se tu ne upošteva. Šteje se, da minimalno zahtevo kriterija izvozne usmer-jenosti zadovoljujejo tudi investicijski projekti in progra-mi, ki za domači trg predvidevajo proizvodnjo osnovnih uvoznih in na jugoslovanskem trgu deficitarnih surovin (spisek 26 surovin in reprodukcijskega materiala) in osnovnih prehrambenih proizvodov. Pri teh programih mora biti izpolnjen pogoj, da devizni odliv v konvertibil-nih devizah ne sme biti večji od polovice ene tretjine vrednosti nove proizvodnje«. Točka 3 se črta in nadomesti z novim besedilom: »Proizvodni oziroma investicijski programi izpolnjujejo minimalne zahteve glede kriterija razvojno-tehnološke in-tenzivnosti, če ustrezajo eni izmed naslednjih dveh sku-pin zahtev: a) — delež nabavne vrednosti avtomatiziranih delov-nih priprav v vrednosti vseh delovnih priprav, ki jih pred-videva projekt oziroma program, je vsaj 80 %, — projekt oziroma program predvideva vlaganja v razvoj in raziskave povprečno letno vsaj 3 % od planira-nega bruto dohodka, b) — delež delavcev z visoko in višjo izobrazbo zna-ša vsaj 15 % skupnega števila predvidenih zaposlenih delavcev, — program predvideva vlaganja v razvoj in raziskave povprečno letno vsaj 6 % od planiranega bruto dohodka (dohodka, povečanega za amortizacijo po minimalnih stopnjah)«. Str. 18: V točki 5 se v 4. vrstici za skupno porabo doda: »(spisek 26 surovin in reprodukcijskega materiala)«. V 6. točki se zadnji stavek prvega odstavka črta, dru-gi odstavek pa se spremeni in se glasi: »Navedeni za-htevi se poostrita s korektivnim faktorjem 0,108«. V točki 7 se 4., 5. in 6. odstavek črtajo in nadome-stijo z naslednjim: »Da bi zagotovili skupno urejanje do-ločenih ekoloških problemov, je le v območju oziroma conah, določenih za industrijo izven naselij, moč graditi nove gospodarske objekte, ki: — imajo škodljive vplive na okolje, ki se jim ni moč izogniti, — povzročajo prekomerne prometne obremenitve. Predlagane lokacije za investicijski program ni moč odobriti, če več kot ena četrtina predvidoma zaposlenih na tej lokaciji potrebuje več kot pol ure vožnje na delo z javnim prometnim sredstvom ali je njihovo bivališče od-daljeno več kot 20 km, merjeno po prometnicah«. 9. TRGOVINA 5. odstavek 1. alinea: »80%« se nadomesti s »85%«. V tretji alinei se dopolni: — sofinancirali bomo samoupravni sklad za interven-cije v kmetijstvu in porabi hrane občin in mesta Ljubljane. V sedmj alinei se zazidalni kare »ŠS 7« nadomesti s »ŠR 7« in črta zadnji stavek. Osma alinea se spremeni in se glasi: — zaradi predvidene gradnje novih stanovanj bo Emona razširila ponudbo samopostrežne trgovine v Šent-vidu na Prušnikovi ulici 63. 10. GRADBENIŠTVO 2. odstavek se spremeni in se glasi: Zaradi omejitev kreditiranja v planskem razdobju raz-voj ne bo tak kot v obdobju 1976—1980, tako da bodruž-beni proizvod nekoliko padel. Str. 19: 11. GOSTINSTVO IN TURIZEM a) Gostinstvo 2. odstavek se nadomesti z novim besedilom: V občini so predvidene investicije v gostinstvu: — do konca leta 1983 je v I. fazi predvidena razširi-tev restavracijskih kapacitet TOZD llirija, motela Tikveš, do konca leta 1985 pa tudi povečanje ležiščnih kapacitet na 100 ležišč, — v Kompasu, TOZD Motel Medno je do leta 1985 predvidena le sanacija obstoječih nočitvenih in restavra-cijskih kapacitet iz lastnih in združenih sredstev. b) Turizem 4. in 5. odstavek se črtata in nadomestita z novim be-sedilom: »V okviru dogovora o temeljih plana SML in Ijubljan-skih občin bo potrebno skleniti samoupravni sporazum o skupnih osnovah za razvoj rekreacijskih centrov (Sora, Zbilje, Mostec, Šmarna gora idr.) in jim določiti priorite-to. Rekreacijski turizem je tako občinskega kot mestnega pomena, zato je treba šteti te naloge med naloge skup-nega pomena oziroma v skupni program turistične ponud-be Ljubljane. V letih 1981—1985 bomo podpirali razvoj rekreacijskih centrov Krvavca in Velike planine«. Spremeni se bilanca nočitvenih zmogljivosti, ki se glasi: Bilanca nočitvenih zmogljivosti družbenega in zaseb-nega sektorja ter kampa Dragočajna v srednjeročnem ob-dobju 1981—1985 CU CO ¦2 ,o — - ?¦ I — •- <0.5 <0ct-_It-S~