Sojenice 
T)ete spančkalo je v zibki,                    Sojenice, sfarke vele,
v lica sladko se smehljalo                    so nad dete se sklonile,
kakor bi v nebesih sveiih                     s škodoželjnim so nasmehom
angelce opazovalo.                                dete v lica poljubile.
Sojenice smehtjajoc so zapusfile dete mato — v zibelki je ličec bledih mrtvo defece ležalo . . .
Sokolov