- 'Crl: ■

> • ■



I ^$!ll$j§|^ H
glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra
številka 6 - Leto XV - 14. februar 1976
a49M««aa*
Razgovor z direktorjem Samoupravno področja za organizacijo ZP načrtovanje Erikom Vrenkom
Vse družbene spremembe, ki jih prinaša ustava in delegatski sistem prinašajo tudi bistvene spremembe v planiranju. Ugotovili smo, da po starem načinu ne gre več. Planiranje ne more biti seštevek želja, ki nimajo svoje družbene in ekonomske utemeljitve. Izkazalo se je tudi, da tudi kabinetno planiranje v vrhovih ne ustreza razvoju in napredku v našem konkretnem družbenem življenju. Zato smo se odločili, da tudi na tem, izredno pomembnem gospodarskem področju, začenjamo uveljavljati načelo novega samoupravnega socialističnega planiranja.
In v ta načela novega načina Planiranja so vtkane vse temeljne organizacije združenega dela, ki naj bolj kot doslej aktivno sodelujejo tako pri tekočem gospodarskem razvoju, kot pri srednjeročnem Planu razvoja tako naše republike kot celotne Jugoslavije. S Pritegnitvijo temeljnih organi-zacij združenega dela, ki naj aktivno, s svojimi plani, pravzaprav tvorijo republiški in tudi zvezni plan razvoja, bomo dosegli večjo harmoničnost, enakomernost in ekonomsko utemeljenost našega plana. Z dogovarjanjem in usklajevanjem vseh teh planov od temeljnih organizacij združenega dela do federacije bomo dosegli tudi neposredno sodelovanje samoupravljavcev in proizvajalcev pri kreiranju planov in z njim ekonomske politike.
Vsekakor bo ta nov način Planiranja, ki ga tako rekoč Prvič uvajamo, naletel na dolo-oene težave, kot se vse, kar je novega in še ne preizkušenega, težko prebije k uresničevanju, fu mislimo na določene ozke krajevne, občinske podjetniške mterese, ki se zagotovo ne bodo ujemali s splošnimi interesi gospodarskega razvoja, kajti samoupravno socialistično pla niranje ni ozko, zaplotniško, kratkoročno, temveč stremi k harmoničnemu napredku celotne regije, republike in federacije v danih pogojih našega sedanjega gospodarskega trenutka, Id vsekakor ni, zlasti kar zadeva ■^ednarodni ekonomski pologi- konjunkturen ali preveč ugoden, kajti plan mora biti tudi ena izmed oblik boja proti inflaciji in gospodarski recesiji, stihiji tržišča, nezaposlenosti in nionetarne krize, ki danes zlasti Pretresa zahodni svet. Nov način planiranja pomeni tudi naslonitev na znanje lastnih kad-r°v, na lastno tehnologijo in domače surovine. V tem sklopu ho planiranje tudi reševalo Probleme transporta, energije in surovinske baze, katerim prav sedaj daje izrazito prednost.
Uspešna uveljavitev socialističnega samoupravnega plamtenja nas bo torej obvarovala Ptarsikaterih pretresov v gospodarstvu, prispevala bo k uravnoteženju plačilne bilance s tujino ir* poskrbela za tak gospodarski razvoj, ki bo izključno v korist 'n napredek našim delovnim ljudem.
Mara Ovsenik
V	petek, 6. februarja, je zvezni zbor skupščine SFRJ sprejel zakon o temeljili družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije. Ta zakon pomeni izpopolnitev celotnega gospodarskega sistema. Zato smo ga toliko težje pričakovali. Dobili smo torej dodelan sistem družbenega načrtovanja, ki temelji na samoupravnih načelih, saj je njegovo merilo delavec v združenem delu, delavci, ki so na podlagi svobodne izmenjave dela med seboj dohodkovno povezani. Vsi načrti novega zakona izvirajo iz razvojnih načrtov temeljnih organizacij združenega dela.
V	razpravi pred sprejetjem zakona je slovenski delegat Rudi Bregar dejal, da predlog tega zakona konkretizira ustavna načela in poudaril: ,,Planiranje na vseh ravneh združenega dela in družbe je tisti vidik upravljanja in razpolaganja z dohodkom, ki omogoča delavcu, da prek svoje TOZD in njenega dohodka ocenjuje rezultate združenega dela na vseh ravneh. Le tako se bo lahko zavestno odločal za take ali drugačne ukrepe v uresničevanju dolgoročne gospodarske in razvojne politike."
Glede na to kako pomemben je zakon o temeljili družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije za slehernega izmed nas, smo že dan pred sprejemom tega zakona poprosili Erika Vrenka, direktorja področja za organizacijo, da bi nam odgovoril na nekatera vprašanja o tem, kako smo se na nov plan pripravili v ZP Iskra, saj se je prav on sam najVeč ukvarjal s to problematiko.
V	čem so bistvene razlike v sistemu družbenega planiranja v smislu načrtovanega zakona o družbenen planiranju v skladu z ustavo in prejšnjega zakona o družbenem načrtovanju iz leta 1970 in 1972.
,,Bistvena novost pri novem načinu planiranja, glede na dosedanje načine, je ta, da v novem zakonu o planiranju dokončno prihaja do uveljavitve dveh ustavnih institucij:	samostojnosti
temeljnih organizacij združenega dela pri sprejemanju planov in enakopravnosti med temeljnimi organizacijami.
Ti dve instituciji sta na videz, nasprotujoči si, če proces upravljanja pojmujemo ozko, kot le samo upravljanje temeljnih organizacij brez odgovornosti do drugih temeljnih organizacij v združenem delu. Vendar je novi zakon pristopil k graditvi sistema planiranja s tem, da je izhajal iz temeljnega spoznanja, da je razvoj vsake TOZD hkrati pogojen z razvojem celotnega njenega družbenega in gospodarskega okolja.
Enakopravnost v planiranju se v zakonu postavlja tako, da se temeljne
organizacije medsebojno popolnoma svobodno dogovorijo o tem, kako bodo druga drugi s sporazumi o uresničevanju skupnih interesov, ki jih imajo in morajo uresničevati le skupno. o delitvi programov, usklajevanju tržnih nastopov, resničnosti predpostavk svojega plana, itd. S tem v našem samoupravnem sporazumevanju dosegamo izrivanje tržne stihije iz združenega dela.
Ti sporazumi, s katerimi si temeljne organizacije vzajemno zagotovijo določenost razvoja okolja v prihodnosti, so jedro novega sistema planiranja. Po zakonskem tekstu so to sporazumi o temeljih planov TOZD v vseh vrstah integracij v združenem delu in se sklepajo pismeno, sprejemajo jih pa na podlagi smernic zborov delavcev delavski sveti TOZD.
Pristop k sporazumu o temeljili planov je svoboden in torej zagotavlja popolno enakopravnost temeljnih organizacij pri sporazumevanju. Pri sporazumu o temeljih planov ne more priti do nikakršnega preglasovanja, saj je pristop k sporazumu odvisen od odločitve delavcev v temeljni organizaciji - razumljivo, da morajo pri tem izpolnjevati že sprejete obveznosti iz sporazumov o združevanju, v katerih so obveznosti posamezne TOZD opredeljene v okviru delovne organizacije, SOZD, skupnosti TOZD. SIS, krajevne skupnosti. družbenopo-liličnih skupnosti in podobno. Če bi pri tem le prišlo do preglasovanja, bi to pomenilo neenakopravnost. Nobene ovire ni, da taka temeljna organizacija k sporazumu ne pristopi. Ko pa je temeljna organizacija sprejela sporazum o temeljih planiranja skupaj z drugimi TOZD. s katerimi ima enake interese in cilje, je s tem tudi ugotovila. kakšni so resnični pogoji za njen plan, ki postane sestavni del skupnega plana vseh temeljnih organizacij, ki so se sporazumele. Zaradi tega spreje-(Nadaljevanje na 2. strani)
Umrl Blažo Jovanovič, heroj vojne in junak dela
V Igalu pri Hercegnovem je 4. februarja nenadoma preminil član sveta federacije, revolucionar in dolgoletni visoki partijski in državni funkcionar Blažo Jovanovič, prekaljen komunist, dosleden delavski in narodni borec, tesni sodelavec predsednika Tita.
Blažo Jovanovič se je rodil 28. marca 1907 v vasi Velje Brdo v Črni gori. Osnovno šolo je obiskoval v Spužu, gimnazijo je konča! v Podgorici, študira! in absolviral je v Beogradu, diplomo pravnika pa je dobi! na zagrebški univerzi. Od leta 1931 do 1941 je delal kot sodniški in odvetniški pripravnik v Varaždinu in Podgorici.
Od rane mladosti do zadnjega dne je bi! tovariš Blažo Jovanovič v prvih vrstah boja za zmago revolucije in socializma v naši državi. V 17. letu je posta! član KPJ; v surovih razmerah ilegalne in vojaško-monarhistične diktature je opravljal zelo odgovorne dolžnosti v partiji, leta 1934 pa je posta! sekretar pokrajinskega komiteja SKOJ in član najožjega partijskega vodstva Črne gore. Kot organizacijski sekretar pokrajinskega komiteja je bi! eden izmed najodgovornejših organizatorjev in voditeljev vstaje v Črni gori, 13. julija. Dve desetletji, od maja 1943 do maja 1963, je bil na čelu KP oziroma Z K Črne gore, bi! je organizator ljudske fronte Črne gore in njen dolgoletni predsednik. Tovariš Blažo je bi! predsednik prve vlade LR Črne gore, pozneje pa tudi predsednik skupščine LR Črne gore. Od 5. do 9. kongresa ZKJ je bi! član CK ZKJ, od 1954 — 15 let — pa član najožjega partijskega vodstva Jugoslavije. Več kot deset let je opravljal funkcijo predsednika ustavnega sodišča Jugoslavije. Smrt ga je presenetila na dolžnosti člana sveta federacije.
Narodni heroj in prvoborec Blažo Jovanovič je nosilec reda junaka socialističnega dela in številnih visokih jugoslovanskih in tujih odlikovanj.
Slava velikemu revolucionarju in junaku dela!
hpočasiivodnosihpodohodliflviiihnačelih
Zvezni odbor sindikata delavcev industrije in sredstva SFRJ je na svoji
4.	seji, dne 5. 2. 1976 v Beogradu med drugim razpravljal o poročilu o izvajanju sklepov Prve konference kovinarjev Jugoslavije. Podane so bile ocene gospodarskega položaja panog elektrokovinske industrije glede na kazalnike gospodarjenja v razdobju I.
IX. 1975. leta. Pri tem so bili posebno opazni podatki v skupnih izgubah v tem obdobju. V skupnih izgubah prednjači kovinska industrija, na dru-
I skr in programator za hitro kopirno stružnico na rastavi v Moskvi. J
ge m mestu je elektroindustrija in na tretjem mestu je elektroenergija. Menim, da se nad temi podatki velja zamisliti in poiskati vzroke za tako stanje.
Nisem povsem prepričan, da je to stanje povzročila nepopolna organizacija poslovanja, neustrezna tehnologija, ali podobno, ampak je potrebno vzroke iskati v več ih smereh tako izven, kot tudi v samih organizacijah združenega dela.
Tako lahko trdimo, da nisfpo uresničili enakih pogojev za ustvarjanje dohodka, pač pa smo zaradi neusklajene politike cen ustvarili še večji razkorak med proizvodnjo surovin in predelovalno industrijo. Drugi vzrok menim, da sloni na oceni, da združeno delo še ni organizirano na ustavnih načelih in skladno z družbeno-
INDUSTRIJA TELEKOMUNIKACIJ
KVALITETNI PREVZEM ZAKLJUČEN
TATC Kragujevac je kot prva tranzitna elektronska avtomatska telefonska centrala na ozemlju Jugoslavije uspešno prestala kvalitativni prevzem. Ustrezna komisija je že priporočila izdajo uporabnega dovoljenja zanjo. V polnem obratovanju pa je že od oktobra lani.
V. B. R.
ekonomskimi gibanji ter, da določila samoupravnih sporazumov še ne izvajajo povsod. Opaziti je, da se v nekaterih primerih ta proces odvija pod močnim vplivom poslovodnih struktur, katere v celoti vodijo postopek sporazumevanja in v imenu delavcev v združenem delu oblikujejo svoja stališča.
Skupaj dogovorjena določila v samoupravnih sporazumih, da bomo skupaj usklajeno načrtovali, raziskovali, nastopali na domačem in tujem tržišču, medsebojno delili proizvodni program i.t.d. se niso uresničila. Nasprotno smo v SOZD Iskra in Gorenja po izvršeni integraciji ustvarili nova prekrivanja v nekaterih proiz-vodnili programih. Podobni primeri so tudi pri nekaterih ostalih SOZD.
Na Hrvaškem imamo primer, ko je zaradi nekaterih ozkih interesov videti, da od integracije elektronske industrije pod imenom IMPULS ne bo nič. Vsak se želi razvijati po svoje, iz tega izhajajoč rezultat pa je v tem, da že proizvajamo, ali pa želimo proizvesti velikokrat več televizorjev, elektromotorjev in proizvodov bele tehnike, kot pa' jih naše tržišče potrebuje.
V združenem delu je vse premalo prišlo do izraza presnavljanje odnosov na dohodkovnih načelih. Resje, da so integracije v preteklih obdobjih nastajale zelo različno in, da so se integri-
(Nadalievanje na 3. strani)
Razgovor z direktorjem področja za organizacijo ZP
— ■■   m a	e  jiJi določajo samo sporazumi o medse-
Erikom Vrenkom^;- nS'p„“So4
(Nadaljevanje s 1. strani)
majo po novem - temeljne organizacije svoje plane samostojno na podlagi predhodnih sporazumov o temeljih plana. Iz tega se jasno vidi, da v novem sistemu planiranja nobena TOZD ne more priti v položaj, v katerem bo odločala o planu druge TOZD. ker za to tudi ni več potrebe. Zato poslej nikoli doseženega soglasja o planih TOZD ni treba več iskati. Na ta način postane samostojnost TOZD pri sprejemanju plana razumljiva."
Kdo so nosilci družbenega planiranja in kaj pomeni biti nosilec planiranja?
, ,S tem, da temeljna organizacija odloča o svojem planu in o pogojih za uresničevanju planov vseh drugih temeljnih organizacij, je že edini nosilec planiranja. Naša ustava ima sicer vgrajen varovalni mehanizem, ki lahko z zakonodajno močjo, v primeru seveda, kadar sporazumevanje ne bi bilo uspešno, ali pa bi vodilo v makroekonomska protislovja, tudi predpiše določene obveznosti temeljnim organizacijam. Vendar naj bi to bila samo izjema, kar pa bi pomenilo, da nosilec planiranja ni TOZD. temveč državna oblast. To zadnje pa ni v skladu s splošnimi tendencami odmiranja države, oziroma z razvijanjem in poglabljanjem samoupravnih socialističnih odnosov pri nas, zato pričakujemo, da bodo taki primeri le izjeme!
Ali bi lahko orisali osrednjo vlogo delavcev v TOZD v planiranju doslej in po novem zakonu?
„Z novim zakonom se vloga delavca, kot osrednjega elementa našega družbenega sistema, še bolj poudarja in uresničuje. V zakonu je predvideno, da se mora vsak delavec neposredno na zboru delavcev izreči o smernicah za plan svoje temeljne organizacije, kot tudi o smernicah za sprejemanje sporazuma o temeljih planov, določiti mora delegate, ki bodo lahko sodelovali v vsklajevalnem postopku s tistimi TOZD, za katere sc je odločil. Ko je delavec v tem položaju, je razumljivo, da bo izhajal iz svojih interesov in iz lastnega poznavanja svojih proizvodnih možnosti.
Taka osrednja vloga delavca omogoča tudi bolj realne plane, saj planira o tistem, kar pozna."
Načrt zakona o družbenem planiranju predvideva možnost ustanavljanja konzorcijev, oz. grupacij za planiranje. Kaj pravzaprav pomeni ta institucija in kakšen pomen oziroma možnosti odpira to za ZP Iskro?
,.Pravzaprav ime tu ni pomembno. Zadošča, če uporabljamo kar pojem poslovna skupnost OZD. To pa pomeni, skupnost tistih organizacij združenega dela, ki niso institucionalno povezane v delovni organizaciji ali SOZD, so pa na nek način medsebojno odvisne v procesu reprodukcije. Take poslovne skupnosti nimajo skupnih samoupravnih organov, in združenih izvedenih funkcij, ampak
časa smo poskušali za to uporabljati pojem reprodukcijska celota ali reprodukcijski kompleks, ki pa sc ni uveljavila."
Ali bi pojasnil načela o sočasnem in kontinuiranem planiranju?
..Načelo sočasnosti je pravzaprav posledica dejstva, da nihče ne more narediti plana, dokler nima sporazuma o temeljih planov z drugimi temeljnimi organizacijami, ker se sporazumi o temeljili plana odražajo tudi v drugih planili TOZD, so možni samo. če vsi plani nastajajo sočasno med tistimi TOZD, ki so zainteresirane za sodelovanje.
Kljub sporazumevanju vsebuje plan še celo vrsto manj določljivih sestavin. Zato je nujno, da te sestavine v enakomernih presledkih ponovno kontroliramo. ali drugače postavimo. Kontinuirano planiranje z drugimi besedami pomeni, da upravljalnega procesa ne moremo ustaviti za naslednjih pet let, ampak ga moramo neprestano ponavljati. Iz tega pa sledijo potrebni popravki srednjeročnega plana."
Glede na to, daje Iskra razmeroma organizacijsko razvita SOZD si lahko razlagamo, da je bilo tudi področje planiranja v njem na razmeroma visoki ravni. Ali določila v načrtovanem zakonu o družbenem planiranju pomenijo za Iskro težaven prehod od starega na nov sistem planiranja?
..Iskra je res po velikosti in razvitosti že dokaj zapleten sistem. Zavedali smo se, da bo uvedba novega planiranja za nas težka naloga. Zato smo že pred sprejetjem teg;i zakona izdelali lastne načrt sprejemanja letnega plana. Že z njim smo skušali vpeljati nekatere elemente, ki jih zdaj zakon dokončno uvaja. S tem smo tudi dali prvi namig za preobrazbo planiranja in upamo, da bo zdaj izpeljevanje zakonske obveze manj naporno. Iz izkušenj vemo. da se tako globoka sprememba navadno uteče šele v nekaj letih.."
Na kakšne vrste problemov bo naletela Iskra v novem sistemu družbenega planiranja in na reševanje katerih se je smiselno čimprej usmeriti?
,,Problemi so pravzaprav različni in jih najdemo v več sferah. Ena je zagotovo še ne dovolj zavestno dojemanje nekaterih osnovnih institucij naše družbeno ekonomske ureditve, kotso: družbena lastnina, dohodkovni odnosi solidarnost, združeno delo. Druga vrsta težav je tehnične narave. Izhajajo iz neenotnosti metod pri obravnavanju poslovanja, ki otežujejo usklajevalne postopke in primerjave ekonomskega položaja temeljnih organizacij in kar dalje otežuje tudi naše iskanje takšnih ukrepov, ki bi lahko najbolj učinkovito povečevali produktivnost. Poseben problem predstavlja časovna stiska, ki bo brez dvoma negativno vplivala na kvaliteto pripravljenega plana. Vendar zaradi tega nismo preveč zaskrbljeni. Z uresničevanjem načela kontinuiranega planiranja bomo mogli vse eventualne pomanjkljivosti še pravočasno odpraviti."	Mara Ovsenik
Ročne komande za obdelovalne stroje.
Fedor Gregorič direktor TOZD SVN.
Temeljna organizacija združenega dela Avtomatske in varilne naprave na Stegnah je v poslovnem letu 1975 načrtovala skoraj za 50 '/< večjo vrednost proizvodnje od le-te v letu 1974. Povedano s številkami: v letu 1974 je znašala vrednost njene proizvodnje 83 milijonov dinarjev, v načrtu za leto 1975 je bila predvidena vrednost proizvodnje 1 23 milijonov dinarjev, dejansko pa so je dosegli v vrednosti 132 milijonov dinarjev, kar je vsekakor izredno lep uspeh.
Takšen poslovni rezultat so dosegli z enakimi proizvodnimi zmogljivostmi, vendar ob spremenjenih cenah, kar so uspeli z velikimi napori in kar dosežka sicer prav nič ne zmanjšuje, ker so hkrati dosegli načrtovani fizični obseg proizvodnje.
V okviru navedenih lanskih dosežkov naj omenimo, da sc ta naša TOZD uspešno uveljavlja tudi na izvoznem področju. Lani je dosegla za okrog 8,1 milijonov dinarjev direktnega izvoza, predvsem realiziranega v drugi polovici leta, hkrati pa za okrog 20 milijonov dinarjev indirektnega izvoza, zlasti na vzhodna tržišča. Pri indirektnem izvozu gre predvsem za programatorje. ki jih v tej naši temeljni organizaciji izdelujejo za jugoslovanske proizvajalce obdelovalnih strojev, ki si vedno bolj utirajo pot na tuja tržišča.
Specialni varilni avtomat.
Podobno kot druge TOZD v Iskri se je lani tudi TOZD Avtomatske in varilne naprave otepala s problemi okrog uvoza potrebnega reprodukcijskega materiala, s pomanjkanjem dinarskih sredstev, nelikvidnostjo in drugim, vendar se je položaj v drugi polovici leta izboljšal, toda pri tem so močno narasle zaloge materiala, kar seveda zmanjšuje poslovni učinek, čeprav na drugi strani zagotavlja bolj redno proizvodnjo v naslednjem obdobju.
Razveseljivo v TOZD Avtomatske in varilne naprave je tudi to, da v preteklem obdobju niso imeli problemov s prodajo svojih izdelkov, niti na domačem, niti na tujih tržiščih. K temu v veliki meri prispevata tudi močno razvojno in komercialno področje, prvo s tem, da za proizvodnjo pripravlja sodobne in za trg zanimive izdelke in drugo, da zna najti kupce, ki jih takšni izdelki zadovoljujejo.
Za letošnje leto so si v TOZD avtomatske in varilne naprave naložili še precej večje obveznosti ustvariti proizvodnjo v vrednosti 165 milijonov dinarjev. To bo za delovni kolektiv nedvomno zelo težka naloga, predvsem zaradi dveh notranjih problemov, da pri tem ne' mislimo na vse zunanje, ki vplivajo na poslovanje. Tolikšno vrednost proizvodnje so načrtovali namreč na osnovi predvidenih novih zmogljivosti, vendar sc je izgradnja novega proizvodnega dela
TOZD AVTOMATSKE IN VARILNE NAPRAVE
Nekako v septembru v novih delovnih prostorih in z novimi zmogljivostmi
V	juliju preteklega leta je mesto direktorja TOZD Avtomatskih in varilnih naprav v Industriji za avtomatiko prevzel Fedor Gregorič, dipl. ing., ki je Iskraš že osem let. Po diplomi se je zaposlil v tedanjem ZZA, nato pa po zadnji reorganizaciji Iskre prišel v Industrijo za avtomatiko.
V	kratkem razgovoru je direktor Fedor Gregorič povedal, kako je ta naša temeljna organizacija zaključila minulo poslovno leto in kakšne obveznosti sije naložila za letošnje leto. Zapisali smo najbistvenejše iz tega razgovora.
Varjenje na napravi za avtomatično vzdolžno varjenje.
Vstavek za požamo-varnostno centralo.
tovarne zavlekla tako, da bo v njem mogoče začeti s proizvodnjo šele v septembru. V ta namen so morali spremeniti dinamiko letošnjega načrta glede na dokončanje gradnje novega proizvodnega dela tovarne. Do zamude pri izgradnji je prišlo tudi zaradi nepokrite investicije zaradi česar je gradnja za nekaj časa zastala. Zdaj, ko so uredili to vprašanje, pa normalno poteka in vsa upanja kolektiva so uperjena v september, ko naj bi v novih prostorih stekla redna in predvidena proizvodnja.
Drugi problem bo do septembra uresničevanje letošnjega proizvodnega načrta zaradi sedanjih pretesnih delovnih prostorov, saj kopičenje polizdelkov po vseh razpoložljivih prostorih vsekakor ovira hitrejšo proizvodnjo. Ozko grlo v njej je to, da nimajo lastne lakirnice in rezal niče. Lakirajo in režejo jim material v tovarni na Savski cesti ter pri vrsti kooperantov in izboljšanje pogojev v tej smeri bo prinesla šele nova tovarna na Stegnah.
Okoliščine So jih prisilile v določene spremembe v tehnologiji izdelave. Uvedli so jih v strojni obdelavi,
uvedli pa tudi tipizacijo in standardi-zacijo. z nakupom licence od firm6 Siemens za velike omare pa bodo odslej lahko proizvajali serijsko-Omare za programatorje bodo namreč samo sestavljali iz elementov, ki jih bodo prej izdelali serijsko.
Nadalje v TOZD avtomatske hj varilne naprave nameravajo posodobit* tudi montažne postopke v sestavljanj1* elementov. kar bo nedvomno pospešilo proizvodnjo.
Omembe vredna so razvojna p riža-devanja na področjih varilne in ala*-mne tehnike, kakor tudi na področjih prometne signalizacije ter krmilne-regulacijske in tehtalne tehnike.
Tudi v tej naši TOZD so lani spr6' jeli s ski program, katerega pa ^ sproti dopolnjujejo in izpolnjujejo, d** bi tako čimprej lahko prešli na pogoj6 za normalno poslovanje.
O delu in prizadevanjih tega delov' nega kolektiva s tem prav gotov0 nismo povedali vsega, zato bon’0 odslej pogosteje povprašali, kako ji**' uspeva uresničevati njihove letošnj6 zahtevne naloge.
ISKRA
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, o. sol. o.
razglaša
prosta delovna mesta v delovni skupnosti skupnih služb:
v komercialnem področju v Ljubljani
1.	3 DIPLOMIRANE INŽENIRJE ELEKTROTEHNIKE NA POD-ROČ JU PROJEKT IVE
2.	5 DIPLOMIRANIH EKONOMISTOV ZA PODROČJE PRODAJE
3.	5 ELEKTROTEHNIKOV ZA PODROČJE PROJEKTIVE
4.	8 EKONOMSKIH TEHNIKOV ZA PODROČJE PRODAJE
v kadrovskem področju
5.	1 SOCIALNEGA DELAVCA
Kandidati morajo imeti ustrezno izobrazbo; vse tiste, ki še nimajo delovnih izkušenj, bomo razporedili na pripravniška delovna mesta.
Pismene vloge pošljete do 29. februarja 1976 na naslov:
ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 4.
.
I


industrija telekomunikacij
Kje smo z uvajanjem Work Factor sistema?
O tem smo se pogovaijali z vodjo tehnološko-analitskega oddelka Maijanom šifkovičem
Glede na načelo nagrajevanja po delu — ali ,.za enako delo enako plačilo-1, je Work - Factor sistem smiseln zato, ker predstavlja enotno merilo za vrednotenje vloženega dela. Ta sistem prinaša red in urejenost delovnih mest ter odkriva probleme Pri planiranju, transportu ter kvaliteti ■ždelkov. Nonnativ po WF sistemu Pomeni minimalen vložek dela, ki ga to predstavlja v celotnem proiz-v°dnem procesu. Določen pomen ima sistem nadalje zato. ker so omenjeni normativi uporabni tudi za planiranje, kalkulacije itd. Večkrat se sicer pojavi vprašanje pretiranega tempa, saj WF nonnativi silijo k racionalni izrabi delovnega časa.
Kvaliteta in WF sta v medsebojni Povezavi, saj tako kot čiste proiz-v°dne merijo analitiki tudi kontrolne °Peracije in tudi to je upoštevano v tem sistemu.
V tehnološko-analitskem oddelku v sklopu tehnološkega področja Elek-riomehanike je trenutno 65 zaposlenih z izobrazbeno strukturo od risoke strokovne do srednje strokovne jzobrazbe, prilagojeno potrebam delovnega mesta. Uvajajo: WF sistem po Programu Elektroniehanike in Iskrinega biroja za industrijski inženiring iz Ljubljane, nadalje aproksimativne montažne analize za nove izdelke kot udi vrednostne analize, zato da že v tej zgodnji fazi omogočijo izdajo kar najustreznejših naročilnic za primerna montažna orodja in delovne priprave.
retja dejavnost oddelka pa je spre-minjanje količin izdelkov glede na Prilagajanje zahtevam domačega in .uJm trgov. Taka preureditev časovno |!\ organizacijsko zavisi od velikosti
In kje smo trenutno z uvajanjem Wh sistema? v Letu 1975 je bilo °P^avljenih cca 1900 analiz. Od cca y00 delavcev po nonni, zaposlenih v iQ7cromehaniki, je do konca leta r, , P° tem istemu delalo že 800 e avcev v skladu z mrežnim lagramom, ki določa potek uvajanja.
januarja 1976 lahko povzamemo naslednjo oceno: TOZD Števci se z Uvajanjem približujejo zaključku ganejo še umerievalnica, pakirnica in nic r°foreza’ v Proizv°dnji Pa stiskal-
Decembrski podatki kažejo, da ea p0 453 delavcev. Doseganje nonTle je tam 103,65 %. TOZD m ^ 7. uvajanje WF poteka tako v ni?n':azi kot tudi v proizvodnji sestav-sm c^ov- Tam trenutno dela potem lA^n 59 ljudi - doseganje znaša
‘03,17%. v TOZD Stikala obd
p	• . »<,u«vaia obdelujejo
deiQZVo^nj° in montažo sestavljenih nen ’V decembra je delalo po omenje-sistemu 35 ljudi doseganje
Prepočasni v odnosih po dohodkovnih načelih
(Nadaljevanje s 1. strani)
podjetja, katerih dohodkovno oh ni mogoče združevati. Pretežno okoriščali lokalno povezovanje, ali vezovanje skozi interes samo v plasmaju blaga.
z.d ^e^ro problema ob dananšnjem n'ruževanju pa je v tem, da za ureja-Sp medsebojnili dohodkovnili odno-r-v nimamo izdelanega instrumenta-Ja in metodologije. Nimamo tudi je n‘ za vrednotenje živega in minu-^Sa dela. Nimamo tudi kriterijev za ir|CnC *n ugotavljanje naložb v nove peticije. Vse te probleme bo 0 rebno reševati bolj intenzivno. jet kler tega ne bomo rešili, bodo verzno tudi dogovori o udeležbi na ip^Pno ustvarjenem dohodku proble-
bo razreševanje te problematike pa ve Potrebno še v večji meri angažirati s i strokovni in znanstveni potencial, Q(|,aterim naša družba razpolaga. Z vso ročnostjo se bo potrebno upreti pi111!!! nesamou pravnim silam in y°jcvati to ključno bitko delavskega reda za ustvaritev dejanskih samo-družbeno	ekonom škili
rV-rL,
IlS^nih
v]0 OSOv- Tu je predvsem pomembna l^pSa in aktivnost sindikata, ki nika-tijt ne Sme hiti organizacija posamez-ali ožjih skupin, ampak orga-ucija delavcev v združenem delu.
Jože Čebela
norme je znašalo 100,68 %. V TOZD ERO poteka uvajanje v proizvodnji in montaži sestavnih delov 60 ljudi dosega pri tem nonno z 98,50%. V TEL Blejska Dobrava po ukinitvi proizvodnje telefona danes dela po WF sistemu na liniji številnička 20 ljudi. Tudi pri relejnih enotah se pripravljajo na pričetek uvajanja. V TOZD TEL so v decembru dosegli normo s 102,03 %. V TOZD ATC je WF že uveden na liniji Crossbar stojal, priprave pa potekajo tudi že na drugih linijah: 31 delavcev je v decembru doseglo 100,96,% nonne. Analitiki so nadalje nudili pomoč v TOZD Instrumenti Otočc in Vega. Skupno doseganje Elektromehanikc norm po WF je 102,18%;. Praktično to pomeni uvajanje omenjenega sistema v vseh TOZD Elektromehanikc. Malenkostna odstopanja od predvidenega programa se pojavljajo v glavnem zaradi naglih sprememb plana po asortimanu.
Med kolektivom Elektromehanikc je bilo v zadnjem času nemalo negodovanja zaradi znanih težav pri preskrbi z repromateriali ter pomanjkanju obratnih sredstev, kar pa s sistematskim, vnaprej določenim uvajanjem WF sistema nima neposredne povezave. Slišati je bilo mnogo kritič-nih pripomb na smotrnost uvajanja
WF sistema prav v tem času. Nemara velja v tej zvezi opozoriti na dejstvo, da so bila krizna obdobja tudi tedaj, ko še ni bilo WF, ampak kronometri-ranje. Končni učinek in cilj uvajanja pa je le dvig produktivnosti in splošna urejenost proizvodnje. Nesmiselno bi bilo pričakovati, da bo to moč doseči le na račun delavca. Potrebna bodo veliko večja sredstva in vlaganja v modernizacijo in avtomatizacijo delovnih mest, kjer Slovenci žal še močno zaostajamo. V Elektrome-haniki trenutno potekata dva sistema dela - po normi REF A in WF. Nagrajevanje po WF je stimulativnejše, -kar poenostavljeno pomeni 100% doseganje norm po WF ali 166%' dosežena nonna po REF A sistemu.
Velik poudarek je bil dan že pred uvajanjem WF izobraževanju kadrov, ki se soočajo s tem sistemom. Na raznih tečajih so do sedaj izobrazili 600 delavcev, ki imajo neposredno zvezo z uvajanjem, to izobraževanje pa poteka še naprej. Pri tem se seveda neizogibno porajajo tudi razni problemi. V Elektromehaniki pa želijo doseči predvsem ureditev čimvečjega števila delovnih mest po WF. Nekaj jih bo ostalo prilagojenih REF A sistemu, nekatera pa bodo prilagodili nagrajevanju po času. V bližnji prihodnosti (v približno dvehrletih) bodo analitiki iz tehnološkega področja počasi prešli v posamezne TOZD in tam samostojno, skupaj z analitiki - nonnirci v tehnološki pripravi proizvodnje TOZD, pripravljali novo in vzdrževali obstoječe nonniranje delovnih procesov. Vse normirce v TOZD so izobrazili v smislu poenotenja celotnega sistema normiranja že prej.
Viktorija Budkovič-Rayyes
POGOVOR Z DIREKTORJEM KERAMIKE TINETOM KOPAČEM
Od vajenca do direktorja
Res, prijetno sem bil presenečen, ko sem lani, že pozno jeseni, zvedel, da je moj osebni prijatelj Tine Kopač postal direktor Iskrine TOZD Keramika.
Odločitev, da moram prav jaz predstaviti Tineta Kopača širšemu krogu Iskrinih bralcev, se je v meni še bolj okrepila in utrdila na predvečer 29. novembra. Takrat je ljubljanska televizija v počastitev Dneva republike predvajala prvenca slovenske povojne filmske industrije — film „Na svoji zemlji".
Verjetno ni nikogar, ki se mu iz tega filma ne bi vtisnil v spomin lik očka Orla, osebe, ki jo je znal tako lepo in prepričljivo zaigrati le Miro Kopač —' Tinetov oče. Še dobro se spomnim, kako je imel očka Orel rad vse nas pobaline iz tistega konca Ljubljane: vsi prijatelji njegovih dveh sinov Tineta in Kokota ter sestre smo bili očkovi sinovi. Ne vem, kako da se mi je prav zdaj utrnila misel: za nas je bil takšen kot pred dobrim stoletjem France Prešeren s svojimi figami in sladkarijami za ljubljansko in kranjsko otročad.
Še preden sva se s Tinetom dobila v njegovi pisarni v Vižmarjih pri Ljubljani, kjer ima TOZD Keramika svoje prostore, sem se že odločil za naslov tega sestavka: ,,Od vajenca do direktorja." Da, tako je!
Ko je bil star 16 let, seje kot vajenec zaposlil v Keramiki. Delal je domala na vseh proizvodnih fazah ter v tem času obiskoval vajensko šolo za elektro-keramiko. Po končani šoli je delal na različnih delovnih mestih; najprej je bil vodja oddelka za pripravo in oblikovanje visokofrek-venčnih mas, zatem je delal v razvojnem oddelku, nato v službi za nadzor kakovosti in nazadnje kot vodja operativne priprave dela in analitik dela. Prav to delo je opravljal najdlje, nekako 6 ali 7 let, v tem času pa je obiskoval še_ tečaje za osnovni hitri postopek Work Factoristema.
Vseskozi je bila njegova osnovna želja v tem, da bi se strokovno izpopolnil prav na področju organizacije dela, zato se je vpisal kot izredni študent tudi na Višjo šolo za organizacijo dela v Kranju ter diplomiral v proiz-vodno-organizacijski smeri.
V želji, da bi spoznal, kako delajo tudi v drugih organizacijah, je za nekaj let zapustil Iskro. O tem svojem ,,ne-iskrinem" obdobju meni direktor Keramike naslednje: ,.Dejansko sem od teh službenih zamenjav precej pridobil. Menim namreč, da so mi delovne in življenjske izkušnje iz drugih delovnih okolij izredno koristile in jih bom lalrko zdaj s pridom uporabil na svojem sedanjem delovnem mestu."
Nekaj časa je bil zaposlen v Kopru kot vodja centra za izobraževanje v delovnih organizacijah, ki deluje v
Tine Kopač - direktor TOZD Keramika.
okviru Obalne delavske univerze, pozneje pa se je spet preselil v Ljubljano. Na vprašanje, zakaj se je vrnil prav v Keramiko, je poudaril: ,,Ne bi bil rad neskromen, toda v moje matično podjetje sem se vrnil na željo kolektiva, ki je pred pol leta ostal brez vodstva. Seveda pa je glavni vzrok ta, da se nikjer drugje nisem počutil tako dobro kot tukaj, kjer sem začel delati.
V Keramiki so mi bili vedno najbolj všeč izredni tovariški odnosi. To je kolektiv, v katerem je večina zaposlena že po 15, ali 20 let, to so ljudje, ki so zrasli s tovarno in katerih odnos do skupnih rezultatov dela predstavlja globoko osebno pripadnost tej tovarni. Takšno pripadnost sem vseskozi občutil tudi jaz.
Kakšen občutek pa imaš zdaj, ko si se vrnil v Keramiko?
,,Kot član kolektiva sem tako kot drugi povezan, če smem temu tako reči, z zgodovino podjetja, zdaj. ko sem postal direktor pa me ta pripadnost še bolj obvezuje, da pri soustvarjanju poslovne politike naše TOZD zagotovimo vsem našim delavkam in delavcem predvsem, kar se da najvišjo stopnjo socialne varnosti."
Najin pogovor sc je zatem osredotočil prav na področje socialne varnosti. Direktor Kopač poudarja, da je prav to področje tisto izjodišče in cilj dobrega gospodarjenja, ki zagotavlja delovnemu človeku ..boljši danes in trdnejši jutri", kot se je izrazil. Temu cilju morajo biti podrejeni vsi poslov-no-gospodarski sistemi, vključno z razvojem tehnike in tehnologije, socialna varnost pa je hkrati tudi predpogoj za pripadnost kolektivu.
.,Ta pripadnost," je opozoril Tine Kopač, ,,se v Keramiki kaže tudi v tem. da je ljudem v proizvodnji težko, ker so se v minulem obdobju odnosi z drugimi Iskrinimi TOZD v IEZE,
ŠIROKA POTROŠNJA
Skupne službe so zborovale
Skupne službe široke potrošnje delajo na šestih različnih lokacijah in je zato razumljivo, da je srečanje živahno, saj se srečajo ljudje, ki se poznajo le po telefonu ali s podpisov na dobavnicah. Sindikalni občni zbor, ki je bil v ponedeljek, 2. februarja je bil zelo živahen. V menzi poslovnega centra seje zbrala večina kolektiva.
Zbor je pozdravil predsednik osnovne organizacije sindikata skupnih služb Mile Kandus, ki je bil izvoljen tudi za delovnega predsednika. Poročal je o delu sindikata med letom in poudaril, da še vedno ni aktivnost članov na višini, ki bi jo bilo želeti. Vendar je organizacija v pretek-
lem letu mnogo storila ob fonnaciji nove organizacije Iskre, pomagala pri izvajanju nove ustave zlasti z organizacijo javnih razprav, fonnacijo samoupravne strukture na nivoju branže in skupnih služb. Poleg tega so lani reševali vrsto stanovanjskih, socialnih in drugih problemov. Organizirali so praznovanja za 8. marec, dan Iskre, Dedka Mraza in novega leta. Za prihodnje leto pa imajo v planu poživitev kulturne in rekreacijske dejavnosti zlasti skupno s TOZD, kar pa ne bo enostavno, saj so tovarne daleč ena od druge — od Sežane do Železnikov.
Predsednik Mile Kandus je tudi predlagal, da ne bi šle vse popustniške
Udeleženci sindikalne konference skupnih služb Široke potrošnje.
prodaje preko sindikata, morda bi to
predvsem pa z našim neposrednim partnerjem TOZD Upori iz Šentjerneja nekoliko ohladili."
In kaj ste naredili, da bi se ti odnosi zdaj normalizirali?
,,Predvsem si prizadevamo, da bi se kar najbolj prilagodili potrebam TOZD Upori glede asortimana in količin, ki jim jih dobavljamo. Njihovemu razvojnemu oddelku v Ljubljani nudimo tudi pomoč."
Ali niso prav urejeni dohodkovnf odnosi eden izmed predpogojev za konkretiziranje poslovnih odnosov med TOZD, ali proizvodnimi oddelki?
,,Vsekakor! Med takšnimi TOZD, ki so tehnološko tesno povezani gotovo ne bi prihajalo do sporov, če bi na samoupravni način razčistili medsebojne poslovne odnose, osnova za takšno reševanje pa so seveda dohodkovni odnosi."
Slišal sem, da prav zdaj pripravljate osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih dohodkovnih odnosih med temeljnima organizacijama Keramika in Upori. Do kod ste že prišli in kakšne so njegove glavne značilnosti?
..Osnutek sporazuma je na strokovni ravni že narejen. Njegova značilnost je predvsem ta, da predlaga razdelitev skupno ustvarjenih rezultatov skupnega dela, ki se oblikuje po prodaji dokončnega izdelka in to v razmerju med lastno ceno izgotovljenega upora in lastno ceno izgotovljenega polizdelka. Druga pomembna značilnost je dogovor o skupnem oblikovanju razvojne in investicijske politike."
Najin pogovor se je med dmgim razumljivo dotaknil tudi prihodnosti TOZD Keramika. V zvezi s tem je direktor Kopač poudaril, da vidi lepšo prihodnost njihove tovarne le v novih prostorih, saj sedanji ne ustrezajo več ravni proizvodnje. O tej kratkoročni in dolgoročni usmeritvi Keramike bomo pisali v eni prihodnjih številk našega tednika.
Lado Drobež Z	N
OPRAVIČILO
Tiskarski škrat nam jo je v prejšnji številki pošteno zagodel. V razgovoru z direktorjem sektorja za inovacije Milošem Kobetom je zaključek prvega odgovora postavil na mesto, kjer naj bi bilo šele prvo vprašanje, premikal je vejice in s tem pačil smisel, spreminjal pa je tudi pomen nekaterih pojmov.
Zato se našemu sogovorniku Milošu Kobetu, kot tudi našim bralcem za vse neljube pomote iskreno opravičujemo.
UREDNIŠTVO
V_____________________________/
prevzela katera od služb. Teh razprodaj in prodaj je toliko, da ovirajo glavne smotre sindikalne organizacije.
Predsednik nadzornega odbora je podal finančno poročilo, ki ga je zbor potrdil.
V prihodnjem letu bodo s pomočjo TOZD skušali povečati namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo, saj je potreb in prošenj precej več, kakor je na razpolago namenskega denarja.
Razprava po poročilih je bila zelo živahna. Tako je Fran Lozar sprožil vprašanje neurejene prehrane, zlasti v dislociranih skladiščih, kjer ni možno v bližini dobiti poceni toplega obroka. Poleg tega pa šo še težave z delitvijo blokov, saj jih delavci že niso dobili cela dva meseca. Direktor Franc Anžič je pojasnil, da je tudi tu težava z likvidnimi sredstvi, zadeva pa bo urejena v nekaj dneh.
Na vprašanje o Samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in OD je predsednik odbora za medsebojna delovna razmerja pojasnil, da se dela na tem področju, zlasti na nivelaciji z ostalimi branžnimi organizacijami. V ta namen so kot akontacijo že dvignili osebne dohodke za sedem procentov.
Albin Pahor, predsednik Sveta skupnih služb je informiral skupnost o delu samoupravnih organov lani. Pohvalil je zlasti Odbor za medsebojna delovna razmerja, ki je reševal in to uspešno vrsto nalog. Predlagal je, naj bi se tudi svet večkrat sestal, saj je
Priznanje Marini Kolenc za dvajset^ letno delo.
problematike več ko preveč. Lani je zasedal le trikrat.
Ob pripombah o pomanjkljivem delu še ne dokončno formiranih skupnih služb, je glavni direktor Lojze Žumer razložil težko situacijo, saj so skupne službe, zlasti nekatera področja lani formirali takorekoč iz nič in so še marsikje nezasedena delovna mesta. Pribil pa je, da so s kadri štedili, saj ne gre preveč množiti režijskih delovnih mest in s tem preobre-mnjevati proračuna delovne organizacije.
Glavni direktor je odgovoril še na (Nadaljevanje na 5. strani)
ISKRA «
Štev. 6 — 14. februar 1976
Obiskali smo Industrijo za avtomatiko, TOZD Elektrospojna vezja v Novem mestu
IIP..
Umazan, neprijazen dan je bil, ko smo se namenili v Novo mesto. Vsepovsod vlaga, mastna cesta, dež, ki je silil od vsepovsod, pa ga vseeno ni bilo od nikoder. Skratka dan, ki dobro voljo pokvari, vreme, ki človeka skisa, da postane podoben cvičku. Žal je vino vsaj užitno!
Slaba volja pa je prešla, brž ko sem prestopil prag TOZD ELA, točneje takoj ko sem šel mimo vratarja, ki mi je prijazno pokazal pot naprej. Kljub lokaciji stavbe, ki je na prvi pogled podobna strašno razvlečenemu pokritemu hodniku, kljub temu, da je bil ta ..hodnik" z obeh strani ukleščen v na moč tesno ograjo, sem dobil občutek, da so tu zaposleni Dolenjci. Prijazni ljudje, ki ne skrivajo ničesar. Pozneje so mi povedali, da je to preprosto zato, ker nimajo ničesar, kar bi lahko skrivali. Kdor se le malo spozna na to, kako je včasih težko dobiti uporabne podatke, naj mi verjame, da je bilo tukaj teže sproti vse zapisati.
Stopil sem v prostore, kjer je nastanjena uprava. Začudil sem se, kako malo jih je in kako malo ljudi vodi podjetje s tolikimi zaposlenimi. Najprej sem pomislil na gripo, ki v tem času pospešeno razsaja, pa sem se zmotil. Res jih je malo. Stopil sem naprej, kjer me je.čakal ing. Dular. Direktor je bil takrat odsoten, pa se je prošnji za pomoč odzval on.
Stroj za štancanje v oddelku za elektrospojne elemente dela lahko z do 1000 udarci na minuto.
POGLED NAZAJ
Pobrskali smo po aktih, ki spremljajo razvoj te organizacije. Suhoparni podatki povedo malo. Več pove razmišljanje ob njih: dinamična organizacija, ki se naglo razvija. Začelo se je januarja 1957 skromno, v obliki obrtne delavnice. Že šest let pozneje, leta 1963 se je delavnica preimenovala v Obrtno podjetje Novo mesto. Kratek rok devetih let, ki so preimenovanju sledila, je prinesel novo spremembo. S sklepom delavskega sveta so marca 1972, uvedli novo ime — Podjetje za izdelavo elektrokonfekcije in elektrotermičnih aparatov. Slednjič so leta 1973 izvedli referendum, ki naj bi odločil o priključitvi k ZP Iskra. Glasovali so za in od 1. 1. 1974 so priključeni široki mreži temeljnih organizacij združenega dela, ki so sestavni del združenega podjetja Iskra.
ISKRA
Štev. 6-14. februar 1976
PROIZVODNI PROGRAM
Glede na relativno majhno število zaposlenih, je njihov asortiman izdelkov precej obsežen. Že samo dejstvo, da izdelujejo več vrst artiklov, kot je zaposlenih, pove veliko.
Osnovni program je izdelava elek-trospojnih elementov, to je, brezvijač-nih spojev brez spajkanja. Po moči sicer ni na vrhu, pač pa bazira na močni težnji po razvoju. Za te elemente je značilno, da jih zaenkrat v pretežni meri uvažajo. Surovine za izdelavo je sicer moč nabaviti na domačem tržišču, vendar kvaliteta ne ustreza..
Težnja po razvoju v to smer je torej dobro premišljena. Trditev je argumentirana tudi z dolgoročno pogodbo, ki so jo sklenili s partnerji na konvertibilnem tržišču in bo omogočila znaten izvoz.
Ngslednje proizvodno območje, kot že naslov organizacije same pove, je elektrokonfekcija. Leta obsega izdelavo električnih vezij za instalacije bele tehnike. Tu je pomembno sodelo-
vanje z avtomobilsko industrijo. Indirektno — v glavnem prek Saturnusa — sodelujejo z Zastavo, goriško Avto-elektriko, njihova partnerja sta tudi CIMOS in TAM, največ pa si obetajo od sodelovanja s podjetjem FAR, kjer so sklenili kooperacijsko pogodbo z zahodno-nemško firmo Mercedes.
V povezavi s prejšnjim programom izdelujejo tehnično plastiko. Proizvodnja je šele v začetni fazi, obsega pa izdelavo konektorskih sistemov srednjih moči in notranjih povezav krmilnih omaric posameznih strojev.
Izdelujejo tudi priključne vrvice z litimi vtikači raznih oblik in velikosti, ki pokrivajo področje od napajanja radijskih aparatov pa do kuhinjskih pripomočkov.
Naslednje proizvodno področje je telefonija. Iz tovarne prihajajo vezja za telefonijo ter ravne in spiralne priključne vrvice za telefonske aparate. Tu tesno sodelujejo s kranjsko Elektromehaniko.
Proizvodni program obsega še spaj-kala od 20 do 500 W moči. Zaenkrat so to le proizvodi za splošno uporabo. V težnji, da izdelajo doma čimveč proizvodov, ki jih je še potrebno uvažati, bodo pričeli s proizvodnjo industrijskih spajkal moči 20 do 100 W z možnostjo regulacije temperature. Predvidoma bo proizvodnja stekla konec letošnjega leta, ker so raziskave že na stopnji prototipov in meritev.
POVEZAVA Z ZUNANJIMI TRŽIŠČI
Načrt za letošnje leto je zelo perspektiven. Sprejeli so nalogo, da bomo močno povečali izvoz na zunanja tržišča — tako vzhodna kot zahodna, prioritetna naloga pa je, izdelovati doma čimveč elementov, ki so zaenkrat še nujno vezani na uvoz. Edina ovira pri tem je material.
Lani je vrednost izvoza obsegala za okrog 6 milijonov din na vzhodna tržišča, izvoz na konvertibilno tržišče, ki je zaenkrat šele v razvojni fazi pa je lani dosegel približno 20.000 DM. Na vzhod so izvažali elemente s področja telefonije (priključne vrvice za telefonske aparate). S Sovjetsko zvezo so sklenili petletno pogodbo, kar je v skladu z letošnjim načrtom, ki predvideva močno povečanje izvoza. Izvoz je obsegal tudi polizdelke (kabelske instalacije ter žična vezja za avtomobilsko industrijo) ter spajkala.
V zaključni fazi je tudi sklepanje kooperacijske pogodbe, ki predvideva delitev dela z zahodnimi partnerji. Tu je težišče na elektrokonfekciji, povezovali pa se bodo s podjetji, ki potrebujejo ožičenja.
Od porabljenih surovin jih je približno 20% iz uvoza, ostale potrebe krijejo z domačega tržišča.
Natalija Radojčič ob stroju za stiskanje spojk za vodnike.
Lojzka Žitnik previja spiralne telefonske priključne vrvice.
Anton Lukse dela na Škarjah za razrez in smukanje vodnikov.
REALIZACIJA NAČRTA IN NAČRT ZA 1976
Načrt za leto 1975 je predvideval 70 milijonov dinarjev, po nepopolnih obračunih pa so realizirali približno 6,8 milijonov. Kljub temu, da načrta v celoti niso realizirali, pa je bil to soliden dosežek. Lanskoletni položaj na tržišču je bil namreč vse prej kot ugoden za proizvajalce gospodinjske opreme. Kljub mnenju Iskra Com-
Lado Urbančič smuka instalacije za zamrzovalne skrinje.
merce, da lanskoletne uvozne restrik cije, ki so krive mnogih težav, ni5° bistveno vplivale na nemoteno proi* vodnjo, v Novem mestu trdijo, da s0 jih prizadele.
Letošnji načrt predvideva 80 mil'', jonov din bruto dohodka, kar pomepl precej optimistično rast.
Lanski poprečni osebni dohodek ie bil 3110 dinarjev, razpon med naj' višjim in najnižjim pa je bil v razmer]11 1:4. Od leta 1974 je bil višji približno za 13%.
V letu 1974 so izdelali investicijs^1 načrt za nabavo strojne opreme, P° krita pa so bila tudi trajna obratnj sredstva. V ta namen so odvajali dohodka in so kreditno sposobni.
ZAPOSLENI
Kolektiv, ki smo ga obiskali, je ze\° mlad. Poprečna starost neposrednjj1 proizvajalcev je okrog 22 let, posre^ nih približno 30. Poprečna starost vs6*1 skupaj je približno 27 let. Izrazito Pf reč ih problemov nimajo, trenutno najpomembnejši edino v tem, da j1’1' primanjkuje novih sodelavcev. ZaVe dajo se, da je to problem dolgoročn6 narave, ki ga nikakor ne smejo prepoj stiti naključju. Odločili so se za k a® rovsko politiko, ki kaže, da se ^ zanašajo na rešitve, za katere ne ^ vedeli izvora.	.
Glede na to, da jim primanjkuj6 kvalificirane delovne sile in da _ Novem mestu ni redno organiziranj srednjih strokovnih šol, so organizira. šolo za elektromehanike. Sodelova so tudi pri odpiranju nekaterih 00 delkov ostalih strokovnih šol. Izkazal0 se je, da je to res narekovala potreb3' kajti vse možnosti šolanja, so delavC veseljem izkoristili. Deset delavc6 končuje osemletko, 22 jih ob del0 študira na srednjih in višjih šolah. je približno 8 % od 301 delavca, trenutno združujejo delo v tej orga' zaciji.
Velja pripomniti, da jih je prost0 ska stiska, ki smo ji namenili posebe prostor, prisilila, da so osemletk.i organizirali dvoizmensko. To je 0
ni'
Navijanje grelcev za spajkala.
(Nadaljevanje na 5. stra0
i) J
Zaradi novih carin dražji uvoz
Zadnje dni so posebno aktualna tema razgovorov carine in novi carinski predpisi. Veliko se sliši o tem, v našem časopisu pa smo o tem tudi že pisali, koliko smo imeli v Iskri neocarinjenega blaga, in za koliko smo uspeli znižati zaloge.
Tov. Lasič Boris nam je o tem povedal naslednje: ..Vrednost carinskih zalog je bila julija leta 1975 240 milijonov N dinarjev, zato smo morali poskrbeti, da sc te zaloge ocarinijo. Dosegli smo ocarinjenje skoraj vsega tistega blaga, ki je prispelo na carino do julija lanskega leta, neocarinjenega je ostalo le za 45 milijonov blaga, kar je vsekakor velik uspeh. Seveda pa ob tem moram spregovoriti še o nekaterih manj navdušujočih dejstvih.
Začel bi kar s tistimi 45 milijoni vrednosti blaga, ki so ostali neocarinjeni ob novem letu in jim je rok ležanja že potekel. Poleg tega se nam je v januarju še povečala vrednost neocarinjenega blaga na 110 milijonov, od tega je spet vsaj tri četrtine tistega, s Prekoračenim ležalnim rokom. Seveda So vzroki za tako stanje predvsem objektivni. Eden najpomembnejših so Prav gotovo neurejeni uvozni predpisi, saj še danes ne vemo za vrsto uvoznih režimov (RK. DK), za nekatere ostale režime (n. pr. LB prosti uvoz) pa so
predpise sprejeli šele v drugi polovici januarja.
Pomembna težava je tudi pomanjkanje denarja. Omenim naj tudi, daje bilo mnogo blaga, sicer ocarinjenega, vendar pa še nismo plačali njegove vrednosti v tujino, čeprav bi ga morali najkasneje v 90 dneh. Tako smo še vedno več kot 120 N din dolžni dobaviteljem, kar se nam bo prav gotovo še otepalo.“
Res je tudi to. da so s 1.1. 1976 začele veljati nove carinske tarife. Spremenile so se predvsem za materiale, katerih carinska stopnja je bila od 1 - 5 %, sedaj pa je najnižja stopnja 5 %. Materiala, za katerega ta stopnja velja, potrebuje ISKRA 10	15'Z.
zato sc je zanjo uvoz podražil. Pomembnejša obremenitev pa je povečanje novih carinskih taks, ki *so poskočile za 2 % (od 14 na 16%), veljajo pa za vse materiale, ki jih uvažamo iz zahoda; za tiste uvožene iz vzhoda pa velja le 1 % dvig taks.
Isti odlok je prinesel tudi nekatera znižanja carinskih tarif za. uvoz iz tretjega sveta, ki pa veljajo predvsem za prehrambene artikle in tako za ZP ISKRO ne pridejo v poštev.
V nadaljevanju pogovora je Boris Lasič še dodal: ,,Dejstvo, da ZP ISKRA ne more redno plačevati
dolgov tujim dobaviteljem, zelo negativno vpliva na naše poslovanje, saj. se pri naročilih sedaj dobavitelji veliko bolj zaščitijo, zaračunavajo nam pena-le. in v najbolj drastičnih primerih nam celo ustavijo dobavo. Nov vir težav pa povzročajo tudi neurejeni predpisi. Že to. da je n. pr. samo za izračun faktorja vezave potrebno kar 75.000 podatkov pa pove, kako težak je problem. Še na en problem bi rad opozoril, to je pretirana zunanjetrgovinska administracija.	mak
ŠIROKA POTROŠNJA
Iz montaže fenov v škofjeloški tovarni
Sindikat v tovarni gospodinjskih aparatov
Delo sindikata v Škofjeloški Iskri je bilo lani kaj razgibano. Poleg konstituiranja domače TOZD po novi ustavi so sodelovali pri ustanavljanju in normalizaciji dela Industrije Široke ‘potrošnje in njenih samoupravnih in družbeno|iblitičnih struktur.
Organizirali so vrsto javnih razprav ob združevanju v novo branžo, sprejemu statuta in vrste drugih samoupravnih aktov na ravni TOZD, b ra liže in ZP. Sindikalno listo so sprejeli z določenimi pripombami, letos
Obiskali smo industrijo za avtomatiko, TOZD Elektrospojna vezja v Novem mestu
(Nadaljevanje s 4. strani) echni način, da proizvodnja ni Prehudo trpela. Sicer pa vsi zatrjujejo, . tu ne poznajo nerazumevanja do tlstih, ki se izobražujejo. Vsakemu omogočijo študijski dopust, ali delo v ®nj sami izmeni, pač odvisno od tega, ^aJ komu najbolj ustreza.
Problem pretesnih prosto
Rov
Od leta 1972 pa do danes je proizvodnja naglo rasla. V dveh letih je osegla približno 89% povečanje, . J. tesnim prostorom, ki so ostali
S.	'■ Razumljivo, da je to navezalo ko-Pico problemov, vse od neugodnega °bčutja delavca na delovnem mestu, Pa do nujnosti uvedbe dvoizmenskega dejavnika. To zadnje je seveda najbolj Prizadelo ženske. Otroci nimajo var-stva, prevoz ni preskrbljen, nedvomno trpi tudi storilnost. Dejstvo je, da so sami omagali pred tem vprašanjem.
azaj ne morejo in nočejo, naprej ne 9re. Sodelovali so z Zavodom za pro-uktivnost dela, interna organiziranost dela je na zavidljivi ravni. Kljub emu, da so delavci dobesedno stla-eni drug poleg drugega, so prisiljeni Preminjati skladišča v proizvodne ^r°store. Ni treba posebej poudarjati,
Za tako proizvodnjo prostori sploh 2S0 Primerni.
Kaj storiti?
Ena sama rešitev je možna: gradnja novih prostorov! Ugotovitev ni nova, nanjo mislijo že vse od leta 1972. Pred združitvijo so naredili dva, po njej še tretji investicijski načrt. Lokacija je odobrena, rezervacija zemljišča zagotovljena. Ostanejo samo še sredstva. Kljub temu, da mislijo za načrtovanih 3000 kv. m proizvodnih površin uporabiti lahko industrijsko gradnjo, da predračun za I. fazo ne presega 15 milijonov dinarjev, je to zanje obremenitev, ki je ne zmorejo. Poudarjajo, da z razširitvijo ne nameravajo povečati proizvodnje, pač pa se specializirati. Trdijo, da je v tem njihov napredek.
Računajo na ožjo in širšo družbeno pomoč, edino na ta način bo mogoče pričeti z realizacijo gradnje v drugi polovici letošnjega leta. Pričetek so sicer že načrtovali za lansko leto, pa se jim je prav pri sredstvih zataknilo. Sprašujejo se, v čigavem interesu je, da odklanjajo naročila, da zavračajo vabljive ponudbe? Še enkrat poudarjajo, da nazaj nočejo, da tudi stagnacije nimajo v načrtu. Pričakujejo večje razumevanje, kot so g n občutili do sedaj.
DELO SINDIKATA
Kljub temu, da sekretar osnovne sindikalne organizacije Tone Počer-
1111111 Bill*
Jtvijanje grelcev za spajkala.
c'''Ca Bukovec dela pri spajkanju notranjih vložkov vtikačev za priključne vrvi
vina, s katerim sem se pogovarjal, pravi:
..Delovanje sindikata ni idealno, primanjkuje volje, čeprav interes je," lahko se pohvalijo z družbenopolitično funkcijo tolikšnega pomena, da bi jo lahko marsikje postavljali za zgled.
Redni sestanki so enkrat mesečno, vedno okrog pol dveh, da proizvodnja čimmanj trpi. Na njih konstituirajo samoupravne akte, zbirajo in obravnavajo predloge, ki jih posredujejo strokovnim službam. V izvršni odbor, ki so ga izvolili marca lani, so bili izvoljeni predvsem mladi. Tožijo, da jim pri delu prav zaradi tega primanjkuje izkušenj; želeli bi pritegniti več starejših.
Lani so organizirali proslave ob vseh državnih praznikih. Pri tem jim je pomagala mladina, s katero tesno sodelujejo. Organizirali so družbeno prehrano, vendar imajo kljub odlični hrani probleme. Jedilnica je premajhna, zato imajo malico v več izmenah. Organizirali so tudi prodajo izdelkov po znižanih cenah — od Iskrinih aparatov pa do brisač iz kamniškega Svilanita. Pripavili so ozimnico — tu so se povezali z Belsadom iz Črnomlja, poskušali pa so tudi dobiti kuhinjsko posodo iz EMO Celje, pa se jim niso odzvali.
Organizirali so tudi skupno silvestrovanje v tovarniških prostorih, igral jim je ansambel iz Dolenjskih toplic. Ob tej priložnosti so povabili tudi svoje upokojence in jih obdarili.
Želijo, da bi jim letos uspelo okrepiti srečanja in obiske drugih TOZD. Lani, npr. so izmenjali obisk z delavci Saturnusa, v drugih organizacijah pa ni bilo večjega odziva. Upajo, da bo letos bolje.
Lani so organizirali letovanje, vendar so v Iskrinih domovih dopustovali samo trije delavci. Ob vprašanju, kaj menijo o akciji za širjenje zmogljivosti počitniških domov Iskre pravijo, da so načelno za, da akcijo samo po sebi podpirajo, pač pa še enkrat dostavljajo, da se njihovo sodelovanje ne konča pri financiranju, ampak gre tudi za souporabo.
Sodelovanje sindikata in mladine je obrodilo ustanovitev kulturne in športne sekcijg. Imajo pevski zbor, ki redno vadi na OŠ Grm v Novem mestu in šteje 22 članov, športniki iz športne sekcije pa so lani sodelovali pri organiziranju Iskrijade in na njej tudi sodelovali.
Na koncu naj še pristavim, da so lani priredili ekskurzijo v Zagreb. Ogledali so si velesejem, za zaključek pa so pripravili družabni večer.
MLADINA
O delovanju OO ZSMS sem se pogovarjal z blagajničarko Marino Kovačič. Takoj je nanizala nekaj problemov, ki ovirajo njihovo uspešnejše delovanje Moti jih delo v dveh izmenah tako, da je srečevanje izredno težavno in nimajo niti rednih sestankov.
I
i- šT
Voznik viličarja Brane Jurčič.
pa bo sprejeta sindikalna lista najbrž brez večjih pretresov, saj se bistveno ne razlikuje od lanske.
Osnovna organizacija Sindikata je lani dvakrat predlagala povečanje osebnih dohodkov in dosegla 15 pro-centno povišanje. Poleg družbenopolitičnega dela so sc ukvarjali tudi z rekreacijo. Tako so organizirali letovanje delavcev, osmi marec, obisk proslave Dneva Iskre v Pržanu in udeležbo na letnih in zimskih igrah Iskre.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem sodelavcem v rotacijskih strojih ob odhodu v pokoj za izrečene želje in darila. Vsem še naprej želim veliko uspehov. Zahvaljujem se tudi sindikalni organizaciji, zlasti Zinki Jenko.	Jelka Krč
Odbor za medsebojna razmerja pri	j
ISKRA, Široka potrošnja, n. sol. o.
TOZD — Tovarna antenskih naprav, n. sub. o.
VRHNIKA, Idrijska cesta 42
objavlja prosto delovno mesto 1
VODJA RAZVOJA	v
POGOJI:
Poleg splošnih pogojev zahtevamo visoko ali višjo izobrazbo elektrotehniške smeri šibki tok s 3. oz. 5-letnimi delovnimi izkušnjami v stroki.
Poskusno delo traja 3 mesece.
Pismene prijave s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo na gornji naslov.
O izidu razpisa bomo kandidata obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijave.
Rok za sprejem prijav je 15 dni po objavi.	j
Poleg tega, pravi, je mladina v veliki meri kmečkega porekla. Po delu se vsakomur mudi domov, saj imajo na kmetiji navadno še eno izmeno.
Vendar pa jih tudi to ni oviralo, da ne bi plodno sodelovali s sindikatom. Takoj je povedala, da ni bilo slavnosti, ki je ne bi pomagali pripravljati.
Letos imajo v načrtu organiziranje več krožkov (šahovski, košarkarski), predvsem pa želijo pomagati pri gradnji novih proizvodnih površin. Nameravajo organizirati delovno akcijo, če se jim bo le uresničila dolgoletna želja in se bo gradnja končno pričela. V načrt so postavili tudi organiziranje enodnevnih izletov.
Spoznali smo kolektiv, ki z odprtimi očmi zre v prihodnost. Ničesar ne prepuščajo naključju, povsod so pripravljeni dodati svoj delež. Mladi so, vendar delavni in prepričani v lastne moči. Vsi si želijo novih delovnih prostorov, kjer bi se lahko še bolj potrudili in združili svoje napore, da bi dosegli čim boljše rezultate.
Stane F leischman
Najbolj pa jim je uspel piknik na Visokem v Poljanski dolini. Kolektiv je ugotovil, da niso enotni le pri delu, ampak da se znajo pošaliti in zavrteti ob takem veselem srečanju, ko padejo vse ograje in zapetost.
Organizirali so tudi vrsto prodajnih akicj po znižanih cenah. Zanimanje je bilo veliko, zlasti za aparate, posodo in ozimnico. Pa nad prodajo niso preveč navdušeni, saj to vzame organizaciji mnogo časa in jo odvrača od osnovne dejavnosti.
Ob iniciativah občinske konference razmišljajo o ustanovitvi kluba samoupravljal cev, ki naj bi'poživilo in predvsem ; poglobil o delo na tem področju-
Informiranje v TOZD je dobro organizirano, saj pravi predsednik sindikata Janez Bole, da je vsaka informacija dostopna vsakomur, ki se zanima za dogajanje v oddelkih, službah, samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijalt. Precej pričakujejo tudi od novega branž nega glasila, ki naj bi informativno bolj povezalo prostorsko zelo oddaljene TOZD.	KF
r
SKUPNE SLUŽBE SO ZBOROVALE
(Nadaljevanje s 3. strani)
vprašanje nerešene situacije v Pržanu in na predlog, da bi enkrat tedensko bili strokovni in politični delavci določen čas na razpolago za razgovor s kolektivom oziroma s posamezniki. Za Pržan je dejal, da je situacija razčiščena, zlasti po strokovni plati, saj je strokovna komisija ugotovila pomanjkljivosti, zlasti da TOZD dela s prevelikimi stroški. Nadaljnja sanacija položaja pa je v kompetenci Pržana, ki ima pravico in dolžnost svoje zadeve reševati s svojimi samoupravnimi organi in strokovnim kadrom. Branžni strokovnjaki lahko le svetujejo, odloča pa TOZD. Zagotovljena so že tudi sredstva za finančno sanacijo.
O ,.govorilnih urah" pa je menil, da niso potrebne, saj je ves vodilni kader, strokovni in družbenopolitični vsak dan na razpolago kolektivu in posameznikom. Tako mora biti in tako je.
Ob koncu občnega zbora je predsednik Sveta skupnih služb podelil jubilantom dela priznanja za njihovo dolgoletno sodelovanje.
Za desetletno delo sta prejela priznana: Tone Mohorič in Anica Korošak. za dvajset let dela v Iskri pa: Franc Anžič, Marina Kolenc, Anton Friškovec in Stanislav Pavlič.
ISKRA - INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, n. sub. o.
Ljubljana, Stegne 17
objavlja
prosti delovni mesti:
SKUPNE STROKOVNE'SLUŽ-BE
KNJIGOVODJA v finančnem področju — likvidatura
Pogoj: končana srednja šola (ekonomska). 3 leta prakse
TOZD ORODJARNA STRUGARJA
Pogoj: končana poklicna šola z urejeno vojaščino.
(OD cca 3.200	3.700)
Pismene vloge sprejema kadrovska služba ISKRA 1EZE Lj. Stegne 17 v roku 15 dni po objavi.
ISKRA
Štev. 6—14. februar 1976
TOZD UPORI, ŠENTJERNEJ
Plodna konferenca ZK
Proslava Prešernovega dne
Ob prisotnosti skoraj vseh članov kratko orisal dosežke preteklega - ta osnovna organizacija šteje skup- poslovnega leta in nakazal naloge v no 52 članov ZI - je bila v petek, 6. tekočem letu. Pri tem je omenil februaria v TOZD Upori v Šentjerneju perspektivni program tovarne, za ka-konferenca ZK ob zaključku dveletne terega bo treba storiti vse, da bo mandatne dobe, ki se je zlasti odliko- čimprej začel teči. Govoril je tudi o vala po živahni odkriti in vsestranski medsebojnih dohodkovnih odnosih s razpravi, v katero je posegla dolga TOZD Keramika in o potrebi, da bi se
PODOKNICA V KRANJU PRITEGNILA MIMOIDOČE - SLOVESNO TUDI V GLOBASNICI
vrsta prisotnih članov ZK.
Po pozdravnih besedah delovnega drugimi TOZD.
dohodkovni odnosi razvili tudi z
predsednika je o delu osnovne organizacije izčrpno poročal dosedanji sekretar 00 ZK Vili Punčuh. Iz njegovega poročila izhaja, da je bila osnovna organizacija ZK v TOZD Upori
V nadaljevanju razprave je tekla beseda o slabostih pri premeščanju na račun razpisov prostih delovnih mest ter o prevelikih izgubah delovnega časa zaradi neurejene zdravstvene
dokaj aktivna na vseh področjih, službe. Pri tem v Šentjerneju pogre" premalo pa je bilo v preteklem dve- šajo lastno ambulanto, saj delavci v
letnem obdobju storjenega na pod- splošni izgubijo s čakanjem preveč ročju ideološkega izobraževanja zlasti časa. Razpravljale! so resno opozorili mladih članov ZK, pri sprejemanju na slabo disciplino in slabo izkori-
katerih v vrste komunistov so konec preteklega leta storili veliko, saj so jih sprejeli sedemnajst
ščenost delovnega časa, pa na nujnost ukinitve tretje delovne izmene za ženske. Na nočnem delu je trenutno
Delovno predsedstvo konference ZK TOZD Upori medtem, ko dosedanji sekretar osnovne organizacije Vili Punčuh čita delovno poročilo.

Udeleženci konference ZK med razpravo.
Osnovna organizacija ZK je aktivno sodelovala v razpravah o kongresnih razpravah, pri organizacijskih spremembah, skladno z novo ustavo, pri uresničevanju sprejetih sklepov ter v reševanju tehtnih vprašanj skupno s sindikalno organizacijo in ZSMS v tovarni. Prav tako aktivno pa je zasledovala gospodarjenje v TOZD in si prizadevala za uveljavljanje dohodkovnih odnosov s TOZD Keramika.
Poročilo o delu osnovne organizacije v pretekli mandatni dobi je sprožilo dokaj široko in tehtno razpravo o mnogih pomembnih vprašanjih. Razpravljalni so se odkrito in v želji, da bi konfereca našla rešitev v svojih iCTajanjih, dotaknili vseh vprašanj, ki v tem delovnem kolektivu terjajo učinkovito rešitev.
V začetku razprave je direktor TOZD Ludvik Simonič najprej na
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega očeta
JANEZA FLAJSA
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem GPP in montaže števcev za izraženo sožalje, poklonjene vence in spremstvo na njegovi zadnji poti
sin Marjan z družino ter hčerke Milka Peternel, Marija Belovič in Pepca Štern
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, v. d. odgovornega urednika Janez Šilc -Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 21 telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Casopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
še okrog 60 delavk, poskus, da bi jih nadomestili delavci pa ni rodil zaželenega rezultata, ker se je izkazalo, da so ženske pri tem delu uspešnejše.
Samoupravljanje in delegatski sistem sta v tovarni dobro zaživela, vendar so v razpravi menili, da je vse preveč razglabljanja o delitvi, premalo pa o ustvaijanju sredstev za delitev. Koristna bi bila bolje izdelana skupna stališča, morda pa tudi boljša infonni-ranost kolektiva. Pri slednjem pa je razprava pokazala, da je možnosti za informiranje dovolj, da pa so v kolektivu nekateri, ki znajo poiskati vire informacij za določene zadeve, za nekatere zadeve pa (ker nočejo) tudi ne najdejo možnosti, da bi se o njih informirali.
Glede zdravstvene službe za tovarno je razprava pokazala, da so v tovarni pripravili vse, kar je bilo v njihovi moči, da pa so ob določenih kadrovskih težavah v zdravstvu na sploh vzrok za neurejenost tudi neke zaviralne sile. ki rešitev tega perečega kolektiva v Šentjerneju onemogočajo.
Glede na preslabo izkoriščenost delovnega časa je bilo na konferenci slišati predlog, naj bi vse sestanke imeli samoupravni organi in družbenopolitične organizacije izven delovnega časa. Prav tako je padel predlog o organizaciji seminarjev za člane samoupravnih organov, da bodo laže opravljali svoje funkcije.
Na konferenci so izvolili novo vodstvo 00 ZK, za sekretarja pa Staneta Božiča.
Ob zaključku konference je bil sprejet še predlog delovnega programa osnovne organizacije ZK, ki zajema:
1.	obravnava sklepov 5. seje CK ZKS
2.	gospodarski plan TOZD za leto 1976
3.	obravnava osnutka samoupravnega sporazuma o dohodkovnih odnosih med TOZD Upori in TOZD Keramika.
5.	evidentiranje novih članov samo-upravnih organov
6.	obravnava intervjuja predsednika
TITA.	—C-
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je moški pevski zbor Iskre - Elektromehanike poskrbel za dvojno presenečenje in res slovesno vzušje tokraj in onkraj meje. Ob prvem večernem mraku je že v Kranju sredi ulice pred Prešernovo hišo zapel podoknico in še dve pesmi na njegovo besedilo, nastop pa je še popestrila vmesna recitacija. Mimoidoči so se ustavljali ter z zadržanim dihom in vso obzirnostjo prisluhnili ubranemu, do potankosti zniansira-nemu petju. Mimogrede smo še ujeli nekaj polslišnih pripomb iz kroga priložnostnih poslušalcev, ki so izražale tako pohvalo ideji o tej podoknici (ki je bila letos že druga po vrsti) kot občuteno zapetim pesmim.
„Iskra“ s pevcem Jankom Ropretom. Ob vedrih slovenskih vižah so občinstvo iz bližnjih krajev kmalu zasrbele pete in veselo rajanje se je nadaljevalo pozno v noč. Samotni plakat zunaj v veži pa je po slovensko naznanjal, da bo že čez en teden družabni večer v Št. Vidu v Podjuni. Naši rojaki so nam
povedali, da se še kako zavedajo pomena kulturne dejavnosti za svoj' obstoj ter podobnih družabnih večerov, ki družijo in povezujejo vse, ..kar nas je sinov slovenske matere." Zato je bila tudi omenjena prireditev še vse kaj več kot zgolj običajen kultumo-družabni dogodek. Lahko bi rekli, da je bila še en smerokaz na poti povezovanja med sosednjima državama.
V.B.R.
Zbor se je nato odpeljal z avtobusom čez Jezersko v Globasnico na avstrijskem Koroškem, kamor ga je povabilo Slovensko kulturno društvo tega kraja. Z omenjenim društvom sodeluje kulturna komisija pri sindikatu Elektromehanike že eno leto. Zbor sta na tej poti spremljala tudi novoustanovljeni zabavno-glasbeni ansambel „Iskra“ in znani tržiški pevec zabavnih melodij Janko Ropret.
Že med potjo je bilo v avtobusu, kljub nekajkrat zgrešeni poti in rastoči zamudi, veselo in prijetno vzdušje, ki je trajalo potem ves večer. Da smo na pravi poti, so nas med drugim tolažili tudi plakati v slovenskem jeziku, ki so vabili na proslavo Prešernovega dne v Globasnici. Srečanje zamejskih Slovencev z Iskraši v Globasnici ,,Pri Šuštarju" je bilo na moč prisrčno. Tam nas je presenetila predvsem razmeroma velika, sodobno in okusno urejena dvorana, prav nič podobna gostilniškim prostorom, kakršnih smo sicer vajeni. Videti je bilo, da je bil prostor že ob gradnji namenjen tudi kulturnim in družabnim prireditvam. Tam je bilo vse — oder, žametne zavese, ozvočenje in celo reflektor ni manjkal. Pred polno dvorano je pod veliko Prešernovo sliko nagovoril navzoče najprej Luka« Hudi. predsednik Slovenskega kul- . turnega društva iz Globasnice. Orisal je pomen Prešernove umetnosti za slovenski narod, mešani pevski zbor „Peca“ iz Globasnice pa je nato zapel nekaj priredb Prešernovih pesmi. Sodeloval je tudi moški pevski zbor „Franc Leder — Lesičnjak." Imenuje se po slovenskem ljudskem pesniku, ki je živel in ustvarjal v Globasnici.
Po krajšem govoru predsednika kulturne komisije je Iskrin zbor zapel nekaj pesmi, za spremno besedo in recitacije pa je poskrbela Anka Konjar. Spored je nadaljeval ansambel
Pevski zbor Iskra je 7. februarja gostoval v Globasnici na Koroškem.
Praznik zibelke učenosti
Gimnazija v Kranju se lahko pohvali z dokaj častitljivo starostjo pa tudi pomembnim prispevkom pri razvoju gorenjskih občin, saj z daljšimi in krajšimi prekinitvami deluje že 165 let. V času Ilirskih provinc je pričela delovati kot ena od devetih Francoskih gimnazij na ozemlju, naseljenem s slovensko govorečim prebivalstvom, a je obstajala le eno leto. Potem so v Kranju delovale le nižje šole — do 1. 1861, ko je bila ustanovljena nižja klasična gimnazija z nemškim učnim jezikom. L. 1870 je postala gimnazija realna, učni jezik pa slovenski. Vendar pa so jo takratne oblasti v skladu z avstroogrsko politiko v njenem delovanju močno okrnile, jo ponemčevale in ji za nekaj časa celo onemogočile obstoj. L. 1897 je bilo dograjeno sedanje gimnazijsko poslopje. Vendar pa je kljub raznim spremembam v zasnovi in statusu gimnazije 1. 1901 prvih 23 dijakov uspešno opravilo veliko maturo, kar pomeni pomembno prelomnico v njeni zgodovini.
Med drugo svetovno vojno je ponovno postala ustanova z nemškim učnim jezikom in internatom nemških učiteljiščnikov, zato je zavedni slovenski dijaki niso obiskovali.
Kmalu po vojni je obnovila delo ter imela do šolske reforme v 1. 1958 osem razredov. Potem je postala štiri razredna, v letošnjem šolskem letu pa sta bila ustanovljena še dva oddelka pedagoške gimnazije.
Kot edina svoje vrste na Gorenjskem vključno z okolišem Kamnika, je gimnazija dolga leta opravljala pomembno prosvetno, kulturno in
politično poslanstvo. Dijaki iz njenih klopi so ustanavljali napredna društva z lastnimi glasili, se zavzemali za obstoj in vsestranski razvoj slovenskega ter drugih južnoslovanskih narodov, po 1. 1937 pa so se napredni gimnazijci vključevali tudi v delo KPJ in SKOJ ter kasneje v NOB. Vojna vihra je pokosila 17 mladih življenj, v boju za svobodo pa je padel tudi en profesor.
Po osvoboditvi so se kolektiv in dijaki gimnazije uspešno vključili v prizadevanja za obnovo domovine. Iz njenih vrst je izšlo mnogo aktivnih znanstvenih, političnih in kulturnih delavcev, pomemben pa je tudi njen prispevek pri šolanju strokovnjakov gorenjskih in drugih delovnih organizacij.
Od 1. 1901 naprej je na kranjski gimnaziji maturiralo 3262 maturantov, od prvotnih 10 oddelkov pa jih je sedaj 20. Čeprav so se že doslej ; uspešno vključevali v samoupravni učno-vzgojni proces in v prizadevanja za reformo usmerjenega izobraževanja, pa želijo kvaliteto pouka še izboljšati. To velja predvsem za sodobne učnovzgojne pripomočke in ustreznejše prostore, saj je sedanji šolski objekt pretesen, zastarel in nefunkcionalen. Z gradnjo novega srednje- j šolskega centra na Zlatem polju v Kranju bodo problemi rešeni, vendaf pa tudi do takrat ne bo mogoče ostati križem rok.
V povezovanju in sodelovanju z delovnimi organizacijami kranjske, tržiške in radovljiške občine, od koder so doma tudi dijaki gimnazije, želijo zato najprej posodobiti učno-vzgojni proces. Pri tem najbolj nujno potrebujejo literaturo ter dmgo opremo za predmet „Samoupravljanje s temelji marksizma", ki bo pripomogla tudi k uspešnemu delu kluba OZN in marksističnega krožka. Pri opremi kabinetn6 učilnice za pouk fizike in tehnične vzgoje bi bile s svojimi prototipi hj izdelki gorenjske DO še posebej dobrodošle. S predstavniki Iskre pote-' kajo razgovori o nabavi zaključenega TV kroga, ki je močan izobraževalni medij. Za našo OZD pa je še posebej razveseljivo in pomembno dejstvo, da se bodoči mladi strokovnjaki že sedaj z veseljem vključujejo v proučevanj6 in študij računalništva. Dijaki 3. in 4-razredov tvorijo dve močni skupin)’ usmerjeni v računalništvo, ki j6 uvedeno že v predmetnik 3. razreda kot izbirni predmet. Upajmo, da bo V vnema odločilna tudi za izbor elektrO' tehnike kot bodoče študijske smeri l11 s tem pridobivanje novih strokovni!1 kadrov, potrebnih za razvoj Iskrin6 proizvodnje. Precejšen poudarek d6' jejo tudi sodobnim metodam Pr' pouku biologije in dmžbene sam0-zaščite.
3
V počastitev pomembnih obletni6 iz svoje bogate zgodovine bo kranjsk/ gimnazija med drugim izdala pril°2' nosten almanah z zgodovinskim prih3' zom delovanja. Poleg že omenjenega delovnega programa pri posodabljanj6 pouka bo organiziranih tudi več prh6' ditev. Te bodo športne, kulturne ij| družabne narave, poseben poudar6^ naj bi imelo predvsem srečanje ^ mladimi delavci. Osrednja priredit6’ pa bo slavnostna akademija, za kater6 so določili tudi že datum — letoših
Pogled v montažo v TOZD Števci. (K članku ,,Kje smo z uvajanjem Work Factor sistema “ na 3. strani)
so določili tudi že datum 23. april.
Viktorija Budkovič - Rayy6$
Rožama varnost v EMO
Industrija EMO v Celju stoji pred štirideseto obletnico lastnega gasilskega društva, ki se je iz takratnih skromnih zasnov razvilo v današnjo prodorno in uspešno enoto. Ob tej priliki smo povabili referenta za požarno varstvo, tovariša Franca Slatineka na razgovor o požarno varnostnih problemih v EMO in o tekočih ter bodočih nalogah na tem področju.
Vprašanje: Tovariš Slatin ek, povejte nam prosim nekaj o splošnih problemih požarnega varstva v današnjem času in njihov odraz v EMO-
Odgovor: Kot vsaka dejavnost, se mora tudi gasilstvo razvijati vzporedno z dosežki sodobne tehnologije, ki Pogojuje povečano nevarnost požarov z novimi viri energije in tehnološkimi Postopki, raznovrstnimi gorljivimi snovmi, kot so plini pod pritiskom, vnetljive tekočine, plastične mase in
m8i požarno nevarni materiali in naprave, ki povzročajo visoke tempe-rature, iskrenje in ogenj. Mnogi objekti naše delovne organizacije so ari, nekateri so bili zgrajeni še pred Pivo svetovno vojno, nekateri med oberha vojnama, ostalo pa predstav-‘jajo novogradnje po osvoboditvi in
^konstrukcije. ^ tem neenotnem
Okviru je prav tako neenotna oprema delno dotrajanimi, zastarelimi in Požamo slabše zavarovanimi, starimi napravami, vmes pa so vsepovsod pri-
0	ne požarno občutljive in nevarne snovi sodobne tehnologije.
y požarnem varnostnem vidiku bi Pri nas posebno omenil problem plin-skega generatorja in kompletnega Plinovodnega omrežja, ki so popolnoma dotrajali in predstavljajo stalno nevarnost in tiho grožnjo. Tiho grožnjo zato, ker lahko zaradi morebitne orozije v enem od dotrajanih vodov
1	zaradi kakšnega dmgega vzroka Povsem nepričakovano in v nekaterih Pogojih tudi zelo hitro izstopijo v in ovne prostore večje količine plina
^ brez prisotnosti ognja resno grozijo prisotne delavce zaradi strnjenega ogljikovega monoksida. Seveda Sre .;;e. v naših pogojih dela vsepovsod , cu)emo tudi z ognjem, ki še povejo nevarnosti plinov.
Varilna mesta so v naši delovni organizaciji sicer izredno številna, vendar so dobro urejena in praktično ne predstavljajo v normalnih pogojih dela nobene nevarnosti. Kljub hitri in včasih dokaj nenačrtni rasti tovarniških objektov in naprav so posvečale naše strokovne službe veliko pozornosti tudi električnim instalacijam in napeljavi električnih vodov, ki so kolikor je znano speljani in montirani po obstoječih predpisih. ,
Vendar so se v teh osmih desetletjih živahne rasti znašli nekateri transformatorji dokaj tesno sredi delovnega okolja, čeprav so bili ob njihovi postavitvi zadosti oddaljeni, osamljeni in primerno obremenjeni.
Predvsem pri plinih in hlapih vnetljivih tekočin ter v atmosferi požarno nevarnih prašnih delcev postaja vse pomembnejše napačno oziroma nezadostno razumevanje pojma „odprti ogenj", saj lahko povzroči eksplozijo ali požar iskra v stikalu za luč in v elektromotorju, statična elektrika, visoki pritiski, trenje gibajočih delov slabo mazanega stroja, udarci in podobno.
K članku „Požarm varnost v EMO Celje“ objavljamo še štiri posnetke z vaj članov gasilskega društva EMO.
Nekaj let zaporedoma smo se otepali s požari, ki so nastali pri zažiganju odpadkov .in obžiganju nekaterih predmetov zaradi čiščenja v tehnološkem postopku. Kar nekoliko smešno in otročje lahkomiselno si je pred leti skupina delavcev v lužilnici zakurila odprt ogenj na tleh sredi delavnice, da bi se ogreli.
Glede na vse naštete nevarnosti lahko trdimo, da nismo imeli pretiranega števila požarov, še manj pa škode. Požarna statistika je obstojala v EMO od ustanovitve podjetja pred 82 leti (žal so bili uničeni podatki starejših obdobij ob poplavi leta 1954). Podatki iz te statistike kažejo, da smo lahko zadovoljni z dosedanjim delom v požarni preventivi in požarni obrambi, vendar se ne smemo slepiti, da danes ali jutri ne bi mogel izbruhniti požar večjega obsega z neugodnejšimi posledic amL
Nikakor niso nepomembni vzroki za požar tudi zaradi nekaterih razvad, kot na primer sprehod z žarečo cigareto skozi nevarno območje ali brezbrižno odvržen cigaretnih ogorek, pozabljen izklop električnega kuhalnika za kavo ali infragrelca.

Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov, odbor za medsebojna delov-na razmerja razpisuje dve delovni mesti:
1 ORGANIZATOR
2-	SAMOSTOJNI REFERENT V PRODAJI
Kogoji pod 1: Delovno mesto je v Škofji Loki, zahteva se višja izobrazba Organizacijske ali podobne smeri, 3 leta prakse, OD po pravilniku.
^ogoji pod 2: Delovno mesto je v Iskrini poslovni stavbi, Trg Revolucije
3-	Zahteva se ekonomska srednja šola, lahko začetnik, zaželjena pa je Praksa na prodajnem področju in znanje strojepisja.
Za obe delovni mesti: stanovanj ni. Ponudbe pošljite na naslov: Kadrovska služba — Iskra široka potrošnja, Kidričeva 66 (LTH), 64220 Škof-R Loka, p.p. 55. -
Tam dobite tudi podrobnejše informacije (tel. 60-681).
*wpis velja do zasedbe delovnih mest.
poleg tega planiramo tudi uvedbo avtomatskih inštalacij za javljanje in gašenje požara. Ob vsem tem pa si bomo morali neprestano prizadevati, da dvignemo zavest in občutek do družbene lastnine.
Pri tem želim posebej omeniti, da je za uveljavljanje ukrepov iz samozaščite in akcij o preventivni požarni varnosti mnogo prispevalo gasilsko
društvo EMO. ki ima za seboj bogate izkušnie in tradicijo v 40-letnem delu.
Ob zaključku naj omenim, ua amu v zvezi z ustavnimi določili obdelali tudi večino pripravljalnih nalog za sodelovanje z zunanjimi strokovnimi in upravnimi gasilskimi organizacijami v SIS (samoupravni interesni skupnosti) požarnega varstva v občini.
J.K.
Lep prihranek tovarni na račun racionafizatorjev
V Elektromotorjih v Železnikih je inventivna dejavnost dokaj razvita, njena organiziranost pa se začenja v letu 1968, ko so v tovarni v ta namen formirali ustrezno komisijo za racionalizacije. V obdobju odleta 1968 do zdaj je ta komisija prejela 30 predlogov racionalizatorjev za določene tehnične izboljšave. Po temeljitem preučevanju prispelih predlogov, so jih v proizvodnji uvedli 26. Izračuni
Jože Št urn - 2 predloga.
so pokazali, da so na ta način tovarni prihranili nad 777 tisoč dinarjev. Racionalizatorjem, katerih predlogi so bili uporabljeni v praksi in so tovarni prinesli že omenjene prihranke, so po pravilniku o racionalizacijah izplačali skupno za nekaj nad 27 tisoč dinarjev nagrad, kar predstavlja nekako 3 % ustvarjenega prihranka na račun uvedenih racionalizatorskih predlogov.
Vprašanje: Kaj nam lahko poveste o ukrepih za povečano požarno varnost in o bodočih nalogah gasilstva v tej veliki delovni organizaciji?
Odgovor: Naša organizacija je razmeroma dobro opremljena z gasilskimi napravami, razen tega smo že v preteklih letih izvedli vrsto organizacijskih ukrepov za izboljšanje protipožarne pripravljenosti in varnosti. Tako smo na primer že razširili in reorganizirali sistem gasilskih trojk, to je skupin gasilsko bolj usposobljenih delavcev po osamljenih obratih, ki so ob izbmhu morebitnega požara sposobni samostojno in smotrno ukrepati do prihoda rednih gasilskih enot.
Nadalje smo pričeli načrtno izobraževati vse zaposlene o požarno var-nostnih veščinah, izdelan je bil podroben požamo-varnostni plan z označenimi mesti odvzemov vode, ročnih gasilskih aparatov, nevarnostnih območij, območij akcij, izklop-na mesta za tok, vnetljive pline, pline pod pritiskom ter vodo. Označeni so tudi dostopi, prevozne poti, dohodi na streho in podobno. Nato so bili izdelani načrti za gasilske intervencije v posameznih nevarnih objektih, shema sodelovanja z ostalimi enotami civilne zaščite, načrt postopkov in ukrepov v primeru elementarnih nesreč (potres, poplava, požar in dr.), prav tako v okviru načrta CZ.
V smislu ustreznih zakonskih določil smo uvedli sistematske preglede ročnih gasilnih aparatov in pri tem ugotovili, da so ti posegi zares potrebni, ker je določeno število teh aparatov zaradi dotrajanosti že neuporabno.
Že doslej smo torej delovali v smislu načel samozaščite, ki jih nameravamo glede na ustavna določila še razširiti in poglobiti z neprestanim usposabljanjem vseh zaposlenih za preprečevanje in gašenje požarov. V obratih s posebno zahtevno in drago opremo
Vinko Nastran - 2 predloga.
V teh skopo odmerjenih vrsticah sicer ni mogoče podrobneje opisati posameznih, v proizvodnji uveljavljenih racionalizatorskih predlogov in Končno tega namena ta kratki zapis tudi nima. Pomembno je to, da so dokaj številni predlagatelji tehničnih izboljšav zasledovali predvsem ta cilj, da bi na ta način izboljšali proizvodni proces in tovarni ustvarili prihranek, ki še zlasti koristi v obdobju težjih pogojev za uspešno gospodarjenje.
Dosedanja učinkovitost racionali-zatorske dejavnosti v tovarni elektro-
Peter Pleško - 1 predlog.
Tone Rakovec - 2 predloga.
motorjev in gospodinjskih aparatov nedvomno izpričuje, da so mnogi člani delovnega kolektiva s temi svojimi racionalizatorskimi prispevki opravili precej več, kot svojo običajno delovno dolžnost. Njihovo razmišljanje in prizadevanja, da bi to in ono v proizvodnji izboljšali in izpopolnili je dokaz, da so s tovarno in njeno proizvodnjo trdno povezani in zainteresirani, da bi le-ta uspevala kar najbolje. Ža te svoje prispevke k skupnemu uspehu tovarne prav gotovo poleg prejetih nagrad zaslužijo tudi vse priznanje, želeti pa bi bilo, da bi prav njihovi dosedanji rezultati na tem področju vzpodbudili še druge sodelavce, saj najbrž v proizvodnji še so stvari, ki bi jih bilo mogoče izpopolniti in izboljšati in s takimi, ali drugačnimi posegi delati bolje, hitreje, ceneje.
Z veseljem bomo tudi v bodoče spremljali prizadevanja racionalizatorjev, saj le-ti najbrž še niso izrekli zadnje besede.	- C -
PLANINCI
ELEKTROMEHANIKE
ZBOROVALI
V torek, 3. februarja so imeli svoj občni zbor tudi planinci sekcije v Elektromehaniki, na katerem so pregledali obširno in uspešno delo v preteklem obdobju, kritično pa ocenili nepovezanost sekcije s PD Iskra, češ, da sredstva odtekajo v PD Iskra, pri čemer člani sekcije v Elektromehaniki ne uživajo ekvivalentnega deleža. Žal se predstavnik PD Iskra zbora ni udeležil in tako to vprašanje povezanosti še ostaja odprto. Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo sekcije. Funkcijo načelnika bo opravljal Peter Pajk, predsednik komisije za vzpone in iz-letništvo bo Brane Jaklič, predsednik komisije za obveščanje in propagando Milan Čelik, predsednica komisije za včlanjevanje Štefka Mrak, gospodar pa Ciril Avbelj.
Na občnem zboru so sprejeli tudi program izletov in vzponov, ki obsega: februar: Stol, Matajur — marec: Viševnik, Kanin, Bivak IV — april: Grossvvenediger, po Soški poti, Velo polje — maj: Koenigspitze, Platak, Rombon - junij: Ortler, Krn, Pohorje — julij: akcija „100 žensk Elektro-mehanike", Martuljkova skupina in dopustniška oblika planinarenja. V tej obliki bosta dva izleta, oz. vzpona in sicer lažji v Prokletije in do Ohrida s povratkom po Jadranski magistrali, s tri do štiri dnevnim kopanjem, ali alternativno v Tatre ter drugi, zahtevnejši v Centralne Alpe-avgust: Hoch-stadl, Rateška Ponča — september: Cime, Triglav, Pristovški Storžič — oktober: Uskovnica (planine nad Bohinjem), Gorjanci -- november: izlet v neznano. Poleg teh bodo člani kolektiva lahko hodili tudi na izlete, ki jih bo organiziralo matično planinsko društvo Kranj, načrtujejo pa tudi izlet za vse člane sekcije.
Ob koncu zbora je Jože Šparovec prikazal nekaj uspelih posnetkov iz vzponov v preteklem letu.
n. r.
Uspel tudi drugi smučarski tečaj
V drugem smučarskem tečaju od 31. januarja do 7. februarja v Gozd Martuljku nas je skupno 18 tečajnic in tečajnikov pod vodstvom treh vestnih in prizadevnih učiteljev nabiralo smučarsko znanje.
Že takoj potem, ko smo se zbrali v depandansi hotela „Špik“, so nas učitelji Pavle Blažič iz Iskra Commerce, Janez Cevc iz TOZD TEN ter Odon Rančigaj iz Elektromehanike na smučišču v Gozd Martuljku ocenili in razdelili v tri skupine. Pavle Blažič je prevzel šest takšnih, ki so med nami pokazali že največ znanja, nekaj manj izkušeno šestorico je prevzel Janez Cevc, Odon Rančigaj, pa se je ubadal s tistimi, ki so bili v smučanju še najmanj „doma“.
Za vse tri vaditelje menda v imenu vseh tečajnikov lahko rečem, da so se zares potrudili, da bi nas v teh dneh tečaja kar največ naučili. Z našim resnim sodelovanjem jim je to v dobršni meri uspelo in z doseženim znanjem smo lahko zares zadovoljni.
Zaradi boljših snežnih razmer in tudi večjih možnosti za vadbo na različno težkih terenih smo tečaj imeli na smučiščih v Kranjski gori. Tja smo se vsak dan vozili z avtomobili tečajnikov in učiteljev, ne da bi za prevožene kilometre terjali povračEo. To izpričuje pravo tovariško vzdušje, ki je
ISKRAŠI NA
SINDIKALNEM PRVENSTVU OBČINE LJUBLJANA-VIC
V	Gozd Martuljku je bilo v soboto 7. februarja občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu, katerega se je udeležilo poleg številnih tekmovalk in tekmovalcev iz delovnih organizacij s področja občine Ljubljana Vič tudi osemnajst člansko zastopstvo iz Iskre na Tržaški cesti.
Štirinajst smučarjev in štiri smučarke so v družbi resnih konkurentov iz drugih kolektivov znova preizkusili svoje smučarsko znanje in se solidno uvrstilo, saj je njihova ekipa, čeprav v C razredu moških in pri veterankah ni imela zastopnikov, v skupni razvrstitvi dosegla 4. mesto.
V	veleslalomu so se posamezniki iž Iskre uvrstili takole: moški A razred: Matjaž Polajnar 17., Boris Kogovšek
34..	Viktor Rojšek 35., Maijan Pipan pa je bil diskvalificiran; moški B razred: Mitja Zorn a da 7., Fedor Peršin
8.,	Janez Slatinšek 29., Marjan Novak
44..	pri veteranih: Marjan Kavalar 5., Anton Polajnar 7.. Peter Šilar 10., Silvo Wedam 14.. diskvalificiran pa je bil Aleksander Škerl; Ludvik Dornig v moškem C razredu ni nastopil; v ženskem A razredu je bila Irena Mikolič
7.,	v ženskem B razredu Mojca Verd-
nik prva, v ženskem C razredu pa Marija Pirc deli 1. do 2. mesto, medtem ko je Breda Jančar zasedla 6. mesto.	-C -
Toliko od udeležencev drugega smučarskega tečaja v Gozd Martuljku je uspelo zbobnati pred kamero za depandanso hotela „Spik“.
v ■
Obvestilo
Planinska sekcija ISKRA Elektromehanika Kranj organizira v nedeljo, 22. februarja, tradicionalni „SPOMINSKI POHOD NA STOL (2236 m).
Odhod avtobusa izpred kina Center bo ob 4.30, povratek pa okrog 16. ure.
Prijave sprejema Olga Pajk, tajništvo ERO, tel. 28-22, do vključno srede, 18. februarja, do 12. ure. Cena prevoza je 5 din in 10 din kavcija.
Vabljeni!
SPOSOJENO IZ PAVLIHE
GOSPODARSKA SLIKA
LEPI JE ŽE, AMPAK DRAGA M ZAPRAVLJIVA PA TUDI!
Del smučarjev Iskrašev, ki so sodelovali na občinskem sindikalnem prvenstvu v (	|
veleslalomu v Gozd Martuljku.
Osnutek programa izletov PD Iskra v 1.1976
KAM LETOS V GORE?
Na seji upravnega odbora planinskega društva ZP Iskra bila je v četrtek 5. februarja - so sprejeli osnutek programa izletov za letos. Sestavljalci tega programa so pazili, da bi bdi izleti všeč najširšemu krogu ljubiteljev gora v Iskri, glavna vodila pri sestavi pa so bila predvsem skrb za množičnost, varnost in cenenost.
Torej pred vami je osnutek programa izletov, ki ga bomo dokončno sprejeli na občnem zboru planinskega društva. Občni zbor bo predvidoma 10. marca ob 18. uri v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani. Če imate morebiti kakšne pripombe in dopolnila k temu osnutku, jih čimprej pošljite na sedež PD ZP Iskra, Prešernova 27, 61001 Ljubljana.
OSNUTEK PROGRAMA IZLETOV
datum
I 3. marec
I 0. april
(
vladalo v tečaju in zato tudi nič čudnega, daje tečaj dobro uspel.
Naj v teh vrsticah pohvalim tudi učitelja Janeza Cevca, ki je odlično poskrbel za razvedrilo in obilico dobre volje po končanem smučanju, ko se nam je počitek v prijetni dmžbi tako prilegel. Veselja in dobre volje vse dni zares ni manjkalo in ob tem smo kaj hitro pozabili vsakodnevne napore smučarske vadbe. Resnično smo bili v teh prostih urah kot ena sama družina, bogato založena s smehom in vedrino.
Mislim in najbrž pri tem nisem edini, da bi v Iskri lahko vsako zimo priredili še več takšnih tečajev, saj je smučanje lep in zdrav šport, rekreacije pa smo dandanes vsi potrebni. Ža tečaj, kakršen je bil naš tudi interesentov, ki bi se želeli pod dobrim strokovnim vodstvom naučiti smučanja, najbrž ne bi manjkalo.
Ob koncu le še to: vsakdo, ki je imel priložnost, da bi si v tem našem tečaju pridobil smučarskih veščin, je lahko žal, da se tečaja ni udeležil. Zamudil je nekaj koristnega in lepega, tako v naravi, kot tudi v prijetni družbi.
DOPISUJTE V ISKRO

I 5. maj 29. in 30. maj 1 2. junija 19. in 2 0. junija
I 0. julija,
14. in I 5. julija 4. in 5. september II. in 12. sep-
25. septembra 6. november I I. december
cilj	vodnik	težavnost
Just, C ep ulje, Škofja loka	M. Vernik	lahka
Jakob, Katarina, Grmada, Toše, G ovoje k	L. Drobež	lahka
Nanos	N. Guid	lahka
turni smuk za ( mirom	B. Jančar	težka
Ratitovec	M. Čuk ’	lahka
Komna, 7. triglavska jezera ličarka, Komarča	L. Drobež	srednja
Učka. Lov ran (kopanje)	D. Divjak	lahka
Mojstrovka, Jalovec	V. Tekavec	srednja
Škrlatica, Razor, Vršič	S. Kranjc	srednja
Triglav (množični pohod) Kjavina	P. Jereb in J. Bratina	srednja
	V- Tekavec	srednja
	F. Bratkovič	lahka
pot v neznano	B. Škorjak	,,naporna4
Razstava Iskrinih malih gospodinjskih aparatov
Centralni zavod za napredek gospodinjstva je povabil na razstavo več domačih proizvajalcev bele tehnike. Poleg podjetij Elma, Gorenje in drugih, je sodelovala tudi Iskra s kompletnim proizvodnim programom, ki ga proizvaja skupaj z licenčnim part -netjem Girmi.
Maruša Lap-Belin, sodelavka
zanimanje. Ni naključje, da so sedeži na demonstracijskem prostoru zasedeni. Interes je tolikšen, da je prostor dobesedno natrpan!
Tako prikazovanje uporabnosti aparatov je za vse potrošnike nedvomno objektivnejše kot nekaj besed prodajalca ob nakupu. Eden od ciljev naše samoupravne družbe je, pomagati
Našim učiteljem pa prisrčna hvala, da so se tako marljivo ubadali z nami!
Karl Lampič
Demonstracija naših gospodinjskih aparatov je pritegnila pozornost.
Prvi izlet bo torej že čez mesec dni; potem pa bosta vsak mesec eden ali dva izleta, za september smo predvi' deli kar tri izlete, saj so po mnenju mnogih takrat gore najlepše, predvsen* 1 pa najbolj varne. Gotovo ste opazili; da tudi za letos načrtujemo množičD1 pohod na Triglav, tisti, ki so bili na njem že večkrat, pa se bodo lahk° povzpeli na bližnjo Rjavino, ki je nekoliko bolj zahtevna je pa izredno lepa.
Gotovo ste opazili, da bomo tud1 letos organizirali turni smuk za Cmirom. Organizirali ga bomo v spomin na pokojnega dolgoletneg3 Iskraša in gorskega vodnika Stojan3 Juleta. Turni smuk s Kredarice m im0 Staničeve koče za Cmirom v Vrata je postal že tradicionalen, in bi bilo pravda se ga vsako leto udeleži čimvec ljubiteljev triglavskega pogorja i*1 smučanja v Iskri. Primeren je z3 vsakogar, če zna le malo smučati.
V mesecu oktobru bomo organ iz1' rali skupni izlet planincev Iskre lZ zagrebškega Rada Končarja, in t0 nekam v hrvaške gore, verjetno n3 Velebit. Dvodnevni izlet bo vodil Iva3 Razboršek, datum izleta pa bom0 objavili naknadno.
Tudi letos bo Iskrino osedn/ planinsko društvo organiziralo izletv tuja gorstva. Obstajajo trije predlog1, po -enem naj bi šli na ČeškoslovašK3 Visoke Tatre (okoli 2000 m), po dr11, gem bi tudi letos skušali osvojiti neka) švicarskih štiritisočakov (Monte Ros3, Pollux, Castor, Lyskamm), tretji pre0' log pa so italijanske Alpe. Konča odločitev je odvisna predvsem 0 tega, koliko denarja bo dobilo planja sko društvo, verjetno pa kakšne večjf razlike med cenami teh treh izletov a1 Končno odločitev o tem, kam bon1 šli v tuje gore, bomo objavili takoj, k bo sprejet dokončen sklep.
Mnogi se zavzemajo, da bi v okvtf. PD Iskra letos končno le ustanova alpinistični odsek. Pobuda je vsekako
na mestu, glavni problem pa bo v° jetno spet denar, ki pa bi ga nekako ^ morah dobiti, saj je zanimanje l
Vitrine z našimi gospodinjskimi aparati so zavzemale nad polovico razstavnega prostora.
CZNG, ki je prisotnim nazorno pri- delovnemu človeku, da se med mno-kazala način uporabe, prednosti in sla- žico prodajnih artiklov ne izgubi, da bosti razstavljenih aparatov, je o ne postane objekt neštetih reklamnih obisku povedala:	*	akcij.
Za Iskrine aparate, ki so znani Potrošniška miselnost ni sestavni po odlični kakovosti in zmerni ceni, Jel prizadevanj za stabilizacijo. Iskra vlada pri naših oboskovalcih veliko je pokazala, da sc tega zaveda. f
alpinizem v Iskri izredno velik0' Imamo tudi že več znanih alpinist0 • gorskih reševalcev in vodnikov, ki ^ gotovo uspešno vodili delo teg odseka.
Na seji upravnega odbora so sp1 . jeli še sklep, da bodo udeleže0 prispevali letos za enodnevni iz1} največ 25 dinarjev, za dvodnevnega P 50 dinarjev. Za enodnevne izlete D društvo plačalo vožnjo in vodnike, ^ dvodnevne pa vožnjo, prenočiš0^ vodnika in v primeru, če bo potreb0 tudi gorske reševalce.