Vrednislvo: a* Traraik* it- X77. 1. iUiU. (aaa aa raapaliljaaja JiaU). . f rajem*)* m *« plačila vaakariaa epaauila C«Ji r aealercnakeia jtuiku. Flaia aa aa rtak« uatiaaa vrat« S taU ,^« se oirmU« u«i enkrat >»« liaae, in dvakrat, 8 aoU., ie trikrat, tO l. T. t. - Pavrfc ligi i« vaak krat 30 a. aa iteapelj. uruai-tjiLram: domače, slovenske in obfine potrebe. 19. ji V liorici, v petek 19. junija 1868. Izhaja' v tak petek. V«tj« po poti* palfljaaa n eel« lata S Ral J., u fpl lata 1 ga M. «0 »„ U eeirt leia HO,«. Ai/or mm po-np po-il(js, pla/-a aa oela leia aaaa 9 g. Uf a., ■» 1/2 I. 1 30 a., aa Aelrl I, 1*0.» NaraAilaa f I»m« "\a raei', ko, kar te i Goriikega grada vidi. " Glede Ivartne. in pisave pa se mora ozirali na priproste. ndročnikc in na omikanre; vte. ni io vtacega. — Zeljo za v prihodnje imamo le eno, da bi vsi mjit čitatelji „ l)i>moqiti» " tako pridno m pazljivo čitali in pretopili, kakor neki nai prijatel, kteri ie r/lo potamne besede naših spisov- Urje. Koliko ,, Ihm.." volj«, kale vsak list uit čelu. Z današnjo številko smo poslali dotedanjim polletnim poštnim naročnikom naročil uc bi anketo. — Za nove naročnike imamo ie od vteh letošnjih itevilk po nekoliko i zlit o t>. Trt4ulitvo. ■»red iiunIhi pragom. u. Troje je, kar naši nozadovoljuožl grajajo, noti čemur »e spodtiknjo : Solidarnost, češ, da jo sloveuski drtavui poalanci iu spluh staroji naši prvaki razdirajo; —zakaj da niso naši zastopniki iz državnega zbora u-bežali; in—nedoslednost ali opporlunitntnost. Solidarnost 1 lepa reč solidarnost, ko bi le ne bila tako votla in penasta ta fraza I Solidarnost pomeni: vaak za vse, vsi za vsaccga. — Znana nam je podlaga politiške solidaruosti, skupnega, ediuskega postopka, osnovana februarja meseca 1. 18(17 na Dunuji. Kako dolgo pa so se jc deležeaci tedanje dunajske konfe-rencijc io dotični narodi, Čehi, Moravci, Poljaki, Slovenci, (TiroljciJ držali ? Poljaki komaj domu prišedši so že od programa odstopali ter začeli svojo posebno interessovsko politiko goniti kakor jo še zdaj gonijo; Slovenci- -? Odstop Belkredijev; „ redni ustavni državni", kteremu se je bil moral umakniti „ izredni zbor", je razrušil edinost slovensko no gledč na lo, ali je bilo v mešanib zborib v Gorici in Gradcu mogoče, dunajski program djanjnki in vspešno zvršiti, ali ne. Kaj so jo v Gradcu zgodilo, vemo. V Gorioi je bil dotične-ga z borovega odseka nasvet zastran voljenja ali novo-ljenja za na Dunaj že gotov, ko narn Je došlo iz Ljubljane prijazno vabilo k solidaruosti. Kat so Je ^melo skleniti, prodno je prišel (privatni) ljubljanski dopis, to se je po dopisu ravno tako hladnokrvno storilo : Gorica je volila, oziraje so menda bolj na Trst in Poreč, kot v Ljubljano, iu to, razun dražili vzrokov, zato, kor tnkajšnji Slovenci nismo sami svoji gospodarji, Bami, nismo kos vsakočasni situaciji, ampak smo na Lahe priklenjeni.'Kaj so storili zdaj osamljeni Kranj ci? Letali so ves čas listi in telegrami med Ljubljano, Lvovom, Brno in Prago; povsod, samo v Pragi ne, so jo žu majala dogovorjena solidarnost. In ko jo alovftg-, ska ladja Žo na rvsoh slraueb puščala, zavpijejo. ■6||d y Liubljano: Rešite se, kakor rttorMe! Prvi krat' ljubljanski zbor Ao silil biti mož In ^fepak, Ut rekel: No gremo v Bflfi I Drugi pot pa si je mislil: Sapiontis est mntare consilium in je poslance volil'1 Na to smo hoteli priti/da hi poknzali, kje |e treba iska- II izvirku napaki, Čo jo bila kaka napaka storjena. Jc li |ia uodogloduost zbora kranjskega pregrešna? o li ona solidarnost ulovousko ali slovansko razdrla? Nc, marveč uodoslcdčost njegova jo nasledek takrat ie raztrganega dnuajskega načrta, nasledek Že razdrte edinosti slovenske, nasledek solftiarnosti terorrt/Jena. Denimo pa, da bi se bil Ijnblj. zbor tndi še r drugo vprl in ne bil bolel poslati 'Svojih mož v dlji' državni zbor, kaj bi se bilo zgodilo? To, čessr ondaš-bjo nemškutarstvo zdaj tirja: razpustil bi se bil in z enakimi in še hujšimi poinočki kakor uni dan meatno starešinstvo v srditega nemškega prevrgel. Pa tudi, ko bi bilo vsegamogočni vladi še v tretje spodletelo, tjo bi se bilo energičnemu ministerstvu treba, ozirati lo ua Kranjce, ker so sami—premalo zdatni. Vpor kranjski uc bi bil še celo v tem primeru nič zdal, lo bi bil tudi Levovski zbor podal za Čebi, kajti Dila bi ga. vlada celč lahko v birokratično—-tusinskega Spremenila. Dualizma tedaj, za kterega je bil vladar fo prvi mu minister in—sila, ki povsovd kola lomi, dualizma vos vpor ne bi bil ubranil. Torej so ne more reči, da krivica, ki se jc pozneje godila, pada na n-anjski zbor. Kakor hitro pa je izvolil IjubJj. zbor poslance za na Dunaj, in to, razžaljen po raztvarjanji solidarno sli, demonstrativno naglo, morali so izvoljenci todi iti v lieč. S tim bodi dokazano, da listo ljubo solidar-ijosti, ki jo nekteri toliko povdarjajo, ni bilo—ni slo- vensko, ui slovanske—io tisti čas ne, ko so lani deželni zbori zborovali, torej ni kranjski zbor s Um, da je volil, nič pokvaril, ter niso imeli slov. poslane! pozneje ua Dunaji v (eni oziru česa razdirali,— Vsa slovanska solidarnost je, žalibog, lo pimn desidorium—in česar človek želi, misli, da ros je—; solidarnost je lo dotnii-Ijotni, Jo vzorna; kajti vzajemno narodsko soČntjo in književna , vzajemnost mod $lovani je vse nokaj druzega nego politiška solidarnost. K večemn je med Slovsoi nekaka negativna solidarnost, da jim namreč sedanji stan reči ni po volji. Kakor hitro pa nastane vprašanje: kaj, kako in koliko naj so nam privoli, kakor hitro ua positivim tla prestopimo, žo ho Udarnosti voč ni; in io celo g!odo skupno opposieijo hi bila solidarnost šopasta, ker nimamo vsi onakili v zrokov. nili ciljev enakih. Tisto mrvco solidarnosti pa, ki hi jo lahko imuli iu gojili, solidarnost mod naini samimi, kdo *1o nar bolj podira? Kavno tinti, ki jo nnr bolj povdurjujo. Podirajo jo s tom, da narod zoper naj voljaviiojio njegovo prvako in zastopnike dražijo, jih o-vujiijo, črnijo, iu tako oh veljavo pripravljajo. Toda o tom v posebnem „ kapiloljcu." %cleznlci Ijubljansho trbllks Iu pri di lska. Hoja 127. zbornic* poslanca* od K), t. m., sama na sobi Hiihopiirna, jo za Kranjsko in v nekem oziru za vho »Slovence jako zanimiva in važna. Po pravici so lahko ponašajo kranjski poslanci In med njimi sosebno Toman h Hluroklašionim: veni, vidi, vicif Komaj leto in dan jo, kar ho je v prvo resno sproži iu misel zastran isUzniae z 'IVbila na Ljubljano, in zdajci je bila zmerjena, brž načrt narejen, iu danas—jo žo dovoljenaI — Mi Goričani „ partiklularisti" smo—po pravioi povesso — to kranjsko črto izprva nokako pisano glodali, ker smo menili, da našo predolsko izklopa. To pa ni tako. Orla iz Ljubljano na Trbiž ima biti lo kos tb-lo potezo, ktera Ima sklepali jngo-izhod Avstrije, Evrope h so vero-zahodom, ima biti glavna pot žitui kupčiji iz jugo—izhodno našo žitniee. Kadi torej čestitamo Kranjcem ter veselimo so ž njimi zarad te pridobitve, in to tim bolj, ker ho tej njih žclozničpi črti tudi narodno—poiitiškn pomemba prilastuje. No le zbornica, tcmuČ sosebno tudi g. dr žavni kancolar, barou Bcust, ima to privolitev za privolitev podeljeno slovenski narodnosU. Porabil je namreč drž. knncclar to priliko, da se jo pred vsem svetom optavičil z;istran.tistih znanih besodi, ki so mu pp slovanskih časnikih podtikajo, „da je treba Slovano ua zid pritisniti". Zatrdil Jb, da ni teb bosedi nikoli izustil; pa tudi ko bi jih bil kcdsj rekel, volja, kar je 10. t. m. govoril, toliko, kakor da bi jih bil slovesno preklical Cm pri taki priložnosti preklical!) tor jo torej nekakšno zadostenje Slovanom in zlasti Slovcncem za-doslcnje !im vgodnejše, ker združeno z materialnim darom-z železnico, za ktero jo tudi on radovoljno glasoval. Ker gre misliti, da jo, kar tak mo* ii.vn0 .*y uubro premišljeno in pretehtano, ccnimo' to op*ra-vičbo, tor so bomo, če bo treba, na njo sklicavali. Razvpiti kranjski poslanci prinesejo tedaj vsaj v enem žopu vondar-lo kaj domu.-Kajpa naša „fratclla" delata i Da iiihU o kranjski železnici nič govorila, toga jima nismo zamerili, ali, da sla tudi pozneje molčala, ko jo šlo za našo predelsko črto, to se zdi mnogim čudno Bilo bo namreč na dnevnem redu v isti soji neko peti cije:).) zastran železuično črto iz Belaka čez Predel po . . d,)l,ni v Gorico in skoz Dol v Trsi; potle 2) peticijo, da bi 80 dovolila potabcljska črta; in slednjič d.) zastran stranske črto, iz Oorvinjana na Beneško do eventualno potaboljsko - videinsko žolcznice. V imenu gosnodarstvenoga o .bora jo sporočal o tej Blvari tr-iaški poslanec Conti. Nasvet odborov ae glasi tako-le • Zbornica naj bi sklenila: „ OmMj«Mj»U«y* O^ M iWo4* » Mr*&|.ttl, d»' ff+r loli, luksrkitrs m mofifit, \ iiJr.M, policij« »Udi , '!*.fri . kw bw ■ "•'"rt P«*"'. Horr* a« |«aa o «a-Ua{)c,Hii v belili u ,ie*a)oto UUtmu* p srenjo //•<«, U u. J.MIuksifM morju . „., kraJ*r» A.,, ln M^,/, ko4„ iujtrtuom t£rt^ m V« i« kupMie ur m Irljtkt nmr *o(/ kpU. " Tu uaavel so iiiuo^i zborniki podpirali. S|M>roČovaveo Conti odgovori na to. da »n no bi imel mč zoper Jczormkov uas vet, ko bi bilo Benetke it avstrijske; prebere on soetavsk ia wGaztelUodi Vo-ueaia od I. 7867, iz kterega no posname, koliko da je ItaJiji ipar »a to, da se spelje Ugdolfova. Želoznioa na loulolfo v zgorenjo Italijo, ter sklene reko«- 8110. Ijito žoloznico, namesti po avstrijskih tleh. na PoCiboli m Traf bo moral gledati, kako bodo BeMelkd s našim denarjem bogatelo."— Ali vno to ni nič zdslo; zlnirnioa je potrdila -nasvet Juornikov, ktori meri na Voiabsljtko trio In ra toga voljo bi bila imela uaia dva poslanca Conti-a pod-preti ; znabiU, da bi so bila zbornica dala za našo Črto omečiti *). jtazun k.pčijskil iu obrtnijskih -r-zlogov imamo Še pohtiSkth ttraUgifinih, in,, kakor pri krsuj-.S1,.~i!,"r.0?n!h'.ee J®koroikim in drn*ih nomiko--avstrijsk.b oežel obrtnikom le za.Jlepi trobilb maaa če velik del iz tujcev sestavljena knpčijska itbornica V Irst« načelo: ubi bene, ibi |»atria za svojoga natika uns imela sta usša povzdiguj a^oj glss, m doptprvd-nont aotinjtko in eden ludi za slovensko. — Slrab Ko-rošcos itd. zarad konknrrencije so nsm zdi prason a-ko pomislimo, da saj predelsko- goriško—videmska črta ni dcBctkrat, ampak lo., nekaj malega dalja,, ko potabcljsko—videmska; in pa saj za nemško-avstrijsko—italijansko kupčijo, ne bi bilo ireba rabiti c*U goriške črte, ampak krajlo kobariskd-gividiid*kol Vas no vzame vrag ne, sebičoiki korolkj/če tndi nam, Primorcem, žclozpico privoščitel, — .., A , . . S tem pa, da je zbornica poslancev Jczornikov prčdlog sprejela, ni ie uašu predclsku črta zavržena in pota beljaka sfirejeta ;; prava debata o tem, bo še le takrat, kedar pride na dnevni rod dotični predlog vlsdin. Kar njim strah dela, je to, da se nagiba zbornica, kakor bo kaže, bol, na potabcljsko stran. Ali mi Goričanje in I rimorot vržemo vse politiške in strategične razlo-go na tehtnico: predelska železnica je ediua avstrij ko-dvnorodna potabeljska je pod plaščem kupčijskih in obrtmjskih luleressov kupievavski rooizcm, iu no 7 fo-brparjrt t I. ^ izdaj*. Šo en iaziojTimamo. Kranjci so dobili železnico za plačilo, ker ao volili posluncc v državni zbor. Tndi mi Goričanje in Trža-čanjo aino jih šo poprej in brez obotavljanja volili:qnid ergo erit nobis? Dajte nam žoleznioo in naklonite ka-ko i^vco dobička našim ubozim slovenskim gorjanom, h i n>la P°,Une* • «•/ o^Jaaila, pry- h.Ja nakl od icd kar aU l„U a.adcl.. d. n. v ibonodian duh, kla/aga li. b.lo U*h., d. l„ lula .Juaim keMd.m in ra.loKom poaluli n.kloml., b.U d. J. |,.]o mar.«*, da no l, *e k,J M,rd,.eg. akl^-nilo, kir b kilo predelaIcemu n.«rto ie ^iko ne»arB,ilr. »rio .,«!«! e L.I.U. inliiitr.r, ,10 lno,rroo VMrJfl0> (|, ,„ b(U vU||( k ' d. I, k.j naiveiovala. kar bi bil. ».p„|,iif,,o. aoper „,.era^ • o ,]..!, naapruino r.eMrake,„U ,kle,o od 7. I„br. 1. I; " " d. bo abornl«. ko I,o p,„ni|. ,.1r)o ktflrj ^ > ' 0b- *nM» """J"- k-kor ie i.|,J k»lr Urion, "k'' »endar ..Ineji., ko netter, kupčki Vr priklenite Gorlod. taeoejek Avstriji, t«r povtdfr- nito ai Trat, .da ae mq pe bodo Benetke , poamehov ajo, ko bode raatbj po ulicah .njej^vihr-^traviU *)< ifc... Drittvnl zbor. V poslaniki zbornici so bili predloženi to dni nekteri načrti postav, po kterih ae zvršujcjo »klopi zborničini v nudanji finančni debali storjeni; tako n.p. postavo zastran začasno doklade na davka, oa aom-ljiščnega 6na dvanajalinka, na hišnega ona Četrtinka, na pridobnino in dohodnino za 51 petinko itd. Snloh pa niso bil« posebno zanimivo poslednjo seje.- Zbornica goepojska pretresa na tihem Ivarino, ki ji iz spodnje ibornice dohaja ; pomenljivega ni v njej za zdaj nič. Ker „ Dom. o seji 10. t. m., v kteri je bil v zbornici poal. potrjen načrt zaatnui lelrznice kranjske, ie na dragem mesto govori, naj podamo lukaj samo takratni govor državnega kancalarja bar. Beust-a: Govor Nj. eksc. dri. kane, bar. Beu*-ta, v atji poti. ibornico 10 t. in. o napravi aaatrau ^ (jubfj. — IrblLke lelcinu*. Sklieovaje so na politiAko razloge in na ni davno dovoljeno sovero-zahodno železnico na Češkem, je govoril g- dri. kaoeelar (kot poslauoo, no kot minister) aa dalje tako lo: .....Ako smo takrat (pri Češki zeloznioi^ na oui strani s polnimi rokami dajali, zdi ae mi pravično iu veatuo, da na drugi atraiii ludi tako ravnamo fpra-vol pravo I), in, veločaatila gospoda, jez menim, da i-mamo io en vzrok več, ozreti ao ravno na tislo deželo, ktora m hvoj glas vzdignjn in od ohh pomoči pričakajo- ne smemo pozubiu, daje tista-dežola, prodno se jo dri. zbor anidel, dvakrat svojo Bastopniko za deželni zbor volila, iu, dasiravuo jo druga volitev soatavo deželn. zbora lo malo ali nič spremenila, poslala je vendar rada avojo poalance aeui ter unsloplla pot, kUv re edino želimo, na ktero no moramo opruti. Bodimo torei pravični lej deželi, ker imamo vzrok, liitijej hvaležni.- Jez pa osebno imam šo en vzrok več, v tem oziru eno b- sodo spregovoriti! kor so jo mnogim spo ljubilo« kazati na me, k*kor da hi bil jaz ia principa nasprotnik slovanski narodnosti, in šo zmiraj ta« Imajo nektori za tacoga. Veliko je k temu pripomogla neka beseda ktero jez nikdar govoril nisem, ktero mi pa vendar mnogokrat na Jezik pokladajo, Češ, d« sem namreč rekel, v, da jr> treba .Slovane na zid potisniti. Ako ravno, gospoda moja, dobro vom,: da th ini nič ne poinara Irditi, da nisem knj tacegu rekel, .vendar mi je všeč, du se ini je ponudila U priložnost, da morem VBoj z glasom svojim zoper to tako podtikanje (doini-šl|Cvanje) protestovati, in, dasiravno dobro voin, da, če danas tukaj rečem, da nočem Slovanov na steno potisuiti, mo ue bodo oni zavoljo lega še dolgo no nft svoje srce pritiskava« (dobrovoljnost), uverjen sem pa vendar—le, da, ako ta visoka zbornica danas tak sklep stori, knkoršnega želim jaz, pade ali začne padati vsaj eden Jočivnih zidov, in s liui bo, menim, voliko dobljenega.—Vidi Be ini, visokočastita moja gospoda, da, bolj ko moramo biti trdne volje, opirati se na tla, na kterih stojimo, in Btanovitni biti ter nikdar ne zapnstiU tega stališča, po nobeni coni no: tim več »i moramo prizadevuti, da tiBte, ki šo zuaaj tega stališča stojč, na nje privabimo ter jim prestop na nje polajšamo. Ta misel ino vodi pri mojem glasovanji, nadjum se,da ta misei prediogn (ktorega obravnujeino) mnugo pnir-deb nakloue. (Pohvala)" Ta go»or baron Uoust-ov diši. ako 80 no motimo, zelč po toni, kar se žo nokuj časa po čusuikib bere, da misli, namreč, miniaterstvo kujajočiin so Slovanom do pol poli nasproti priti. * _______ Obleci po svetil. Avtlrija. V Pragi jc bila zopet pomenljiva svečanOBt Obhajali so 13. t. m. OOletnico ccSkega muzeja iu ob e-nem 701etni rojBtni god Fr. Palackg ga, naj slavnejšega zgodovinarja io voditelja narodu češkega, kteremu pravijo tudi oče federalizma. Bil je to časten dan, ne lo češki, timveč vaoh narodov glovanskib; od vseh krajev i. loteli voščil bi telegrami v Prago, V go,vorih, ki 10 fp o tej priliki imeli, povdarjala sejoiprava z nemško, narodnostjo naCeskem- Tndi pomznmcnje t Dunujemdfr-zorcva bolj iu bolj; v krutkem imu iti v Prago Nj-vel presv. eesar. ltadovcdni smo, na kaki podlagi so sprava dožene. Kavno ko jc Šla po mestn bakljada Palucky-irtu oa čast, doial je iz Beta v Prago cnsiirjovič Napoleon. Prišel jo pozdravit starega oesaria Ferdinanda in Prago ogledal. Kav.no vludinih načelnikov, Župana Itd., bU ae ui u šla poklonil ludi slavna narodnjaka in voditelja oče l'nlacky in zel njegov Kioger. Zduj pa jo Na-pol eon žo v PcAli; l(t. t. m. jo tjo z Dnnaja odrinil-— Potlo pojdo skoz Itukarcši v Curigrad. VnnnJ« driave. Vso dogodho po široccni svutu j« potisnil to dni v kot grozopolou dogodek v Belent gradu nu Srbakem. fjnittrjot* jo knez erbski, Mihael III. Obrenovitf.*) — 10. junija jo šol so sprehajat v lotogrud Topčider ti1 od lod v bližnji košutnjak. Imel je a sabo adjutanta, Hlotmku UaruAanina, soslričlno Anko Koiiauntinovičev-ko, bčor »j on o KaUnko in I atrožaja. Ililo jo to okoli f>. u. popoldne. Sprehajajo so srečajo troje ljudi, kteri kneza spoštljivo pozdravijo. Komaj jo bil knez, odzdra-vivši jim, par korakov naprej Sol, ustreli eden va nj x revolverjem (posebno aorto pištolo z več ooviui.) V par minulih jo hd knez mrtev. AdjutaiK priskoči, ali tudi njemu roko prnatrolijo. Anko ho Uidi ubili, hčer pa in tdugo ranili. Kneza na tleh leiečej^t ah io s handžari aekali. K revolverji ho Iti krat ustrelili. — Morivoe ao aaaučiti, imč jim je: lladovuuovh5., Itogič Iu Murli. Niso Ao ua tanko znani vzroki iu nagibi tega strašnega pomora. Močno dolžijo od 1. 1B68 pregnanega kneza Kuradijordžjo, kteri navadno v Vttajau-u blizo Dunaja biva. Drugi pravdo, da Je bilo to le ptfvatno uiaščuvanjo Itadovanovičovo.— Uri tisto noč po umoru so jo sestavila začasna vlada, kakor za tak prmerljej postava veleva. IJdjo vlado so državni svetovuveo Iv. Aiarirtooid, minister pravosodja Loijanin in predsednik naj viio aodnijo Pelroouf. Priobčila je ?ač, vlada razglas, v klorom .opominja Srbe, naj bi reda in miru ne motili. Armada jo v vojsk ni atan djana. — Dežela Je mirna.— Novega kneza ima Izvoliti skupSČina, v ktero ae snido &00 narodnih zastopnikov. Volitve za skupščino. bodo »1. t. iu.; zbor sni^o so 2./julija. Itojnki knor. jo želel za naslednika ainoviča svojega Milan-a, ktori so zdaj v Parizu šola. Milao ima tudi,-kakorrečizdaj stojč—naj več upanja, da bo izvoljen in velike vlado ne bodo imelo menda nič zoper to. Kazun njega so pa še mnogi drugi, ki bi radi knezi postali, n. p. omenjeni Aleksander Karadžjordžja, črnogorski kuez Njkica, uioldo-valaški knez Karol (pruski kifcljevič), in bivši minister srbski Oarašauin. t y 15. t. m. dopoldne jo bil slovesni PrišI« je-bila v Beligrad in šla peš za BprerOdom .tudj kne-ginja Julija.— Kot poslauoo avstrijski^jo. bil pri pogrebu feldcajginajsler Gablenz. r 11" Knoz Mihael jo bil nljuden, dbllka^' Ijilbljonec večino Srbov ; veliko je storil in pridobil deželi; pri vRcm tem pa se je zdel nekterim premalo krepek; dol-že ga tudi, da so je poslednji čas vdal inadžjarskim polilikurjem. — Preiskava pokaže, ali ju kakšni politi-ški ali privatni nagibi so vzrok njegove znuluti osode-polne smrti. Osodcpolnc, sino rekli,—ker jo lahko mogoče, du nastanejo zarad volitve novega kneza alt kakor si bodi kako homatijo, ktero utegnejo na enkrat podro- •) U«. da, traja bo po Tram ntla, ako na eai atrani Ileka, na drugi Bonetke »ao kupčijo tia-aa polrgnejo, Vr. • ) Kana Mihael Obronovid Je hit aiii Milol-«*, rojrn i. norem-lira 1H45; I.. IHS5 m |0 poro&l a ogersko grofinjo J«M« llu>.yady-»ko, od klero.i« |i> <«d I 1 SC.1 ločen; ona živi na ll.n.iji Kne» Milo*. Mi-li«l(,x o.-r Jr 1..1 dali. 1817 Črnoga Jurija (KararlJordjo) po iiajrlih o-arbali umoriti ni J«, prerael vlado 0. no»: liairga leU. C.i.i -Junje.ega monvra »na io ladela enaka oaoda. L. 184« je loto •(><"!.I ni Je vladal kne« Alekaander K.radjo. .IJr»id do t. j.nui«n» 183» m ku-rrm Irtu J« moral ubežati »»led puiila, ki mu je bil vi rok ■tari Milni J« v drugo ra kno.a raaKlaion ; umrl je |-a ie na- slednja Iflu (MAO) 2D. aisplomlira poirjon ia kru ta njogov ani Miliair da bi bila ki olja časi in oblaal Karadjordjev Mi- i rok na- oralom" luriko vlad« |o bil Icida loga m priznal Sulian, iijego\i dodna. Vr. ») Topčidor je lelograd (graji.na) kneiov «0-50 minul od Be-legagrada, a »prelepimi vrli. li tkc zrfporniee, ktero že težko težko nizaj tifčijo si-lorili naval „jatrove zadeve." Brž ko ne; bomo imeli zdaj dalj čaaa • Srbijo opravili. — Sumljivih oseb/ veči del privržcficov Ksradžjordžjuvih, je do sedaj že kakih iiO zaprtih. Italija. Kakor lani r Voroni, jo napadla letos v Ihnetkuh hudobna drhal procesijo na sv. Telo, toda so jih zdajci razkropili iu nekoliko polovili karahinirji. Ilrr.z (epenja iu ostudno pobujšljivili djanj pa žal i bog ni bilo. »OplHl. Ofc Moči, H. junija. {ljudske S,d«). Naj vsŽnej ia i koristnejša reč |e Šola, /.lasti tudi k motom. Kako zapuščeno j« vse, Kjer šolo ni: otrorl no znajo brati, še roauj pa pisati. — Iu voudar pravijo nekteri: „ Kaj Jo treba otroke v šolo pošiljati, saj naši otroci ue bodo »o dob ta rji, ne duhovniki. Ako bo vsak gospod, kdo bo ra delal V— Za kmeta je doma šola: plug, inotika, se ača, lo je naj boljši uk." Omenim naj šo io, knko kmoAlii niintri>|flRvoi i ošabneli o šoli govorijo. II«! lini kompan, vi hoato dobro «UI IIA starost, kor »»Al otroci bodo ..lili gospodi—hejl boslo dobro živrl I"— k« j V ti ošabiioilTa kil dogmlob Jo brin tlevil. znanih, da »o uflonl otroci «laritiiiu »oliko koristili: k.j |m aprideni otroci stari-šeni koristijo 't Kupu žalosti jiii, napravijo, da (Htarlši) ob premoženj« i zdravje pridejo, in goslokrat jih tadi prezgodaj |iod zemljo spravijo. - l'o drugi .tram pa zatirajo laki podpibovavei tudi učllolje Pridejo b kakemu drugemu iičitcUu, ae iuii kaj prilizujejo in priložitjojo, rokoč: „ Na« učitelj jooolfi alab. Moj otrok že dolgo čusa v kolo bodi, pa ni« do »ua."— Tega niso učitelji krivi. Kaj morda misli tak obrolyivaveo, da učitolj otroka glavo zvrta—in um U-feuosl u vreče v«, njo usuju ?- Nikjer ni pienino brez IjlUko, tod slabih otrok jo voliko med dobrimi. Jn ako učitelj otroka r.a lindobijo kaznujo hitro w> »Url ii jezno: Kal bo en... moj« otroka ka»no-«al,"? Oj vi brezpamoUii starti I glejte, da ae ne Imata aolzili zaslran valih otrok, kor jim potubu dajale; na alarost bodo vas celi iz hiše puhali, ker jih v strahu ne drsite. bo Tam priporočono, dragi •tarifi i drag jo šolski ta« i učoniko apošlnjto, Sol ne zaničajto! lepih naukov— omike— jo potreben vaak, naj jo ubožec ali J"«"1 F. Bevk, ufculj. „ Tomln.h.,, 10. junijn. F. B. V Mirim pod Uorico biva neka, ne vem, ali nora ali hudobna ženska, ktera jo Udi našim tukajšnjim ljudem žo veliko ialega storila a tim, da neumnim ženskam, ki jo hodijo obiskovat, marsikaj v glavo zabije, po čemur se jim začne potlo motati. „ Joz sem .zamaknjena "—jim d«_ „ imam tako gnado od ltoga, da vso vem."— O ti grda stvari zilifi se mi nekako enaka tisti zapeljivki ki j« prvim starišem - vsegaveduost" vdahnila. ' Ko bi ao Hirenka le sama med seboj z vsega vednostjo lo preroškim darom babala_kdo bi se zanjo zmenil; ali, da so jih ne manjka, ki jo poslušajo in joJ verjamejo, to je nevarno. — Neki žensk*i od nas jo rekla: Ti moraš t.iliLo a.ii plavali, toliko in toliko moliti in se postiti, "itd", ako ne, bo vsa vaša družina nesrečna in oboli; vaše hčere prvi otrok znori, in ona ž njim' vred itd. Iu ta ionska se je brž ko no vsled tega zmotila. Kako jo lo, da so taka slepariea, kakor mirensta prerokinja, ue kaznujo? zakaj so trpi, da ljudi z neum-nimi kvantami in laimi zapeljuje. — Oblast "sv. vero versko dolžnosti učiti in razlagati imajo menda 'duhovni, a ne- babe. Prosimo Mirenskega gosp. fajmoštra in županstvo ondašnjo, naj omenjeno žensko neškodljivi Mi ..no mi.l.li. <1, i. j. mir. na k. „ prcklM, " k .tal t,i *,aMelila. ktr m.m. le nek.J |.t . nJ.J .1,1,1, — y n;,„u , . U Sa»uo alor.lo, kar J. bil. ir.l,, .l„,il,, „„!,,„,„ „, j. ,„ MJo * drug.,i l|.itje opominjali; i. naj .. IioJ.Jo .. ,,ot,,.| , .„„t„_ r' f""" *""______' Vr. to atoritai če trebi, naj se r kazen obaodi. Paziti ia opominjati p« bo treba'tadi dragod," da M bodo abot-ni (judjo k lUsjlvi prerokinji tekali. , ' Ilonm« ! novinar. (O. fr.ldcjjm. bar. Marojtit), deželni »oj. poveljnik, jo bl| preteklo saboto (13., t. m j, v Gorici in oglodal tukajšnjo posadko. ' lOimn.-utittljilca *lu£ba v Gorici za LuinUmo ta tjrKino) po smrti g voiljr. Repit-a izpraznjena jo ra. puona do 15. jUga. |'lač» M6 g. • pravi«, povišanja nu IOSO gld. '{V Jtular/U) lik italijanske mejo V kaminskem okraji je nek kmet .po/o Unocavratno umoril-in potie iibelal. Itrobtlnca. _ Zbirfiica ruakili pregovorov. , (Nabral r,. Zikr.)M) Ako jo kruli, nu najdejo tudi zobje,— Kruh jo drag, koijar ni denarja.— Dolgo jo livol, ali prooej umrl. - Zl»l naravno, p« živel boš 10« let. Z. dobro tlelo pričakuj gotove pghvale. • Konj ima štiri nogo, iu tutli on se S|Hidlika. - Krma |o draža od konja.-l'uv« lepotlči perje, leno pa krasl mol. — Jej kašo, pa no reži jo z nožem. Kaša mati naša.— Kdor pridno orjo, bo kmalu bogat. - Kdor nijo doMI vina, bo skoro brei uma.- Kokoši ne nto jaloa.— Ilsdo hn-demu, dobro (blago) dobremu. — Bolj« »esrečen, ka-kor brezumen. — ■ Hodil je po gozdn,. pa nI videl dro-»e«.— ljubim te, pa ne kakor Mtnega sebe,— Majhea slavflek Ima glu močan. — Veliko uma, ali malo na gumun— Mokri ae dežja ne boji. — Kmet bogat bik rogat.— Majhna tiea, oster krompelj. — Mačka ne I-graj ao i živim ogljem, da a« n« opešaš. - Medved ni-ma prav, da |e kravo snedel; krava ai prav- storila, da je šla T gozd.—. K vojvodi aa bodi z enim nosom, bodi k njemu s prinosop (darilo«).— Orel orla plodi, sova aovo rodi. — I'es je koamat; niema je toplo; kmet Je bogat, nienin jo dobro. — Pobrala moža pogibi. — Pravico vsak hvali, na brani j« ne vaak — Po vojaki Je dosti, hrtbrib. — Pride starost, pride slabost - Na solneu je toplo, pri materi jo sinu dobro. Prišla j« »oda, zaprl vrata — Kdor hodi pel, naj aene pridruži jezdeen,— Srajea je telesa bliiu. — Boka roko nalje, »H obo hočete bili bele.— Um Ja kralj r glari.— Ta •vetja dom vseh ljudi.-- Sokol naleta viša nad aola-cem.— l'cs leži na aenn, sam ga ne je, pa ga tudi nobenemu noidaje (privošči).— 8in je moj. ali um v njem je njegov. - Meč ja troj, ali (Ura Ja moja.— Vroč pi, pa ne kakor aolnca; dobra je, pa ne kakor mali — To ni čndno, da Ima trrlnla Hvee. — Tri dni je mlel, m v poldrugem dnevn anel. Star kotel ima krepke nogo.— Kron no hodi za trebuhom. — Kruh in sol jaj pravico povej.— Gospodarska mrvlca. (AJco ciniki Ki rpUtai, kako ti ga popravili) V nektorih k»ajjb po Istri vzamejo Tina in kiaa (jaaika) po pnmeri soda; to akapsj dajo zavreti, pa vrelo vlijejo v sod, ga dobro začepijo, pustijo ga nekoliko {»-sa atatl, ga a tem poplabuejo, m to odvzame dnb nlaa- uuviiio. Umrli v Gorici od 11. junija do 1&. t. m. . „"' ,r7"r' 7 ltl1''* aip, n .Ml. MIPMI : ti. 1. ', , t"*'.1«. I I- " m., tkalca oUok. » bol. ' |rtu; ValMli. K»olr. ZU I., SWQ.r|a am, aa f,.rjr., 1B. Alojlij. Itadiua; 6S L, P"1«'. >• loto • aoi,., Joan 11,«,». 1 |. I aaiMr], u oioi,. I.otorljako štrvllk«. V Gradcu 17. iun. T3, »O. 19. «4, S*. ' »orani kara 17 t. m. Metali. /57:40; narodno posojilo «3:16; London 110.-06; adžjo srebra 113-80-cekini D:63. 1