št. 1 (1188) Leto XXIV NOVO MESTO četrtek, 4. januarja 197J TREBNJE - Včeraj se je sestal komite občinske konference ZK Trebnje in obravnaval oceno političnih razmer v občini po pismu i» naloge komunistov. O tem gradivu bo govorila konferenca 9. januarja. ČRNOMELJ - V soboto, 6. januarja ob 20. uri, bo gostovalo v kulturnem domu v Črnomlju v okviru abonmajskih prireditev ljubljansko gledališče s predstavo Rolanda Dubillarda „Naivne lactnvlfp** KOČEVJE • - V ponedeljek popoldne je izbruhgi ogenj v samopostrežni trgovini v Kidričevi ulici. Prisebni gasilci so požar hitro zadušili, tako da ni povzročil večje škode. BREŽICE - V brežiški bolnišnici so med novoletnimi prazniki zaradi gripe prepovedali vse obiske pri porodnicah in na otroškem oddelku. Življenje '73 Izzvenel je Silvester, v letu 1973 smo. Koliko prednovoletnih želja bo uresniči- lo tebi, meni, njemu, njej, nam vsem skupaj? Človek ne živi samo od kruha, njegova sreča in po-ču^e sta odvisna še od mnogih drugih, težje določljivih silnic in razmerij, ki jih v utesnjenem ponovoletnem zapisu ni mogoče obseči. Zato ostanimo pri tem, kar nam skuša v materialnem anislu napovedati naslov. Življenje J 973: za delavca, kmeta, za družino ... ZA DELAVCA. Poslanci so potrdih, kar so pripravili načrtovalci. Slovensko gospodarstvo naj bi se letos razvijalo takole: družbeni proizvod naj bi se povečal za 6,5 odst., industrijska proizvodnja za 8, izvoz za 13, zaposlenost za 2, storilnost za 4, sklad osebnih dohodkov za 14, stvarni osebni prejemki pa za O (nič) odstotkov. Torej bo življenjski standard za delavca (pri tem so mišljeni vsi, ki so zaposleni v družbenem sektorju) letos ostal tolikšen kot lansko leto. To je cena stabilizacije za posameznika. Plačati jo bo treba. ZA KMETA. Ustava mu prinaša pravo mesto v družbi: živeti dostojno od dela svojih rok, enakovreden drugim stanovom. Vendar to še ni dano enkrat za vselej, to vrednoto je treba šele uresničiti. Nihče ne more zanikati, da se položaj slovenskega kmetijstva ne popravlja. V gospodarskem, socialnem, varstvenem smislu. Združe-no zdravstveno zavarovanje delavcev in lonetov, letos uvedeno starostno zavarovanje, dober zakon o združevanju kmetov, to so velike pridobitve. 1768 dolenjskih kmetov bo prvič prejelo pokojnine. ZA DRUŽINO. To osnovno celico družbe je treba Idjub stiskanju pasov zaščititi, vendar pri tem bolj kot doslej ločiti, katera je pomoči potrebna in katera je D'- Drugače predvidena pomoč pri stanarinah, pove-Čani otroški dodatki v pri-metjavi z vsem letom 1972 (razen pri teh je predvideno P°^®^anje le ši pri pokojni-ki bodo sledile življenj-stroškom) - take in podobne ukrepe je treba uresničiti, da družina ne bo prizadeta. Tako je edino prav. •' M. LEGAN Smo na dobri poti Takole so na Otočcu zaplesali v .Sovo leto. Zadnje minute v letu, ki se je izteklo, so bile namenjene neskaljenemu veselju. Začeli smo z željo, da bi bilo triinsedemdeseto boljše, uspešnejše kot lani. Za osebno srečo vseh, za naš skupni napredek, za mir in blagostanje v svetu držimo pesti, saj se uresniči vse tisto, kar so si ljudje po vsem svetu zaželeli, ko je ura odbila polnoč staremu letu! Slovo zavlačevanju in ovinkarjenju Koliko vode lahko preteče od besednega soglasja in pritrjevanja do dejanj, nazorno dokazujejo ugotovitve na plenumu slovenske papirne industrije, ki je bil 26. decembra v Krškem. V razpravi so predsedniki delavskih svetov, direktoiji, gostje in drugi udeleženci izjavljali, da bi bil korak k združitvi že lahko napravljen po neštetih napisanih in izrečenih besedah o tem, da je združitev nujna. Toda dlje od pritrjevanja papimičaiji le niso orišli Tokrat so bile delegacije slovenskih tovarn, njihovega združenja Papirlesa in inštituta dolžne priti na sejo z jasnimi stališči kolektivov, predsedujoči Janez Rošker pa je izzval k opredelitvi tudi tiste, ki so sprva molčali. Seji je prisostvoval predsednik Zveze komunistov Slovenije France Popit in njegove besede o uveljavljanju ustavnih dopolnil ter nujnosti integracije so udeleženci sprejeli kot delovno osnovo. To je pripomoglo, da so se razšli z jasnim dogovorom. Sklepe plenuma bo komisija pripravila do 7. januarja, te dni pa se bo sestal pred kratkim ustanovljeni aktiv sekretarjev ZK iz vseh kolektivov. Na njegovo sejo bodo vabili tudi sekretarje občinskih komitejev ZK, iz občin, kjer so tovarne papirja. Na plenumu so imenovali iz vsa-k^a kolektiva po enega člana v delovno skupino, ki bo do 15. marca pripravila osnutek samoupravnega dogovora. Tako združitev ni več daleč, če se bodo zanjo izrekli delavci, ki jim pripada končna beseda. Slišni smo, da so stvari dozorele in da pomeni krška seja prelomnico od besed k d^anjem. JOŽICA TEPPEV FRANC POPIT v Krškem: ,J*o-vezovanje je nujnost“. NIKO ŠILIH S SODELAVCI NA SUHORJU Prijetno novoletno vzdušje je znova pripravil kolektiv Jugotekstila iz l-jubljanc, ki je tik pred novoletnimi piazniki spet tako lepo vzradostil šolatjc in starše na Suhorju pri Metliki. Vsakemu šolarju so iz podjetja prinesli toplo zimsko bundo in zavitek sladkarij, obdarili pa so tudi učiteljice in drup felsko osebje. Med suhorskim učiteljskim kolektivom je bil tokrat skupaj s člani sindikalne o^anizacije JugotekslUa tudi Niko Silih, novi generalni direkotor tega znanega ljubljanskega podjetja, kije zdaj že tretjič obiskal šolo, nad katero ima kolektiv patronat. Tg. DBH NOVO MESTO JE VAŠA BANKA PROTESTNO PISMO Pionirji in mladinci osnovne šole Cerklje ob Krki, zbrani na svečanosti ob 30-letnici pionirske organizacije, 10-Ietnici kurirčkove pošte in zaključku JPI, pošiljamo to protestno pismo ogorčeni zaradi zverinskih napadov ameriških imperialistov na nedolžno vietnamsko junaško prebivalstvo, ki noče postati suženj bogate in mogočne Amerike. Naši starši nam pripovedujejo o trpljenju naših ljudi med vojno, zato znamo ceniti junaški boj vietnamskega ljudstva. Ne moremo^ razumeti, kako mora država, ki sc šteje za napredno in kulturno, pobijati otroke, matere, očete, starčke, ki ne želijo ničesar drugega kot živeti v miru. Pionirji in mladinci, ki živimo v svobodni domovini, bomo po svojih močeh pomagali vietnainskemu ljudstvu. Zahtevamo, da se ta nepravična vojna takoj konča. Želimo, da bi bila mladost vietnamskih otrok tako lepa, kot je naša - polna življenjskih radosti. Pionirska organizacija in aktiv ZMS osnovne šole CERKLJE ob Krki BLIZA SE ŠIROKA CESTA V |K*tek, 29. ilccembra, lani, so slovesno odprli prvi del slovenske avtomobilske ceste. Odsek od Vrhnike do Postojne - med graditelji so bili tudi novomeški gradbinci - je dolg 32 kilometrov, štiripasovnica pa je široka 26 metrov. Sodobno zgrajena cesta je prvi odsek avtomobilske cesto, ki nam Ik) približala morje in zmanjšala dolge kače na zdajšnji stari cesti. Bre/ cestnine pa so se avtomobili na novi cesti lahko vozili le tri ure j)o otvoritvi... PRAZNIČNA BILANCA Med dnevi, ko smo se poslavljali od starega leta in zakorakali v leto 1973, je bilo na dolenjskem območju 12 prometnih nesreč, ki so sicer minile brez žrtev, povzročile pa so za 41.000 din škode. Razen tega so morali gasilci dvakrat priskočiti na pomoč: enkrat v Jami pri Dvoru, drugič sredi Črnomlja, miličniki pa so pridržali v Novem mestu in Crr.omlju kar S vinjenih moških zaradi razgrajanja v javnih lokalih. Tudi tatovi niso držali križem rok. Od 30. decembra do 2. januarja so samo novomeški miličniki izvedeli za 5 tatvin: od kur do avtomobila. , TOPLICE PRI KRKI Z novim letom so se Šmarješke in Dolenjske Toplice pripojile novomeški tovarni zdravil Krki. Občinska skupščina je dala 28. decembra soglasje k sklepu, da se Šmarješke Toplice izločijo iz šolskega centra za gostinstvo, hkrati pa podobno soglasje za neposredno prip<^itev Dolenjskih Toplic h Krki. Združitev zdraviliškega turizma z eno največjih delovnih organizacij v občini so dejansko pripravljali od leta 1971, z načrti, po katerih bi to dejavnost poslej razvijali pri Krki, pa se je povsem strinjala tudi občinska skupščina. Ob novem letu 1973 je predsednik republike Josip Broz Tito pozdravil vse jugoslovanske državljane in jih z novoletno poslanico spomnil na prehojeno pot kot na naloge, Id so zdaj pred nami. Predsednik Tito je med drugim dejal, da so zadnji ukrepi proti raznim odklonom in pomanjkljivostim naleteli v vsej državi na najširše odobravanje, kar je najboljše potrdilo, da smo na dobri poti. Pri tem pa ne gre samo za odobravanje, navdušenje in zaupanje ljudstva, temveč tudi za zahtevo, da z nezmanjšano vnemo vztrajamo do konca ter da mnoge pomanjkljivosti in odklone odprayimo. Tudaj je prišla do izraza pripravljenost naših ljudi, da pri tem tudi sami sodelujejo. Tovariš Tito je nato opozoril, da si uspešne graditve socializma in krepitve povezave naše mnogonarodne skupnosti ne moremo predstavljati brez idejno politično enotne in akcijsko sposobne Zveze komunistov. Zveza komunistov je tista sila, ki bo z določeno akcijo uresničevala program in sklepe ZKJ ter preprečevjila razne odmike od njene poti. Ko je govoril o krepitvi ZK in odpravljanju nepravilnosti, je predsednik Tito med drugim poudaril, da je bilo leto 1971 leto sprejemanja ustavnih dopolnil, zdaj pa z uresničitvijo ustavnih dopolnil dograjujemo našo politično, gospodarsko in družbeno ureditev. Pri tem je jasno, da si moramo ekonomsko stabilnost izbojevati. Cena za to ni majhna in nujno bo, da se bomo morali marsičemu odpovedati. Breme gospodarske učvrstitve je treba razdeliti na vso družbo in omejiti skupno in splošno porabo. Predsednik Tito je med drugim tudi povedal, da smo lani dosegli kljub vsem znanim težavam in problemom pomembne uspehe. V industriji se je proizvodnja povečala za 8 odstotkov, produktivnost dela pa za 4 odstotke. V istem času smo zaposUli 168.000 novih delavcev, izvoz blaga smo povečali za pribl. 18 odstotkov, uvoz pa zmanjšali za približno 5 odstotkov. Namesto večletnega plačilnega primanjkljaja smo ustvarih znaten presežek in močno povečali devizne rezerve. Vidne uspehe smo dosegli tudi v kmetijstvu. Pridelek pšenice se je kljub vremenskih in drugim nezgodam povečal v primerjavi z 10-let-nim poprečjem kar za 13 odstotkov, koruze pa smo lani pridelali toliko kot v redordnem letu 1966. Predsednik Tito je dejal tudi, da je Jugoslavija glede zunanje politike nadaljevala plodno delo na mednarodnem področju. Tudi v prihodnje se bomo ravnali po načelih neuvrščene politike. Čeprav je svet poln negotovosti in groženj, pa sta notranja trdnost in enotnost Jugoslavije največje poroštvo naše varnosti in uspešnega razvoja. TATOVI SO SE NASMOLILI 28. decembra okoli 3.30 zjutraj so se trije moški pripeljali pred črpalko v Trebnjem. Dežurni uslužbenec je bil tedaj na drugi strani ceste, zato so neznanci hoteli to priložnost izkoristiti. Eden od njih je segel skoz okence po^opja in vzel zavojček z denarjem, vendar je bilo v njem samo 6 dinarjev. Odbrzeli so proti Ljubl^ni, črpalkar pa je v naglici opazil le, da je imel avto tujo registracijo. Tatovi niso ostali dolgo neopaženi, kajti že naslednji dan so v Ljubljani prijeli Stipa Pravdoviča, avtoličarja iz Livna brez zaposlitve in Stanimira Zdravkoviča, prav tako delavca iz Prokuplja brez zaposlitve, ki sta osumljena drzn^ početja v Trebnjem. Prepeljali so ju v Novo mesto in ju predali preiskovalnemu sodniku. Mrtva našli v parkiranem avtu Komaj 17-letna Rozinka Pahinger iz Dol. Gradišča in 21-letni Mirko Irt iz Drganjih sel sta 28. decembra umrla samo zato, ker Irtov fičko ni imel izpušne cevi. Prejšnji dan je mladenič star avto popravljal, izpušne cevi pa ni pritrdil, temveč se je kar tako zvečer odpelji k dekletu na Gradišče. Rozinka je že spala, a se je na hitro oblekla, nato sta s fantom klepetala pred vrati, čez ča^ pa sta se odpeljala. Sestra, pri kateri je dekle stanovalo, je ni več videla žive. 28. decembra zjutraj je šel neki možak iz vasi h kovaču in čudno se mu je zdelo, da ^ v parkiranem avtu prižgan motor, sele, ko se je kasno dopoldan vračal in je avto še vedno brnel, je pogledal v notranjost. Zgrozil se je, Ico je videl v njem dva mrtva mlada človeka. Poklical je miličnike. Na kraj nesreče so takoj prihiteli preiskovalci, zdravnik in preiskovalni sodnik. Ugotovili so, da je smrt nastopila zaradi zastrupitve s strupenim plinom, ki bi moral iz motorja skozi izpušno cev na prosto. Ker cevi ni bilo, gretje pa je bilo vključeno, je ogljikov monoksid vleklo v notranjost avtomobila. y R. baCer\ Tudi učenci osnovne šole „Janez Trdnia“ iz Stopič so proslavili 30-letnico pionirske organizacije. Pomerili so se v znanju o narodnoosvobodilnem boju na Dolenjskem. Na sliki: najboljši tekmovalci, ki so se z znanjem izkazali. (Foto: krožek OŠ Stopiče) Večjih sprememb do konca tedna ne bo. V vzhodni Sloveniji pričakujemo precej oblačno vreme, vendar brez bistvenih padavin. Temperature bodo ponoči malo pod nič, čez , dan okoli nič, včasih pa bo I tudi zamegleno. tedenski mozaik Novo leto je komaj dobro minilo, pa zato najbrž ne bo narobe, če bomo to pot na tem prostoru omenili nekaj zanimivosti iz novoletnega rajanja po svetu. Dgodkov, vezanih na ta datum in čas. ne manjka: BRAZILIJA je praznovala bučno kot še nikoli in tudi davek, ki so ga temperamentni Brazilci plačali, je bil neverjetno visok. V že tradicionalnem in letos še posebno živahnem karnevalu je v dneh pred in po Novem letu izgubilo življenja in bilo ranjenih nič manj kot 70 Brazilcev. To je bila cena novoletne noči in veselja ob slovesu od starega leta. .. čez dvanajst mesecev bo že vse pozabljeno^ ZDRUŽENE DRŽAVE Amerike kot da niso hotele zaostajati: toliko mrtvih in ranjenih sicer ni bilo med karnevali (kjer so pač bili), pač pa je terjala svoj davek cesta. Agencija UPI je sporočila, da je v avtomobilskih nesrečah med novoletnimi prazniki izgubilo življenje nič manj kot 380 ljudi, ranjenih pa jih je bilo več kot 1000! Toda tudi to se bo, tako kot v Braziliji, pozabilo ... prihodnje Novo leto ne bo zaradi tega nič manj veselo, pestro, vedro - pa najbrž tudi zaradi novih prometnih nesreč - žalostno ... JAPONSKA je dočakala Novo leto (kdor ga je topot tako kot ves svet, kajti japonsko novo leto ne sovpada z našim) prav tako Židane volje, pri čemer poročajo, da je ostal zaradi prometne nezgode v nekem predoru vlak z nekaj sto potniki več ur - kar pa večino ni prehudo motilo, da se ne bi poveselili po svoje... saj je tudi v predoru lahko veselo... KANADA, bolje rečeno trije Kanadčani, so si za Novo leto omislili še posebno šalo: spustili so se po slovitih Niagarskih slapovih v posebej za to izdelanem plastičnem sodu. Menda se nikomur ni nič zgodilo ... NIZOZEMSKA pa se je lahko naslednji dan zabavala ob novici, da sta se dva zaljubljenca odločila (in svojo namero tudi uresničila), da se bosta poročila natanko ob polnoči in to v - zraku! Najela sta helikopter in rekla „da” v trenutku, ki je ločil staro leto od novega... za denar in zabavo (ampak zakon je pravzaprav resna reč, mar ne? ) si pa dandanašnji že lahko privoščite vse sorte ... z ZASEDANJA ZBOROV REPUBLIŠKE SKUPŠČINE Sprejet razvoj 1973 Za gospodarstvo 900 milijonov dinarjev več aku-' mutacije - Osebni doliodki se ne bodo povečali skupni seji vseh zborov slovenske skupščine so poslanci odločali o predlogu smernic družbeno-ekonom^e politike ter razvoja v tem letu in razpravljali o predlogu srednjeročnega razvojnega načrta Slovenije. Slovensko gospodarstvo bo letos zaradi omejene realne rasti osebnih dohodkov imelo kar za 900 milijonov dinarjev več akumulacij. Predsednik republiškega izvršnega sveta inž. Andrej Marinc je poudaril, da utesnjevanje porabe v realne okvire pomeni, da se bomo morali začasno omejiti v porabi v korist večje akumulacije. Kajpak je treba zavrniti tiste, ki naša začasna prizadevanja in omejitve proglašajo za naš cilj, ker to ni res. Začrtane naloge za to leto predvidevajo realno rast družbenega produkta našega gospodarstva za 6,5 odstotka, industrijska proizvodnja bo večja za 8 odst., izvoz za 13, produktivnost v družbenem sektorju za 4 odstotke. Osebni dohodki naj TCLEGRAMI PHNOM PENH - Enote kam-boške združene osvobodilne fronte so začele splošni napad na položaje Lon Nolove vojdce južno od Phnom Penha. BAGDAD - Perzijske oborožene sile so v minulih dneh večkrat napadle obmejne garnizije iraške^^ vojske. Do zdaj sta padla dva iraška' vojaka, štiije pa so ranjeni. LUSAKA - Z ukazom zambijskega predsednika Kaunde so izpustili bivšega podpredsednika Simona Kapvevo. V zaporu je bil 11 mesecev, odkar je prepovedana njegova Zdnižena progresivna stranka. SANTIAGO - Vojaška vlada generala Stroeslerja je obtožila paragvajsko katoU^o cerkev, da se vmešava v notranje zadeve države. HANOI - Vladi DR Vietnama in Tunizije sta sklenili navezati diplomatske odnose in izmenjati veleposlanika. BERN - Švica je na enem izmed zadnjih mest v Evropi glede števila žrtev prometnih'nesreč. Da bi žr^ še zmanjšali, je vlada uvedla z novim letom nove stroge omejitve za avtomobilski promet. LIMA - Več kot miljjon perujskih kmetov je že dobili zemljo v okviru agrarne reforme. Perujski predsednik Velasco je izjavil, da bodo kmetom razdelili še 800.000 hektarjev zemlje. _ KAIRO - Uradno so sporočUi, da so po študentski stavki na kairski univerzi aretirali 43 študentov. Aretirali so tudi tri študente ameriške univerze v Kairu, ker so po ulicah razširjali letake. bi se letos ne povečali. Poslanci so predlagane smernice sprejeli. Skupščinski zbori so govorili o srednjeročnem razvojnem načrtu, ki pa ga bodo dokončno sprejeli šele januarja, ko ga bodo dopolnili, kar bo na temelju razprave oblikovala posebna skupščinska komisija. Ko so govorili o uresničevanju tega načrta, so se poslanci zavzeli za potrebno odprtost gospodarskega in političnega sodelovanja. Slovenci načrt se mora vključiti v srednjeročno razvojno politiko vse Jugoslavije. Naš razvoj in naša mednarodna ekonomska usmeritev morata v tem načrtu upoštevati tako usmeritev, ki krepi našo stabilnost, samostojnost in politično neodvisnost in hkrati ne zanemarja naše neuvrščenosti in zahtev po enakopravnem ekonomskem sodelovanju, Ta srednjeročni načrt bo z' ukrepi pomagal k tako željni postopni stabilizaciji. Kajpak ne gre pričakovati zastoja rasti gospodarstva. Računamo lahko na postopno omqitev porabe v take okvire, ki bodo zagotavljali razmere za stabilnost. Letošnje leto bo torej odločilno za preobrat k stabilizaciji, k ponovni Predsediiik republike Josip Broz Tito s soprogo Jovanko je dočakal Novo leto skupaj s svojimi sodelavci v Miločeru na Črnogorskem primoiju. V prijetnem razpoloženju je novoletna noč hitro minila, predsedniku pa so med prvimi voščili tudi študente in delavci, ki so praznovali v istem hotelu. Na sliki: dobro razpoložćni gostje med novol,etnim praznovanjem v hotelu Maestral (Telefoto* Tanjug) uveljavitvi načel družbene in gospodarske reforme in za učinkovitejše sodelovanje samoupravnega tržno-planskega gospodarstva. Od letošnjih uspehov bo odvisno tudi uresničevanje najbolj pomembnih ciljev srednjeročnega načrta. Če nam bo to uspelo, potem lahko zares upamo, da bo po 5-letnem obdobju življenjska raven vsako leto za 6 odstotkov večja. J. S. (Iz zadnjega PAVLIHE) tedenski zunanjepolitični pregfed — Ze spet se je podraiilo! tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Čeprav se je bližal konec leta, pa so v obeh skupščinah — tako v republiški kot v zvezni — imeli polne roke dela^ Slovenska ^upščina je konec minulega tedna (ali pa leta - kakor že hočete) sprejela RAZVOJNE SMERNICE za SR Slovenijo. Gre za soglage k predlogu srednjeročnega družbenega načrta o razvoju SR Slovenije v letih 1971 do 1975, ki ga bodo dokončno obravnavali v republiški skupščini konec januarja. Poslanci so sicer sodili, da je načrt malce na hitro pripravljen, vendar je zdaj že jasno, da smo se dokopali do spoznanja, kako se je treba resno lotiti vsega, da se bomo izvlekli iz težav, v katere smo zašli. To pa bo mogoče le, če bomo dosegli učinkovitost našega samoupravnega sistema in ureditve. Zmanjšati bomo morali PORABO, hkrati pa poiskati vse možnosti za to, da bomo povečali PROIZVODNJO, kajti le z nanovo ustvarjeno vrednostjo bomo lahko pokrivali tisto, kar smo preveč porabili in trošili lani. Odločilno bo prav leto 1973. OSEBNE DOHODKE bbmo morali zadrževati na lanskoletni realni vrednosti, nominalno pa bi jih smeli povečati le za 14 %. Tudi Djemal Bijedič, predsednik ZIS, kije imel minuli četrtek v zvezni skupščini ekspoze o predlogu resolucije o temeljih političnega in družbeno-gospodarskega razvoja Jugoslavije v letu 1973, je poudaril to, da bo letošnje leto odločilno leto preobrata, v katerem ne bomo smeli popuščati raznim pritiskom, temveč bomo morali vztrajati na stabilizacijski poti. Dejal je, da temeljne zna-čUnosti GOSPODARSKE POLITIKE v letu 1973 že prinaša srednjeročni načrt za razvoj Jugoslavije v letih 1971 do 1975. Bistvo go- organizacijami združenega dela, s katerim naj bi pospešili poravnavo obveznosti do gospodarstva. Organizacije združenega dela, ki ima do katerekoli družbenopolitične skupnosti dospelo (in seveda nesporno) terjatev, hkrati pa ima tudi sama še obveznosti do družbenopolitične skupnosti, lahko tc izravna kompenzacijo. To je precejšnja razbreme-/nitev gospodarstva, saj lahko le-to zdaj prenese precejšen del svojega bremena na družbenopolitične skupnosti (pa naj gre na primer za občino ali za republiko). Dopolnjeni zakon o sredstvih rezerv do loča, da blokiranje žiro računa ne prizadene sredstev rezervnih skladov, ki jih je moč porabiti tudi za izplačevanje osebnih dohodkov delavcem v podjetju. Poleg teh dveh ukrepov je skupščina spre- Hkrati naj bi povečali ZALOGE in rezerve dodatni ukrepi v ter izboljšali strukturo INVESTICIJ v skladu proti nelikvidnosti. spodarske politike bo torej predlagano razmerje med naraščanjem proizvodnje in potrošnje, predvideno povečanje družbnega proizvoda celotnega gospodarstva za 6 do 7 odstotkov in za pol točke počasnejša celotna poraba, kot je predvidena spodnja meja planiranega naraščanja proizvodnje. Deloven konec leta s srednjeročnim načrtom. Na isti dan (četrtek) so v zvezni skupščini sprejeli več z^onskih predpisov, ki se nanašajo na zvezni proračun, ukrepe proti nelikvidnosti ter na razporeditev bremena novih ukrepov tako, da ne bo padlo le na delavce, temveč tudi na druge kategorije prebivalstva. Poslanci so najprej sprejeli predlog ZVEZNEGA PREDRAČUNA za leto 1973, ki znaša 29 milijard in 945 milijonov, kar je za 12,5 odstotka več kot za leto poprej. Nato je zvezna skupščina sprejela tako imenovani „TRETJI SVEŽENJ UKREPOV PROTI NELIKVIDNOSTI**. Najpomembnejši iz tega „svežnja“ je -vsekakor zakon o posebnem načinu poravnavanja obveznosti med družbeno-političnimi skupnostmi in Od srede minulega tedna je predsednik TITO gost Črne gore. Nastanil se je v začasni rezidenci v Miločeru. Tretji dan svojega bi vanja je obiskal Titograd, kjer se je pogo varjal s političnim aktivom črnogorske re publike. Ciani političnega aktiva so ga sezn^ili z družbenopolitičnim in gospodarskim stanjeiii v svoji republiki, predsednik Tito pa je imel da^ši govor katerem je orisal naš notranji in zunanji politični položaj. V svojem govoru je znova poudaril, da akcija ZK, ki jo je sprožilo pismo predsednika in izvršnega biroja predsedstva ZKJ ni kratkotrajna, temveč se bo nadaljevala. Nobenepa dvoma namreč ni, da to akcyo moramo nadaljevati in jo pod pirati, kajti jasno nam je začrtala edino pravo pot Ki jo moramo ubrati (in smo se že doslej trudili, da bi hodili po njej) — to je pot v samoupravni so cializem. Predsednik republike je s soprogo tudi novoletne praznike preživel v Črni gori. Prvi komentar v letošnjem letu posvečamo dogodkom, problemom in neznankam zunanjepolitične scene, ki bodo po našem mnenju prevladovali v letu ki se je komaj dobro začelo. To bo zgolj skica, opozorilo na tisto, kar bo prisotno v zunanjepolitični dejavnosti leta. Recimo: inventura 1973. VIETNAM: kljub veselju novoletnega praznovanja in upanju zadnjih tednov pravkar minulega leta, bo ostala vietnamska drama še vedno na seznamu reči, ki bodo obremenjevale mednarodne odnose letos. Po novoletnem premiiju, ki je bilo ravno toliko kratko kot je bilo varijivo, se je v Indokini nadaljevalo po starem: z bombami, smrtjo, razdejanji. V začetku prihodnjega tedna se bosta znova sešla dr. Henry Kissin-ger in Le Duc Tho in skušala povezati niti pretiganih pogajanj. Koliko bosta v tem u^ela, bo odvisno predvsem od tega, koliko sta obe strani v tem trenutku pripravljeni na resničen dialog: nobenega dvoma ni, da je Hanoi dodej izpričal glede tega več želje, pokazal več pobud in — tudi prestal mnogo več. 2^ružene države Amerike so uporabile v zadnjih dneh pred Novim letom vse argumente prisile in z neverjetno pogumnim bombardiranjem izpričale, da ne izbirajo sredstev tedaj, kadar hočejo doseči svoj cilj. To je bila manifestacija sile brez primere, ki je doživela številne in ostre obsodbe; kako bo vplivala na nadaljevanje pogajanj, bomo šele spoznali. Gotovo je samo eno: da si svet resnično želi konec morije v Vietnamu in da pričakuje ta konec predvsem od Richarda Nixona. BLIŽNJI VZHOD; po lety, ki ni prineslo ob Suezu prav nič novega, si lahko obetai^ komaj kaj tudi v nasled»*jih dvanajstih mesecih. To_ črnogledo pričakovanje teip^^U* predvsem na doslej poka?^®*^ Ijivem izraelsJ*'®ni stališču in popolnem D<:uspehu kakršnekoli diplomatke akcije. Vidici pa je, da bo konec vietplei na tleh nekdanje spanheimsk sichersteinske trdnjave, ki je bila : l. 1305 v razvalinah. Pozneje stoji i tistem mestu lesen dvorec, kije še konec prejšnjega stoletja pogorel. ( imenu dvorca glej Kronflca, n.n.n 178). Gornino in desetino ima kostaj j viški samostan tudi 'v „Gl botschitschpergu". Mlinarič se i more odločiti, da bi govorico iskal Globočicah pri Malem Cirniku, misli rajši na Qobočice pri K stanjevici, ker kataster iz l. 1824 i izkazuje v Globočicah pri Cirnil vinogradov. Omenil bi rad le, da ^ tako imenovani „mali ledeni dobi" 17. in 18. stole^u vinc^radi močr krčijo in ponekod izginejo in se ugodnejši klimi pozneje povsod r obnavljajo v starem obsegu. Mlir ričev pomislek nima zato dokazi moči, čeprav ni proti njegovi odi čitvi nobenega ugovora. O naselju STUDENI s fevdalni’ dvorcem ob potoku istega imena p Kostanjevici naj opozorim, da om nja Komataijev Cartular (št. 10 i 31) dvakrat mlin ob Studeni „an df Traten“. Mogoče je le še ohranjer ledinsko ime Trata ali Na trati. Na brž pa tudi niso čisto izbili sledo vodnih padcev in obrisi izginuli mlinov in hiš, ki se odražajo v slab rasti trave in pridelkov. Der Vaist iz Brežic v letu 13i (s. 119) spominja na Vayste iz 1374 na Grac^evem tumu (Cart lar, št. 2), ki jih ima Schumi napa za graditeHe Gracaijevega turr (Archiv I, 8). Res pa so dali Vayf staremu Orišku in poznejšemu Gr carjevemu turnu novo ime Feistji berg, ki se ohranja do naših časo Vendar niso bili Vaisti na Gracarj' vem turnu nikoli kaj več kot upra niki gospodov Ckacarjev. Razen o R^ovniku i Gutenvverthu' so vse zgornje pi pombe bolj postranskega pom na, ki prav nič ne zmanjšujej cene Mlinaričevega dela, opra-Ijenega z vso znanstveno ves nostjo. Laik si ne more pre( stavljati, koliko garaškega del tiči v takem zbranem gradivi iz kakršnega potem raste zgod( vina. In vendar boste zaman či kali, da bi o takem kultumei pionirstvu pri nas kdaj kaj om( nile „kulturne” rubrike našeg dnevnega tiska. IVO PIRKOVIČ i > ^ Dragoceno pričevanje Pred kratkim je slovenski knjižni trg obogatilo delo Jožeta Mlinariča „Topografija posesti kostanjeviške opatije 1234-1786". Knjigo (157 strani) je založil Dolenjski kulturni festival, njeno izdajo pa so omogočili: temeljni kulturni skupnosti Krško in Brežice, tovarna papirja in celuloze Krško, tovarna zdravil KRKA iz Novega mesta, zastopstvo tujih tvrdk „Commerce" v Ljubljani, Iskra-Commerce ter Mercator iz Ljubljane In kostanjeviško Turistično društvo. — Delo je tiskala tiskarna „Toneta Tomšiča" v Ljubljani, ki je izdelala tudi klišeje zanimivih ilustracij. Več Valvasorjevih ponatisov Kostanjevice in odtisov raznih dokumentov knjigi veča vrednost, tako da jo bodo s pridom lahko uporabljali zlasti šolniki na širšem dolenjskem območju. Knjigo lahko naročite pri Dolenjskem kulturnem festivalu v Kostanjevici na Krki. V__________________________________ i----------/ Pogled na del nekdanjega kostanjeviškega samostana Št. 1 (1188) - 4. jgnuarjg 1973 DOLENJSKI LIST TEDENSKi-c S Petek, 5. januarja — Simeon Sobota, 6. januaija - Trije kralji Nedelja, 7. januarja - Lucijan Ponedeljek, 8. januarja - Bogoljub Torek, 9. januarja — Julijan Sreda, 10. januarja - Viljem Četrtek, 11. januarja - Pavlin ČRNOMELJ: 5. 1. francoski barvni film „Zlata vdovica", ameriški barvni film „M.A.S.H.“. 10. 1. italijansko-španski barvni film „San-dok^ovi maščevalci". ngi SLUŽBO DOBI PRIDNO IN POŠTENO gospodinjsko pomočnico sprejmem v ma-hanizirano gospodinjstvo. Soba centralno ogrevana, plača po dogovoru. Neža Gvardjančič, Njegoševa 6, II. stopnišče, pritljičje, Ljubljana. GOSTILNA išče dobro kuharico, lahko tudi upokojenko. Pogoji dobri. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista (8/73) PRODAM UGODNO PRODAM motorno žago Stihi 070, zelo malo rabljeno. Matko, M^e Poljane 4, Škocjan. POCENI PRODAM ali naredim po naročilu stroj za izdelavo betonskih blokov, vse vrste modelov po jusu, tudi za okrogle kmečke silose. Zmogljivost stroja 160 kom. na uro. Garancija 6 mesecev. Do-jan Porenta, Breg ob Savi 53, Kranj. PRODAM prašiče za zakol. Naslov v upravi lista (7/73). RAZNO OSAMLJENA žena brez otrok, stara 44 let, želi spoznati upokojenca starejših let z večjo pokojnino. Ženidba mogoča po sporazumu. Ponudbe pod „Prijeten dom“. POROČNI PRSTANI! - Darilo po najnovejši modi vam izdela zlatar na Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univezre). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! PREKLICI Frančiška Pavlič, Šentjernej 110, prepovedujem uporabo peska iz KOSTANJEVICA: 7. 1. ameriški barvni film „Samomorilski koman-dosi“. KRSKO: 6. in 7. 1. mehiški barvni film „Pravica na rojstvo**. 10. 1. francoski barvni fibn „Serafino**. METLIKA: ob 5. do 7. 1. ameriški barvni film „Ljubezenski sestanek**. Od 5. dd 7. 1. italijanski barvni film „Django proti Sartanu**. 10. in 11. 1. amerišW barvni film „Prečudni doktor Dolittle**. NOVO MESTO: Od 5. do 8. 1. francoski barvili film „Neznani junaki**. 9. do 11. 1. francoski barvni film „Rafael ali razvratnik**. RIBNICA: 6. in 7. 1. ameriški barvni film „Bandoler6*‘. SEVNICA: 6. in 7. 1. ameriški film „Za njeno ljubezen**. TREBNJE: 6. in 7. 1. italijanski barvni kavbojski film „Ciakmull, osvetnik** moje gramozne jame vsem, posebno Rafku Cvelbarju iz Sel pri Šentjerneju, ker bom v nasprotnem primeru vsakega sodno preganjala. Dragi mami, stari mami in tašči MARIJI HODNIK iz Orehovca št. 7 pri Kostanjevici, želijo za 75. rojstni dan mnogo veselja in zdravja ter ji kličejo še na mnoga leta. Hčerka Mici z možem Janezom, vnuki Janez, Zofi in Jože. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Skubic iz Gornjih Kamene - Franca, Marica Fir iz Oskoršnice - Jožeta, Rozalija Kovačič iz Dolža - Silva, Marija Krampačnik iz Srebrnič - Slavko, Sonja Cmič z Grma - Alojza, Martina Radešček iz Orehovice - Janjo, Marija Jevnikar iz Mokronoga - Jožeta, Marija Kustor iz Irče vasi — Petro, Marija Mihelčič iz Črnomlja - Igorja, Marija Stih iz Jedinščice -Igorja, Marija Bobnar iz Male Strmi-ce - Matejo, Marjeta Senica iz Gorenje vasi - Dušanko, Marija Čampa iz Martinje vasi - Marka, Anica Ko-letič iz Zgornjih Bitenj - Monjo, Marija Jarc iz Dobrniča — dečka, Mira Grabrijan iz Adlešičev -dečka, Marija Zupančič iz Dolnjih Lakovnic - deklico, Antonija Zi-bert iz Koritnice - deklico, Jožefa Rugelj iz Podturna - deklico in Amalija Pečjak iz Žubine — deklico. - Čestitamo! „Zaradi gripe nadaljnjega na oddelku niso SPLOŠNA NOVO MESTO obiski do otroškem dovoljeni" BOLNICA I Komisija za delovna razmerja in strokovno izobraževanje pri DS podjetja ili DOMINVEST NOVO MESTO. Prešernov trg 8 objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. tajnico projektivnega biroja 2. odgovorni urbanist — arhitekt 3. obdelovalec za komunalne projekte 4. tehnični referent za urejanje zemljišč POGOJI: Poleg splošnih pogojev morajo kandidati i^^InjeVati šfe naslednje pogoje Pod 1) - srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri in tri leta delovne dobe Pod 2) - diplomirani inženir arhitekture s strokovnim izpitom in pet let delovne dobe Pod 3^) - gradbeni ali geodetski tehnik s strokovnim izpitom in pet let delovne dobe » Pod 4) - inženir gradbeništva s strokovnim izpitom in pet let delovne dobe. Zasedba delovnih mest je možna takoj in to za nedoločen čas. Osebni dohodek je določen po pravilniku podjetja. Vsi interesenti naj svo^ ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnim izpitom pošljejo na upravo podjetja. Rok za prijavo 15 dni po objavi. Natančnejše informacije lahko kandidati prejmejo na upravi Podjetja Dominvest Novo mesto, Prešernov trg 8. OPREMLJENO SOBO v Novem mestu iščemo za novega tehničnega sodelavca. Osebne ali pismene ponudbe pošljite upravi Dolenjskega lista pod „Nujno — tehnika!". Pripravljeni smo na akontacijo najemnine za nekaj mesecev vnaprej. Pogoj: solidna in čista soba z ustrezno kurjavo. Ponudbe sprejema uprava Dolenjskega lista. Novo mesto. Glavni trg 3, p. p. 33. NIUNA PO »IH! SPOŠTOVANI NAROČNIKI, DRAGI BRALCI! Leto je okoli, pred vami je prva številka 24. letnika domačega pokrajinskega glasnika Socialistične zveze. Z njo vam vsem iskreno voščimo zdravo, zadovoljstva in osebne sreče zvriiano novo leto 1973! Poslovili smo se od zelo burnega, napetega in za naš razvoj sila pomembnega leta. Z besedami tovariša Tita, ki jih je izrekel na silvestrovsko noč črnogorskim študentom, začnimo novo leto: „Srečno in vse najboljše — zdaj pa na delo!“ Nalog ni malo, zadnji meseci sojih znova podčrtali in na vso moč poudarili. Slednje velja tudi za javna glasila, časopise, revije, radio in televizijo: vsi si moramo kar najbolj prizadevati, da bomo čimbolj uveljavili vse novo, napredno in uspešno, kar delovni ljudje v naši domovini ustvaijajo! Prizadevali si bomo, da bo tudi domače glasilo SZDL kar najbolj ustvaijalno krepilo vse tisto, kar izhaja iz osnov socialističnega samoupravljanja. Več o tem v kratkem, ko bomo malo obširneje poročali o zadnji seji izdajateljskega sveta našega lista. Zdaj pa bi radi odgovorili mnogim naročnikom in bralcem, ki nas zadnje tedne sprašujejo, kako bo z naročnino po novem letu, kako z izteijavo, koliko stane Dolenjski list za tujino in podobno. Kar po vrsti pojdimo: NAROČNINA ZA 1973: PO STAREM! Glede na to, da smo že lani 1. julija morali povečati naročnino za naš domači tednik, je letos ne bomo spreminjali, čeprav so se prav zadnje tedne spet zgrnili nad nas črni oblaki: tiskarna bo od 1. januaija 1973 dalje povečala ceno svojih storitev za 12 odst. (res že poldrugo leto nazaj cen ni spreminjala!), medtem ko se obeta pri papirju podražitev za 6 do 7 odst. Združeno PTT podjetje v Ljubljani nam bo po posebnem dogovoru podražilo izterjavo naročnin na domovih naših naročnikov od 40 par na 1 dinar za vsako polletno izteijavo pri posamezniku. Sami tudi veste, da so se podražili razni drugi izdelki in usluge, kar vse vpliva na stroške za redno izhajanje časopisa. Idjub temu pa vam sporočamo: DOLENJSKI LIST se za 1973 ne bo podražil! Polletna naročnina znaša 39,50 dinarjev, celoletna pa 790 dinaijev. STARA CENA TUDI ZA NAROČNIKE V TUJINI Vse naročnike v tujini prosimo, da čimprej sami obnovijo naročnino za 1973. Dolenjski list stane za inozemstvo 160 dinaijev oz. 10 ameriških dolaijev ali 30 nemških mark (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). Zelo nam boste pomagali, dragi naročniki v tujini, če nam boste naročnino poslali bodisi z Vašim čekom ali v vaši valuti v priporočenem pismu ali z mednarodno poštno denarno nak^nico. Devize potrebujemo za nakup Hlmov, kemikalij, strojnih delov ter za nadaljnjo modernizacijo našega lista, ki ga začenjamo ta mesec postavljati in fotograHrati sami doma v našem novem tehničnem oddelku. — Kar nam boste morda še posebej poslali kot vaše darilo za naš TISKOVNI SKLAD, o tem bomo poročali še posebej in se vam bomo za to javno v Dolenjcem listu poimensko zahvalili. PLAČEVANJE NAROČNINE V 1973 Z združenim PTT podjetjem v Ljubljani je podaljšana pogodba, da bodo pri vseh naročnikih v SLOVENIJI tudi naprej dvakrat na leto pobirali naročnino pismonoše. Polletno naročnino bomo pobirali v februaiju in septembru tako kot doslej. Izteijava je draga reč, zato prosimo že zdaj vse naročnike v Sloveniji, da plačajo polletno naročnino takoj ob prvem obisku svojega pismonoše. Kdor želi, seveda lahko poravna celoletno ali polletno naročnino tudi osebno na naši blagajni v Novem mestu, z denarno nakaznico ali s poštno položnico. Naš NOVI ČEKOVNI RACUNje: DOLENJSKI LIST, Novo mesto: 52100-678-80048 Ko bomo registrirani kot časopisno založniško podjetje, kar se bo predvidoma zgodilo še ta mesec, vam bomo sporočili našo novo številko čekovnega računa. POLOŽNICE za naročnike, ki žive v Jugoslaviji, vendar izven Slovenije, bomo lahko priložili listu šele, ko dobimo bodočo stalno novo številko čekovnega računa. Zato prosimo naročnike v drugih jugoslovanskih republikah, da nam med tem pošljejo vsaj polletno naročnino z denarno nakaznico na naš nasolv: DOLENJSKI LIST, 68001 NOVO MESTO, p.p. 33. NAROCNINA je plačljiva vnaprej — zato prosimo vse naročnike, da tudi sami skibe za pravočasno poravnane obveznosti do svojega lista. Lep pozdrav vsem starim in novim prijateljem našega domačega tednika! UPRAVA IN UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi naše drage mame in stare mame ANTONIJE VRTAR roj. Poglajen se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, jo spremljali na zadnji poti ter darovali cvetje. Še posebej se zahvaljujemo sosedom in drugim vaščanom, ki so nam pomagali v težkih trenutl^, Krajevni organizaciji Zveze borcev NOV in pevskemu zboru iz Dolenjskih Toplic ter govornikoma Francetu Markoviču in Karlu Turku za tolažilne poslovilne besede. Žalujoči: otroci Avgust, Tončka, Ignac, Jožica in Milka z družinami, brat Jože, sestra Lojzka, Marija in Zalka ter drugo sorodstvo Podturn, 31. 12. 1972 ZAHVALA Ob prezgodnji smrti moža, očeta, sina in brata OTONA DIČEKA iz Slovenske vasi pri Kočevju se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, ter darovalcem vencev m cvetja. Posebna hvala vsem sosedom in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in vsem, ki so ga tako v lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi delavski godbi iz Kočevja in župniku iz Stare cerkve za opravljeni obred. VSEM ISKRENA HVALA.! Žalujoči: žena Francka, sin Oton z ženo Milico, mama in sestra Zofka z družino. ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, brata in strica IVANA KLOBČARJA iz Boričevega se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam izrekli sožalje in nam pomagali v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo osebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto, posebno še dr. Novakovi, podjetjem IMV, Gorjanci in KZ ter g. Župniku za obred in spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: žena, sinovi, hčerke in drugo sorodstvo Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja ! Pretekli teden so darovali kri na novomeškem ti‘ansfuzijskem oddelku: Anton Breznik, Vinko Opalk, Anton Jenič, Jože Dragiiic, Jože Dragman, Franc Murgelj, Pepca Gajič, Anton Junc, Jože Kos, Jože Vrščaj, Martina Bambič in Jože Kožuh, člani Novoteksa Novo mesto; ftanc Andrejčič, Jože Brulc, Anton Dolinšek, Jože Goršin, Rudolf Meglič, člani IMV Novo mesto; Fani Čečelič, Janez Turk in Jože Kastelic, člani Novole.sa Straža, Dominik Kren, Peregrin Košir, člana Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Janez Hrovatič, upokojenec iz Stranske vasi; Vinko Kuhelj, član Kovinarja Novo mesto; Jože Progar, Alojz Plantan in Franc Hrovatič, člani Inštalaterja Novo mesto; Franc Eržen, Ivan Gorenc, Franc Gorenc, Anton Kržič, Janez Bratkovič, Vera Žalec in Milan Badovinac, dijaki Kmetijske šole Grm; Steflca Simič, članica Dolenjke Novo mesto; dr. Andrej Baraga, član splošne bolnice Novo mesto; Mirko Pašič, Anton Pavliha, Jakob Simonič, Anton Lamut, Vinko Žarkovič, Martin Slinkar, Janez Rožman in Zvonko Žagar, člani Obrtnega komunalnega podjetja Črnomelj; Alojz Rugelj, član Cestn^a podjetja Novo mesto; Terezija Može, Alojzija Hrovatič in Anica Slaven, gospodinje iz Dolnjih L akovnic; Marija Gazvoda, gospodinja iz Rakovnika; Alojzija Štukelj, gospodinja iz Kota; Jože Bukovec, upokojenec iz Kota: Bogomir Novak, upokojenec iz Črnomlja; Stanko Pirnar, član ŽTP Novo mesto; Jože Košec, upokojenec z Gabra; Rezka Bokan, gospodinja iz ČrmoŠnjic; Stefan Črnec, član Novograda Novo mesto; Jože Bartolj, član Roga Novo mesto; Zdenka Hudorovac in Marica Mavsar, članici G. O. Cmošnjice; jože Trplan, delavec iz Črmošnjic; Marija Jaklič, gospodinja iz Srednje vasi; Rada Cvek, Srečko Gorše, Marija Malerič, Franc Rožman, Janez Trdič, Jože Črnič, Tine DajČman in Ahmet Smajič, člani Belta Črnomelj; Marija Rožman, gospodinja iz Velik^a Nerajca; Rozalija Kebelj, gospodinja iz Dolnjega Kamenja; Alojz Volf, član Rudnika Kanižarica; Adam Lipovec, upokojenec iz Loke: Vojko Baumgartner, učenec^ kovinarske šole Črnomelj; Vinko Kapele, kmet iz Malega Sela. DOLENJSKI UST USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežica, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, ^anc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Zivič UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni urednik), Marjan L(^an (odgovorni urednik), Ria Bačer, Janez Pe:wlj, Jože Primc, Jože SpUchal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik: Marjan Moškon IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številk?. 2 dinarja - Letna naročnina 79 dinaijev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolaijev ali 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) Devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1.7.1972 - Za og^e odgovarja Mirko Vesel TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-678-80048 — Naslov uredništva in uprave: 68001 NOVO MESTO, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek in fotografije: Dolenjski list Novo mesto, ofset roto tisk: tiskarna „Ljudske pravice** v Ljubljani. 10 DOLENJSKI LIST Št. I (1188) - 4. januarja 1973 RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: pročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 15.00, 18.00, 19.00 m 22.00. Pisan glasbeni'spored od 4.30 do 8.00. Četrtek, 4. januarja: 8.10 Glasbena matineja - 9.35 Mali pev-skj sestavi - 10.20 Pri vas doma -1 l'.OO Poročila - Turistični napotki zainaše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Janez Titovšek: Skrbimo za ptice zlasti v zimskem Času - 12.40 Igrajo pihalne godbe - U3.30 Priporočavajo vam.,.. -14il0 „Mladina poje“ - 15.30 Glas-bejii intermezzo — 16.OD „Vrtiljak" - 17.10 Koncert po željah poslušalcev - 18.30 Iz kasetne produkcije R’^V Ljubljana — 19.00 Lahko noč, otfoci! - 19.15 Minute z ansamblom Latinos — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21-00 Literarni večer - 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. PETEK, 5. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Koncert za ml^de poslušalce. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 „\^tiljak“. 17.10 Operni koncert. 18il5 „Signali" - propagandna oddaj^ 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Tekmovanje amaterskih pevskih zborov. 20.30 ,,Top-pops“. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22/15 Besede in zvoki iz logov domačih. SOBOTA, 6. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Glasovi v ritmu. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Dr. Andrej Hočevar: Varovalna vloga snežne odeje pri ozimnicah. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S.pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.20 Gremo v kino. 19.00 Lahko noč, otroci! 19,15 Minute z an- samblom Borisa Kovačiča. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino., 22.20 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 7. JANUARJA; 6.00 - 8.00 DOBRO JUTRO. 8.05 Radijska igra za otroke — Vladimk Andrić: Tegobe in rešitev lepe Li-monide. 9.50 Skladbe za mladino. 10.05 Še pomnite tovariši... France Filipič: Njihov naslednji boj na Osankarici; Ob 30-letnici zadnjega boja Pohorskega bataljona. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z domačimi ansambli. 14.30 Humoreska tega tedna. 15.05 — 17.00 Nedeljsko športno popoldne. 17.05 Radijska igra — Rhys Adrian: Strastni mislec. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 „V nedeljo zvečer! 22.20 Zaplešite z namL PONEDELJEK, 8. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Inž. Milan Rovan: Pregled škod v kmetijstvu lanu 12.40 S tujimi pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne 18.35 „Interna 469“. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci. 20.00 Stereofonski operni koncert. 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 9. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Slovenske narodne. 10.20 fti vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Veterina. 12.40 Z domačimi ansambli in pevci. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 „Na poti s kitaro". 16.00 „Vrtiljak". 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ^samblom Dorka ŠkobemVta. 20.00 Prodajalna melodij. 22.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 10. JANUARJA: 8.10 Gilasbena matineja. 9.25 Iz glasbenih šol - Idrija. 10.20 Pri vas doma.- 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Marija Sotlar: Lastnosti dobrega mleka. 12.40 Od* vasi do vasL 13.30 Priporočajo vam 14.3o Naši poslušdci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 18.15 Glasbene vinjete. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. 22.15 S festivala jazza. ČETRTEK, 11. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Mali sestavi pojo slovenske narodne. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Inž. France Peterlin: Izobraževanje kvalificiranih poljedelcev — traktoristov na delovnem mestu. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 „Mehurčki". 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. Za graditev stanovanjskih hiš, garaž in gospodarskih poslopij prodajamo kvalitetne lego zidake po ugodnih cenah v naslednjih prodajalnah: - NOVO MESTO: Kmetijska zadruga KRKA, MERCATOR-PE Standard. - LJUBLJANA: Standard-invest Celovška 89, Vodovodna 101. Cenjenim interesentom dajemo pismene informacije! STANDARD-INVEST, Ljubljana, Celovška 89. TELEVIZIJSKI SPORED OBVESTILO Lovska zveza Bela krajna Črnomelj, obvešča prebivalstvo, da bodo člani belokranjskih lovskih družin, pričeli s 1. januarjem 1973 nastavljati strup strihnin za pokončavanje / lisic in ostale škodlivce divjadi. Stupilo se bo predvsem ob robovih gozdov, njiv in travnikov. V. „No, veš kaj, Felicijan — tole je bila tvoja zamisel: malemu kupiti za novok^tno darilo ročno žagico!!“ /O ljubljanska banka pravi naslov za denarne zadeve Četrtek, 4. januarja 16.45 Madžarski TV- pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 17.30 Ch. Dickens: Oliver Twist - II. del (Lj) — 18.15 Obzcnik (Lj) - 18.30 Druščina Jehu - filmska serija (Lj) - 18.55 Sedem morij -barvna oddaja (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.25 V. Petrovič: Popje z ožgan^a grma - IV^ del (Lj) - 22.15 W. A. Mozart: Cdsi fan tutte - nadaljevanje in konec opere (Lj) - 23.00 Poročila (Lj) PETEK.5. JANUARJA 16.50 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 17.45 Veseli tobogan: Radovljica - I. del (Lj) - 18.20 Obzornik (Lj) - 18.35 Rekreacija: Orodna telovadba (Lj) — 18.45 Ekonomsko izrazoslovje: Cena (Lj) - 18.50 Mozaik (Lj) - 18.55 Sodobniki: A. Rubinstein (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) ^ 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Reportaža (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.40 Ljudje z otoka - švedski film (Lj) - 22.25 Pesem Planice - barvni film (Lj) - 22.40 Poročila (Lj) SOBOTA, 6. JANUARJA 16.00 Smučarski skoki; barvni posnetek iz Bischofshofna (Lj) -18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Disne-yev svet - barvni film (Lj) - 19.20 Mozaik (Lj) - 19.15 Humoristična oddaja (Bgd) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) -20.35 Gala UNICEF - barvni posnetek iz Ha^a (Lj) - 22.00 Arsene Lupin - serijski barvni film (Lj) — 22.50 TV kažipot (Lj) - 23.10 Poročila (Lj) NEDELJA, 7. JANUARJA; 8.55 Po domače pod poncami -barvna oddaja (Lj) - 9.20 Mestece Peyton (Lj) - 10.12 Kmetijska oddaja (Sa) - 10.55 Mozaik (Lj) -11.00 Otroška matineja: Prigode psa Civila, itd. (Lj) - 11.50 Poročila (Lj) - 11.55 TV kažipot (do 12.15) (Lj) - Nedeljsko popoldne - 17.55 Poročila (Lj) - 18.00 Start - po^-ski barvni film (Lj) - 18.55 Gonja - romunska serijska oddaja (Lj) 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Vozniki r 1»! h — No, Micika, boš zdaj še vedno trdila, da se ribolov ne izplača? ! kamionov - serijska oddaja (Bgd) -21.15 Jugoslovanski jazz (Zg) - 21.30 Športni pregled (JRT) - 22.00 Poročila (Lj) UHF - oddajnik Krvavec: 20.00 SporeH TV Zagreb PONEDELJEK, 8. JANUARJA 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 17.45 Gori doli, naokoli: Vreme (Lj) - 18.05 Risanka (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Gvajana, dežela voda — serijski film v barvah (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Zg) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Antologija slovenske TV drame: I. Torkar: Balada o 6aščici (Lj) - 21.35 Kulturne diagonale (Lj) - 22.15 Poročila (Lj) UHF - oddajnik Krvavec: 17.40 Poročila (Zg) - 17.45 Lutke (Sk) - 18.00 TV vrtec (Zg) - 18.15 Kronika (Zg) - 18.30 Trenutek spoznanja (Zg) - 19.00 Mladi za mlade (Zg) - 19.45 Propagandna oddaja (Zg) - 20.00 Spored italijanske TV TOREK, 9. JANUARJA 16.40 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 17.45 Peli so jih mati moja -barvna oddaja (Lj) — 18.00 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Od zore do mraka (Lj) - 19.00 Nalezljive bolezni - Uvodna oddaja (Lj) - 19.20 Regionalna arhitektura: Vas in domačija na Krasu in Vipavski dolini (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 RTV KONFERENCA (Lj) - 21.35 R. BratnV: Kolumbovi - I. del (Lj) - 22.25 Jazz na ekranu; J. R. Monterose (Lj) - 22.45 Poročila (Lj) UHF - oddajnik Krvavec: 17.40 Poročila (Lj) — 17.45 Daljnogled (Bgd) - 18.15 Kronika (Zg) - 18.30 Znanost (Bgd) - 19.15 Feljton (Zg) - 19.45 Propagandna oddaja (Zg) - 20.00 Spored TV Zagreb (Zg) SREDA, 10. JANUARJA 16.50 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) -17.45Prigode psa Civila - serijski film (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) -18.30vNa sedmi stezi - športna oddaja (Lj) - 18.50 Znanost in ekonomika: Kibernetika - II (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Zabavna glasba (Bgd) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 2035 Jaz sem ljubezen - francoski film (Lj) - 22.05 Likovni nakturno; Ludvik Lipič, barvna oddaja (Lj) - 22.15 Poročila (Lj) UHF - oddajnik Krvavec: 17.40 Poročila (Zg) - 17.45 Serijski film (Zg) - 18.15 Kronika (Zg) - 18.30 Reportaža (Sa) - 19.00 Risanke (Zg) - 19.15 Zabavna glasba (Bgd) - 19.45 Propagandna oddaja (Zg) - 20.00 Spored TV Zagreb Četrtek, ii. januarja 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) — 17.45 Otroški spored (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Druščina jehu — serijska oddaja (Lj) - 18.55 Sedem morij - barvna oddaja (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.25 V. Petrovič: Popje z ožganega grma - 5. del (Lj) - 22.15 D. Šostakovič; Katarina Iz-majlova - 1. del (Lj) - 23.05 Poročila (Lj) Za .slovo sem segel očetu v roko in posluga! vpričo gospodarja tete besede: ,Vsu očetovsko oblast vam izročam nad fantom! Dajte mu dela več ko kru- . Pod zimo se vrnem ponj. Ce ga pohvalite, se vrne domov; če ne, Silve-sjter, bo tvoja pot napiej, čeprav v deveto deželo.* Ted^j ;:e jc; očetu tresla beseda, jaz sem pa strmel na visoko bukev, kjer sem opazil ptičje gnezdo. Po očetovem odhodu sem se skrivaj splazil na svisli, se zaril v slamo in se razjokal tako neusmiljeno žalostno, da so me oponašala jagnjeta pod menoj v ovčjaku. In takrat sem sklenil, da potrpim vse, potrpim, če bi polena sekali na meni, samo da se jeseni otmem te grozne grape. Prvi dan mi ni nihče ukazal dela. Drugo jutro še pred svitom meje poklical gospodar. Gospodinja, odurna in hudobna ženska, mi je nalila mleka v skledo in porinila predme peto črnega, suhega kniha. Po tem zajtrku sva šla z gospodarjem v gozd - z ovcami. Gospodarja sem bil vesel. Prijazen je bil z menoj, razkazoval mi je posestvo, določal meje, kod in kje smem pasti, podžigal me k pridnosti in mi obljubil, če se obnesem, da me jeseni očetu pohvali, mi da dogovorjenih deset goldinarjev plače in lepe nove škornje povrhu. Takole se je začela moja prva služba. Kakor večnost so se plazili dnevi. Pre-ležal sem pod neko bukvijo cele ure vznak in gledal skozi veje v višnjevo nebo. Preračunal sem mesece, seštel dneve in si naredil pratiko v gozdu. Kolikor dni sem našte' po dolgem računu do jeseni, toliko zarez sem vdolbel v bukev. Vsak večer, preden sem gnal domov, sem vzel nož in prečrtal eno zarezo s križem in vselej se mi je zdelo, da sem si izpulil en trn iz srca. Počasi, zelo počasi so se množili križi, toda množili so se vendarle. Koje nastopilo poletje inje pritisnila vročina, je priganjalo drugo delo. Takrat sem pasel samo ob hladu, zjutraj in zvečer. Cez dan sem moral delati na polju. In kako sem delal! Hlapca, dekli, gospodinja — vse me je gonilo v najtežja dela. Usmiljenja ni bilo v tej ljudeh, ki so malo govorili, in še tisto govorjenje je bilo meni skoraj neumljivo zadiranje. Edino gospodar mi je prizanašal in me večkrat poslal na daljni studenec z vrčem po vodo. Dobro sem čutil, da mi je ukazal zato po vode, da sem si oddahnil, in ne zato, ker ga je žejalo. Cesto mi je skrivaj pomolil kos pogače, kadar je prišel ob nedeljah od fare. Ko sem ob tolikem trudu prekrižaval zvečer svojo pratiko na bukvi in videl še dolgo vrsto neprekrižanih dni, bi bil kmalu obupal. Nisem hodil mnogo v šolo in še tedaj sem bil živ nepokoj. Ali ob teh urah sem se spominjal tiste zgodbe, v kateri vzdihuje svinjski pastir; Domov pojdem in porečem: Oče, grešil sem .. . Tudi moj sklep je bil tak in upanje na gospodarjevo pohvalo trdno kakor kamen kost. Pa kaj.se zgodi? Gospodarje imel mladega žrebca. Vam povem, žival, kakor jih ni mnogo pod cesarjem. Nosil se je kakor vihar, rezgetal prešerno kakor divjak, za gospodarjem pa hodil kakor kužek. In ta ljubezniva ljubezen gospodarjeva ti poskoči in udari siromaka, da je umrl brez luči in brez oporoke kar sredi travnika, kakor bi poginil koštrun. Bog se usmili! In mislite, da je kdo jokal? Nihče. Hlapca sta pretepala konja, baba ga je klela, mož je pa ležal na mrtvaškem odru. Edino jaz sem se kakor prvi dan službe zaril na svisli in prejokal vso noč. Ko smo ga zagrebli, sem pa stopil pred gospodinjo in ji rekel: „Dajte mi, kar mi gre. Ne bom več služil pri vas!“ Gospodinja je razkleščila široka usta kakor žaba — prav taka je imela — in zavpila vame: ,Kaj ti gre? Nič ti ne gre, lenuh! Umrla ti je potuha in sedaj siliš proč? Nikamor ne boš hodil! Jaz te šele izučim, kaj je delo! Zgubi se in ženi ovce v hrib!“ Zamahnila je z roko in me sunila skozi vrata. V tistem trenutku, gospod, je bil spočet tale Silvester, zaznamovan od kraja do kraja dežele, kakor sedi pred vami.“ „Torej tukajle bo skrit ključ do vaše trditve: Nekaj sam, nekaj drugi.“ Tako sem segel v Silvestrovo povest. Zakaj možakar je utihnil in me vprašujoče gledal. Zdelo se mije, daje obtičal kakor truden popotnik pod klancem. Pogledal je kvišku: pot, na katero je zašel s pripovedovanjem, je bila tista sttma in grudava steza, katere se vsakdo prestraši, ko dospe do nje. \ „Nekaj sam, nekaj drugi,“ je ponovil in tiše kakor prej nadaljeval: „Ne boš hodil proč! Jaz te šele naučim, kaj je delo! Te gospodinjine besede so se mi zavrtale v uho, ko sem bežal skozi vrata. Kakor omotičen sem odprl leso pri ovčjaku. Oven zvončar je pomolil vitorogo glavo skozi duri, pogledal iz teme v jasen dan, postal, potem pa skočil čez prag. Zvonec je zaropotal, čreda seje usula na piano. In tistikrat nisem gnal ovac, ovce so griale mene. Noge so mi bile kakor centi, dolga šiba se je vlekla po tleh, ker mije omahovala roka; ni imela moči, da bi jo dvignila. Zvonec je pel pred menoj in v zvonjenju ni bilo nič veselja. Ne boš — ne boš — ne boš — takole je zvonilo. Ovce so se včasih ozrie vame, kadar sem nevede zašel mednje. In ti niso bili kakor sicer. Zasmeh je bil v njihovih očeh. Ko sem jezen dvignil trudno roko ter zamahnil s šibo po ovčjih kožuhih, je trop splašen zbežal. Stare ovce so zavekale grdo in porogljivo: Bee — bee — bee — e —, kakor bi mi v moji žalosti kdo iz same hudobije pokazal jezik. Privoščite mi, beštije, sem klel in se togo-til na neumno živd. Grabila me je jeza in trma. Vse moči sem zbral, se pognal za čredo in jo divje gonil na najslabšo pašo, na suh in od sonca ožgan hrib. Cim bolj sem jo gonil, tern glasneje je ponavljal zvonec na mrkačevem vratu: Ne boš — ne boš — ne boš — Ko sem jili prignal dosti daleč od doma, ne na pašo, ampak na suho stradanje, sem vrgel šibo proč, si poiskal senco ter le«:l pod grm. ^ , (Se nadaljuje) Hvaležne oči - plačilo Francka Počrvina: „Napišite raje o Rdečem križu — Kdaj v Novem mestu dom za ostarele? " Srečala sva se na proslavi upokojencev tovarne zdravil Krke ob pogovoru na prejšnje poletje, morje in na „otroke'' Rdečega križa. „Veste, otroci so kakor morje. Nemimi, veseli,“ je govorila s tihim glasom. Pogled je uprla nekam daleč in zdelo se mi je, da vidi pred seboj vse tiste male opečene frkoline, ki neubogljivo skačejo v morje... Za Počrvinovo pravijo pri Rdečem križu: „Ko bi le več takih aktivistk in aktivistov imeliKo sem kasneje kramljal s tovarišico Počrvinovo pri njej doma, ni in ni hotela, da bi pisal o njej. In šele ko sem ji obljubil, da bom nekaj- vrstic posvetil Rdečemu križu, je popustila. „Kot 17-letno dekle sem čutila veselje do dela z ljudmi. 2e pred vojno sem rada pomagala starim, onemoglim ljudem, obenem pa sem še z nekaterimi drugimi dekleti skrbela za brezposelne gospodinjske pomočnice. V vojni sem skrbela za matere, vdove in njihove otroke. Tako me „socialni čut" spremlja in mi sedaj velikokrat popestri življenje. Spominjam se neke stare upokojenke, ki je bila osamljena. Velikokrat sem j obiskala in se je močno navezala name. Prosila me je, naj se, kadar bom na Glavnem trm, ozrem na njeno okno. Ce je dvakrat zaporedoma na oknu ne bo, naj grem pogledati, kaj se je zgodilo. Ko je umrla, mi je bilo hudo, ko da bi mi umrla lastna mati. Tako se mi je zdelo, da moje „prijateljice" odhajajo in da jih ne bom več imela. Pa ni tako. Ena odide, druga pride. Velikokrat jih obiskujem, pa tudi one obiščejo mene. Ni lepšega kot hvaležnost takih ljudi! Že za eno samo besedo, topel stisk roke, so osamljeni stari ljudje neizmerno hvaležni. ‘‘ „Kaj da pogrešam? Pomoč mladih. Osnovnošolska mladina rada pomaga, starejša pa, žal, ne. Prav gotovo bi premostili velike težave osamljenih ljudi, če bi v Novem mestu organizirali močno domsko oskrbo. Tako bi se spraznile bolniške postelje, vsak pa lahko izračuna, koliko denarja bi zato lahko namenili kam drugam, kjer je morda bolj potreben. “ ,Mnogi mislijo, da aktivistke Rdečega križa dobimo plačo. 23 let sem pri tej organizaciji. Pa ne zato, da bi „obogatela", pravzaprav niti ne vem, kaj me sili v to delo. Vse naše aktivistke imajo možnost 10-odstotnega zaslužka, pa so se ga odrekle v korist naše organizacije. Vem le za eno plačilo, ki se ga vedno enako razveselim: hvaležne oči ljudi, katerim sem lahko pomagala. “ Francka bi v mladosti rada postala socialna delavka, a ni mogla v šolo. Šolske klopi ne prinesejo vse učenosti, Francko je učilo življenje. Zato ji je nekoč direktor centra za socialno delo Viktor Bartolj rekel: „Ti, Francka, si že socialna delavka! Ne potrebuješ šol. Boljše šole, kakršno imaš za seboj, ne moreš več končati!" J. PEZELJ LANI 792 NOVOROJENČKOV Novoletna noč je bila leio; na porodniškem oddelku breži ške bolnišnice kar precej Živah i na. Tri žene so rodile in še pel sprejemov so imeli. Porodnici ji| moral enkrat pomagati tudi dei žurni zdravnik dr. Marko Pirci Nočno službo je imela tedaj ba bica Dragica Dimčič. V letu 1972 so zabeležili v Brežicah 784 porodov. Rodile se je 792 otrok — 372 deklic in 420 dečkov. Osemkrat so prive kali na svet dvojčki. 'Imedeljo odprto market na Kristanovi cesti, market na cesti DOLENJKA „Oba z možem sva si ga tako želela — tega Tomažka. Naslednji najin otrok bo pa punčka — Maijanca!“ je dejala Tramtetova Anica iz Ruhne vasi,)mati krepkega fantiča, ki je letos prvi zavekal v novomeški porodnišnici (Foto: I. Zoran) Tramtetov prvorojenec Tomažek Prvega fanta v novem letu je v novomeški porodnišnici povila Anica Tram te iz Ruhne vasi. V knjigo porodov so vpisali, da se je to zgodilo 1. januaija ob 21.30. „Malce pozno, a ker je fant, mu zakasnitev oprostimo,“ se je naslednje jutro pošalil zdravnik dežurne ekipe dr. Željko Šribar. „Tako malo dela kot zdaj že dolgo ni bilo na Silvestrovo in Novo lete," je nadaljeval. „Od zadnjega poroda v starem letu (31. decembra ob 8.45) do tega .novoletnega* sta minila skoraj dva dneva, zato smo si lahko privoščili tudi kanček silvestrskega razpoloženja - seveda v bolnišnici." V dežurni ekipi so bili polega dr. Šribarja še: dr. Franc Preskar, babica Anica Obranovič, sestra Martina Petakovič, instrumentarka Mimica Miklavc, sestra na oddelku Azimina Smajič in Marija Pemik. „Ime mu je Tomažek,“ je enajst ur po porodu povedala Tramtetova Anica. „Mož še nič ne ve, kaj imava, ker mu bodo šele danes sporočili. A bo od veselja poskočil, saj sva si oba želela, da bi bil najin prvi otrok sin. Veste, tole je najin prvorojenec," je mlada mamica pokazala na nebogljenčka in ga stisnila k sebi. SEJEM V BREŽICAH Predzadnjega decembra so na redni tedenski sejem prašičev v Brežicah rejci pripeljali v prodajo 487 prašičkov starih do treh mesecev ter 39 starejših. Kupčija je bila sorazmerno slaba, saj je lastnika menjalo 343 živali. TREBNJE - SLOVENIJA (TORONTO) 3:2 Odbojkarji izseljenskega kluba „Slovenija" iz Toronta (Kanada) so svojo zadnjo tekmo v novoletni turneji po stari domovini odigrali 29. decembra v Trebnjem. V zanimivi in borbeni igri, ki jo je sicer motila prenizka telovadnica osnovne šole. so domačini, pri katerih je igral tudi nekdanji Trebanjec Lojze Babnik, zmagali z najtesnejšim izidom. Gledalcev je bilo blizu 100, kar kaže, kolikšna škoda je, da Trebnje nima ustrezne telovadnice zdaj, ko se bo tekmovalna odbojka preselila v dvorane. Pri gostih iz Kanade, ki so bili navdušeni nad sprejemom, skromnim darilom in pogostitvijo, sta igrala tudi brata Florjančič iz Dol. Poni-kev pri Trebnjem, znana nadarjena ^ortnika še iz časov, preden sta se izselila v Kanado. In še zanimivost: slovensko odbojkarsko moštvo, ki tekmuje v kanadski B ligi, vadi Kitajec Setto, olimpijski tekmovalec, ki je v igri prikazal daleč najboljšo odbojko. Z možem sta sklenila, da bosta imela dva otroka. „Drugi otrok bo punčka in Marjanca ji bo ime,“ je zažarela mamica Anica in razgrnila še druge načrte, ki sta jih v nekaj mesecih zakona skovala z možem: „UDa aeiava v im v, jaz sem -delavka, mož nekaj več. Skupaj zasluživa do 3.000 din na mesec. Najprej sva sklenila, da si postaviva svojo hišo. Spomladi bova začela, če bo šlo vse po sreči. Ce bo šlo? Stisnila bova, sama poprijela, pa potrpljenje bova morala imeti. S potrpljenjem se veliko doseže." Kaj bi še dej^i? Srečno, Tramtetova, in Tomažek naj kmalu zraste v moža! I. ZORAN LETO DVOJČKOV Leto 1972 bo ostalo novo .T meški porodnišnici v spominu'; kot leto dvojčkov: pri 1755 po-^! rodih so mamice povile 1782 * otrok, od tega kar 27-krat. dvojčke. Leto je l)ilo bolj na ’ klonjeno moškemu spolu, saj se>, je ob 866 deklicah rodilo 916*' dečkov. Minulo leto so imeli v novomeški porodnišnici sicer^ več dela kot predlanskim, saj sof imeli kar 98 porodov več. Leta 1971 so matere v tej porodniš- i nici povile 1687 otrok, od tega i „samo“ 21-krat dvojčke. i Ob dveh po polnoči Peter žicah ostaja v varstvu tudi po pouku, kadar dela mama v popoldanski izmeni. Predšolska leta je prebil večinoma pri stari materi na Za Novo leto sta se Mileni Strgarjevi iz Trnja pri Brežicah izpol-'iiili kar dve želji hkrati. Teden dni pred Silvestrovim se je z družino preselila v novo hišo, v novoletni noči pa je srečno rodila zdravega krepkega sina. Malo po deseti uri zvečer jo je mož pripeljal v bobiišnico, pet minut pred drugo uro zjutraj pa je žo prijokal na svet deček. Tako je sedemletni Stanko dobil bratca, ki si ga je že dolgo želel. Peter ga bodo Uicali. Mama je imela izbrano ime tudi za deklico, da ne bi bila v zadregi, če bi bila hčerka. „Midve bi morali pravzaprav menjati," se je pošalila Kristina Zupančičeva na sosednji postelji, ki je uro pred polnočjo rodila hčerko in z njenim rojstvom zaključila kroniko starega leta. Zdaj ima dve deklici - bo pa tretjič sin. Prva mamica leta 1973. Milena Strgar je zaposlena v brežiškem obratu Jutranjke. Dvanajst let že dela v konfekciji. Doma je s Šutne in prvo zaposlitev je dobila.pri Labodu v Kostanjevici. Zatem je delala še pri Trikonu v Kočevju in zdaj je že četrto leto v Jutranjki. Mož je obrtnik. Ukvarja se z napeljevanjem centralnega ogrevanja. Prvorojenec Stanko hodi letos v prvi razred. V šoli bratov Fibarjev v Bre- očetovem domu v Slogonskem. Kako bodo uredili varstvo zdaj, ko se je družina povečala, Milena še ne ve. Nekako se bo morala znajti, ko ji bo potekel porodniški dopust. Za zdaj si želi le, da bi bili v hiši vsi zdravi in če bo zdravje, bodo že kos vsakdanjim skrbem. J. TEPPEV NAŠE DARILO Kot običajno je Dolenjski' list tudi letos podaril letošnjima „prvorojenčkoma“ novomeške in brežiške porodnišnice po 200 din. Denar smo nakazali na hranilni knjižici pri DBH v Novem mestu na imeni: Peter Strgar, Trnje pri Brežicah in Tomaž Tramte, Ruhna vas. Hkrati izrekamo iskrene čestitke njunim staršem! Peter Strgar, prvi novorojenec leta 1973 v Brežicah naročju. (Foto: Jožica Teppey) v mammem Bolha v prosveti ^ Po kosilu sedim in berem ^Dolenjski list, žena pa med-0 tem pobira zanke pri svojih A najlonskih nogavicah. Ze tret-2 je je raztrgala ta teden, zato je J izredno slabe volje. Med bra-W njem me kar naenkrat zbode v ^pasu, da poskočim kot strela. A Urno izvlečem srajco izza 2 hlač in najdem čisto navadno 9 bolho. 0 ,>lami, bolho sem ujel,“ ^ opozorim ženo. A „Ja,“ odvrne, ne da bi po-" gledala ali prenehala z delom. ^ „Veš, kaj? Prosil bi te, če V bi kdaj pogledala, kadar posti-# Ijaš,.. ^ ,»Ne bom! To bolho si pri-^ nesel iz šole. Kaj se pa toliko vrtiš okoli pa^avcev? !“ nejevoljna zareži name. „Oh, ne jezi se, ženka; saj veš, saj veš, da moram med poukom stopiti mednje in pogledati, kaj delajo,** sem jo skušal potniriti. ,Ale nič ne briga! Nisi plačan za to,“ goni svoje. „Ampak, mami, vseeno poglej! Vsaj pri otroku. Veš, pri otrocih se kaj rade zaredijo, pa še v prahu .. Ta domneva je bila zanjo prehuda, zato je vzkipela: “Kaj? Meni boš očital, da ne pospravljam stanovanja? Kar poglej, kako se sveti parket! Ves dan čistim, perem, likam in tudi otrok je urejen kot malokateri.** „No, ne bodi huda,** jo skušam potolažiti,** saj ti ne očitam, saj ti ne očitam, da nisi vestna, ampak slučajno ____** „Pojdi jih iskat tja, kjer si jih dobil! Ali te plačajo zato, da učiš, ali zato, da čediš bolhe? ** „Veš, na deželi ni take čistoče kot v mestu,** pripom-nim. ,3an^ si kriv. Zakaj niso ostal v mestu? ** mi spet očita. „Ljuba moja, razumi vendar, da sem bil takrat štipendist in so mi določili to delovno mesto. Takrat nisem mogel ugovarjati, potlej sem se pa privadil, išiami, boš pogledala? ** „Le kaj si domišljaš? Pazi se! Ja, da veš: za tako plačo ti res ni tre a delati vsega, kar ti naložijo, in namesto denarj;* pa bolhe nosiš domov. Zakaj ne greš tja in jim v obraz poveš, da za tak denar delaš samo toliko in toliko in nič več? Kar sami naj imajo razne krožke, prireditve in ne vem kakšne dejavnosti še!** „Kaj jezikaš, ko se na delo v prosveti ne razumeš? ! Tudi tega ne bom storil, kar boš ti ukazovala.** „Ne boš, vem, zato, ker si reva. Ti in vsi drugi. Nerazumevanja mi pa nikar ne meči pod nos, kajti na tvojo piškavo plačo se prav dobro spoznam. Zakaj imate na deželi manjše plače kot v mestu? Je vaše delo slabše in manj vredno od onega v mestu ali drugi občini, kjer so bolj bogati, z lepimi učilnicami in bogato opremeljenimi kabineti? Zakaj se stiskate v slabih prostorih in podrtijah, o katerih ni, da bi človek govoril? Ali veš. zakaj se ti smeje tisti fant, ki lani ni mogel dokončati osemletke in je sedaj v tovarni? Zato, ker bolje zasluži. Pa ti? ** ,J*omiri se! Kmalu bo izšel kakšen nov zakon o izenačenju ali „Bo, bo. Samo nikjer ne piše, da boš ti med izbranci. Dnigi , Bo, l.o. Samo nikjer ne piš.-, da boši ti med izbranci. Drugi so že prišli na boljše, vi boste pa po zamrznitvi spet lovili tisto, kar ie na repu ostalo. Vsak dan so nove, višje cene. Letos se je vse za polovico podražilo. Čeprav smo na ceželi, moramo vse kupiti v trgovini, kjer je najmanj za desetino dražje kot v mestu, pa še izbire ni nobene. Tvoja plača zadostuje komaj za hrano. Kje so pa obleke, perilo in drugi stroški? Kako to, da ni- mate nobenih dobičkov in J gostij ob dnevu republike ali V ^ novem letu? Še bonov za % J podražitev ne morete dobiti, ^ • čeprav jih imajo povsod dru- ^ . god...“ . 5 1 §e dolgo bi lahko opisoval V ^ najin dialog, ki je bil bolj po- ^ ^ doben monologu ali samogovoru. Nikdar nimam miru. Kadar se jezim, da jed ni dobra, mi žena zabrusi nizke prejemka pod nos. Kadar je treba zakrpati obleko ali perilo, moram to opraviti sam, kajti goije, če bi ji omenil obilico prostega časa. Takrat se usuje name ploha hudih besed o zapostavljanju nezaposlenih žensk, ki na podeželju ne dobijo službe, varstva za otroke, in... s,Av!** Oprostite, končati moram! Že spet mi nekaj sedi za vratom in mi pije kri. ŽABARJEV LENART •••••••••••••••••••••••••••• t c € . t ^ i i « ‘ t 4