List 28,
Politični oddelek.
Izseljevanje iz Kranjske.
Zadnje ljudsko štetje nam je z bengalično lučjo razsvetlilo, kako vsled vladajočih gospodarskih razmer nazaduje prebivalstvo na Kranjskem. Ljudsko štetje je pokazalo, da je mej vsemi avstrijskimi kronovinami prav dežela kranjska tista dežela, v kateri se je prebivalstvo v zadnjih desetih letih najmanj pomnožilo. To pa se ni zgodilo morda vsled tega, ker se je število porodov zmanjšalo, ampak zgodilo se je vsled tega, ker se ljudstvo trumoma izseljuje, deloma v Ameriko, deloma na West-falsko. To silno, vedno množeče &e izseljevanje je vzrok takemu nazadovanju prebivalstva, da jednacega ni zapaziti nikjer.
Priznati se mora, da je za mnogo kmetskih eksistenc imelo izseljevanje v Ameriko tudi dobrih posledic. Ljudje so v Ameriki kaj zaslužili. Iz Amerike je prišlo na tisoče denarja v našo deželo, če bi ne bil prišel ta denar čez morje, bi bilo šlo na stotine kmetskih posestev na boben, mej tem ko je dognano in dokazano, da se je na primer v Beli Krajini prav vsled denarja, došlega iz Amerike, število eksekutivnih prodaj kmetskih posestev dokaj znatno skrčilo.
Toda izseljevanje je zadobilo tako obliko, da mora vse kroge navdajati z največjo skrbjo za prihodnost. V Ameriki je po sodbi nečega ondu bivajočega rojaka okrog 150.000 Slovencev, na Westfalskem jih je že blizu 30.000, v drugih tujih krajih posebno v rudnikih na Štajerskem in na Ogrskem jih je tudi mnogo ti«oč. Skoro vsi ti so za slovenske dežele in za slovenski narod izgubljeni.
Zastopniki kmetskega prebivalstva so to silno izseljevanje gledali z neko ravnodušnostjo, ki je morala obuditi mnenje, da niti pojma nimajo o gospodarskem in
o narodnem pomenu izseljevanja. Mestni poslanec Lenarčič je moral v deželnem zboru opozoriti na to stvar, povzdigniti svoj glas v tej zadevi.
V dotični razpravi se je soglasno priznavalo pogubnost izseljevanja za državo in za deželo, in deželni predsednik baro a Hein je obširno razkladal svojo misel, kako naj se omeji izseljevanje. Bistvo njegovih izvajanj je to, da se mora ustvariti velika industrija v deželi. Industrija daje zaslužka kmetu in delavcu. Industrija more plačevati večje mezde in vsled tega zadrži v deželi delavca, ki bi sicer šel v tujino. V industrijskih krajih se naseli veliko ljudi, ki konsumirajo kmetijske pridelke, vsled česar zamore kmetovalec prodati svoje pridelke in sicer za znatno boljšo ceno, kakor sicer. Industrija povzdigne občno blagostanje in z industrijo se omeji tudi izseljevanje.
To so misli barona Heina, katerim je pritrdil tudi Lenarčič. Tudi mi se popolnoma strinjamo s temi mislimi. Baron Hein sploh ni povedal nič novega. Te misli je Luckmann že razvijal v deželnem zboru v časih, ko na Kranjskem še nihče vedel ni, da pride kdaj baron Hein za deželnega predsednika v Ljubljano.
O tem ni nobenega dvoma, da bi velika industrija vse razmere premenila in sicer na bolje. Toda ekscelenca baron Hein bi se ne bil smel omejiti na to, da je dal dober svet, ampak bi bil moral poseči malo globlje in povedati, kaj je vzrok, da industrije še nimamo, in da je tako silno težko jo ustvariti. Gospod baron Hein tega ni storil, in mi umejemo to, kajti moral bi bil izreči naj-ostrejšo obsodbo nad državo.
Kranjska ima vse pogoje, da bi imeli veliko industrijo. Ozadje je jednemu večjemu trgovinskemu pristanu države, vodnih močij ima v izobilju, takisto zemeljskih zakladov ter cene delavske moči, in vender je industrija tako malo kakor v Bukovini, ki leži tam, kjer je svet & plankami zabit.
Kriva je tega država. Ta ni nikdar ničesar storila, da bi se razvila industrija.  Zanemarjala je Trst, železnic
Stran 272.
ni gradila, postopala je v fiskaličnem oziru prav po turško, slovensko prebivalstvo je tiščala v duševno temo, niti najpotrebnejših obrtnih in trgovskih šol mu ne privošči, jedina realka v deželi zaprta je Slovencem, kmeta je pustila neusmiljeno odirati in sistematično proletarizirati, v tem ko je na pr. premog iz naših dežel pospeševal nemško industrijo.
To je vzrok, da nimamo industrije, in da je tako sila težavno, ustvariti tako novo podjetje, rajše tako industrijo, s iratero bi se razmere obrnile na bolje tako, da bi se kolosalno izseljevanje vsaj omejilo. Šele kadar bo vlada odstranila, kolikor je v njenih močeh, te ovire, katerih sede baron Hein ni kriv, šele tedaj se bo začela razvijati industrija, prej pa ne.