Št. 21
Leto XXXV
Kamnik, 4. decembra 1996
V nedeljo, 8. decembra, bomo glasovali
O spremembah volilnega sistema
To nedeljo, 8. decembra, se bomo na vseh običajnih voliščih tudi v naSi občini odločali o tem, po kakSnem sistemu bomo v prihodnje volili poslance Državnega zbora.
Republiška volilna komisija je 23. novembra v osrednjih javnih glasilih objavila odlok o razpisu zakonodajnega referenduma za volitve v državni zbor. Iz njega je razvidno, da bodo volivci glasovali o treh referendumskih vprašanjih s tem, da besedo »za« lahko obkrožijo samo pri enem referendumskem vprašanju. Referendumska vpraSanja na glasovnicah pa bodo naslednja:
a) Na zahtevo Državnega sveta Republike Slovenije se glasuje o vpraSanju, ki se glasi:
»Ali ste za to, da se volilni zakon spremeni tako, da ima vsak volivec dva glasova: s prvim glasom po večinskem dvokrožnem volilnem sistemu izvoli poslanca svojega volilnega okraja (skupaj 44), z drugim glasom pa po proporcionalnem sistemu izvoli poslanca iz strankarske liste, pri čemer je drugi glas hkrati odločilen za propor-
cionalno delitev vseh 88 mandatov?«
b) Na zahtevo 43.710 volivk in volivcev se glasuje o vpraSanju, ki se glasi:
»Ali ste zato, da se z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v Državni zbor uredi drugače, kot je predlagano, in sicer tako:
- da se bo v Sloveniji oblikovalo 88 volilnih okrajev za približno enako Število prebivalcev,
- da bo v vsakem volilnem okraju izvoljen en poslanec,
- da bo za poslanca izvoljen kandidat, ki bo v svojem volilnem okraju prejel večino glasov vseh volivcev, ki bodo v tistem volilnem okraju glasovali,
- da bosta v primeru, da v prvem krogu volitev noben izmed kandidatov ne bo dobil zahtevane večine glasov, kandidata z največ glasovi prišla v drugi krog volitev, v katerem bo izvoljen tisti, ki bo dobil več glasov?«
c) Na zahtevo 30 poslank in poslancev se glasuje o vprašanju, ki se glasi:
»Ali ste za to, da se zakon o
ne šole v Zagret Iz zgodovine: Mesto pod Malim gradom Pravda o oslovi senci in kačjem repu Tajana Mlakar v ZDA
-
6. stran
7. stran
8. stran
11. stran
volitvah v državni zbor spremeni tako,
- da bo število poslanskih mandatov, ki jih bodo v parlamentu dobile posamezne liste kandidatov, sorazmerne deležu za njihove kandidate oddanih glasov;
- da bo celotno območje Republike Slovenije ena volilna enota;
- da bo volivkam in volivcem omogočeno odati svoj glas kateremukoli kandidatu oziroma kandidatki;
- da bodo izvoljeni po vrstnem redu tisti kandidati oziroma kandidatke s posamezne liste, ki so dobili največje število glasov?«
Omeniti je treba še to, da besedo »proti« lahko volivec obkroži pri vseh referendumskih vprašanjih, razen pri vprašanju, pri katerem je okrožil besedo »za«. Pri posameznem referendumskem vprašanju se lahko volivec tudi ne opredeli in ne obkroži besede »za« niti besede »proti«.
Glasovnica bo neveljavna, če se volivec ne bo opredelil do nobenega od referendumskih vprašanj, alt če bo obkrožil besedo »za« pri več referendumskih vprašanjih, ali če bi pri posameznem referendumskem vprašanju obkrožil tako besedo »za« kot besedo »proti«. Glasovnica bo neveljavna tudi v drugih primerih, če iz nje ne bo mogoče ugotoviti volje glasovalca.
(fs)
NOVA SEMAFORJA IN PRVI SNEG - Konec novembra je Kamnik postal bogatejši za dva semaforja v križiščih Cankarjeve in Maistrove ulice z obvoznico, ki bosta poleg tretjega voznega pasu pripomogla k hitrejšemu pretoku prometa. Mesto pa je pobelil tudi prvi sneg. (F. S.)
Doprsni kip Franu Albrehtu
Z 20. seje občinskega sveta
Spremenili občinski proračun
Na 20. seji občinskega sveta, 27. novembra, ki sta jo vodila predsednik Igor Podbrežnik in podpredsednik Anton Hočevar, so svetniki obravnavali 14 zadev. S predlaganega dnevnega reda so sicer na predlog Marjete Humar (SKD) in Rudija Mer-šaka (Zeleni) umaknili osnutek odloka o razglasitvi gradu Zduša za kulturni spomenik, ker da predlagatelj osnutka predhodno ni razčistil odprtih vpraSanj z lastnikom zemljišča in ker več ugotovitev, navedenih v obrazložitvi osnutka, ne drži.
Na predlog občinskega tajnika Ivana Pristovnika pa so dodatno uvrstili na dnevni red soglasje k Izbiri najugodnejšega ponudnika za Izvedbo plinifikacije v Kamniku.
Sorazmerno največ razprave so občinski svetniki namenili prvi točki, predlogu odloka o priznanjih občine Kamnik, ki so ga sklenili obravnavati po hitrem postopku. Na predlog statutarno pravne komisije in poslanskih klubov SKD in LDS so ga dopolnili z več amand-
maji. Tako so na predlog svetnikov SKD črtali variante, po katerih bi bila za podelitev posamezne vrste priznanj pomembna tudi časovna opredelitev (npr. 25., 15 oz. 5-letno uspešno delo). Črtali so tudi varianto, po kateri naj bi pristojna komisija z razpisom objavila tudi število priznanj, ki se jih bo podelilo. Obdržali pa so določilo, po katerem se v enem letu lahko podeli največ tri priznanja, v izjemnih primerih pa tudi več.
Nadaljevanje na 3. strani
Osnovna šola Frana Albrehta praznuje 30. obletnico uspešnega dela, zato so se ob tej priložnosti spomnili tega znamenitega kulturnega delavca - Kamničana, ki je zaznamoval takratno kulturno življenje.
Ob odkritju doprsnega kipa so delavci šole pripravili zanimiv kulturni program, ki so ga številni udeleženci na proslavi toplo pozdravili. Ivanka Učakar je predstavila dela učencev 4., 6. in 7. razreda, v katerih so opisali rodno mesto, ujeli duha časa, učenci 7. razreda pa so razčlenili področje dodatnega pouka, skrbeli za predstavitev, plakatiranje in druga dela. Dela učencev so bila na ogled v prostorih šole. Otroški pev-
ski zbor pod vodstvom Anice Štele je zapel več pesmi, na citre je igrala Erika Lipovšek. To-
esejist, prevajalec in publicist je bil cenjen in spoštovan. Prevajal je otroške pravljice in
Zadnja številka Kamniške ga občana v tem letu Ih> izšla v Četrtek, 19. decembra. \ njej bomo objavili tudi kižično-no-volctna voščila. Sporočite nam
mo do srede. 11. decembra: oglase, zahvale in obvestila pa do ponedeljka. 16. decembra.
Otroški pevski zbor je pri doprsnem kipu zapel več pesmi
Sc#IO
Moste 88 A
Prodajalna obutve in tekstila tel.:841-029
Ugodni -praznični nakupi z>imsk& obutve in obtočili
Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
obiščite novi
Porsche Ljubljana
I B T O
I Z A L E D O
COROOBA J    N   C A
Ljubljanska 3a,
Trzin tel. 716-262
skupina Volksvvagen
VOZILA
S ŠPANSKIM
TEMPERAMENTOM
ne Ftičar je kot član sveta Sole bral Albrehtove pesmi.
Doprsni kip Franu Albrehtu je odkril Tone Smolnikar, kamniški župan. Govoril je o pomenu dela F. Albrehta za Kamnik in za širši slovenski kulturni prostor. Doprsni kip je izdelal kamniški kipar Miha Kač. Napravil je dva kipa, prvi stoji na podstavku na zunanji steni šole pred vhodom. Je iz brona, drugi kip pa je bil odkrit v jedilnici šole (zaradi nestalnega vremena) in je iz žgane gline. Manjši kipec je kipar Miha Kač izročil ga. Gregorčičevi, ki je vodila celotni kulturni program.
Tudi sicer je šola javnosti dostojno predstavila nosilca imena šole. Iz priloženih podatkov je bila predstavljena celotna Albrch-tova življenjska doba. Rodil se je 17. 11. 1889,' umrl pa je 11. 2.1963. Diplomiral je leta 1927 na Filozofski fakulteti iz zgodovine slovenske književnosti. Na Dunaju je študiral pravo, naravoslovje in slavistiko v Ljubljani. Od leta 1908 dalje je objavljal svoje pesmi. Izdal je več pesniških zbirk, med njimi Pesmi življenja, Zadnja pravda in druge. Kot pesnik, literarni in gledališki kritik.
druga dela. Zelo pomembno je bilo njegovo delo pri Ljubljanskem zvonu, katerega urednik je bil. Mnoga vpraSanja je znal ak-tuauzirati in jih približati kulturni javnosti.
Delo Frana Albrehta je tako obsežno, da bi ga bilo težko predstaviti v skrajšani obliki, zato bi vsako poglobljeno razmišljanje zahtevalo ogromno študija in sistematične obdelave.
Razstavljena dela so pokazala na življenjsko pot Frana Albrehta od mladih do zrelih in poznih let življenja. Iz teh del so si obiskovalci, udeleženci slavnosti in nekdanji prosvetni delavci skupaj s sedanjimi šolniki lahko ustvarili sliko o bogati ustvarjalnosti Frana Albrehta.
Prikaz njegovih del zgovorno priča o tem, da je šola upravičeno poimenovala šolo po Franu Albrehtu in s tem pokazala na naloge šole, da vzgaja mladi rok v duhu tega vzornika.
Odkritje doprsnega kipa je za šolo in Kamnik vsekakor zelo pomemben kulturni dogodek.
STANE SIMŠIČ
4. decembra 1996
V ZRCALU DVEH TEDNOV
Kamniški OBČAN
V Kodni letos dobro gospodarijo, v kratkem odpirajo novo Delikateso
Prve dividende so bile zgledne
V Kočni ocenjujejo, da so to poslovno leto, ki se počasi izteka, kljub vse močnejši konkurenci dobro gospodarili in bodo rezultati po vsej verjetnosti nekoliko boljši od lanskih. Tako si lahko 620 delničarjev, ki so si to jesen razdelili prve dividende, te obeta tudi v naslednjem letu. Letošnje so bile kar zgledne (dobrih 25 milijonov sit), saj je delničarjem vsaka delnica v nominalni vrednosti dveh tisočakov navrgla 56 tolarjev. Zaposleni v Kočni so jih namenili naslednjemu obroku notranjega nakupa, saj bi radi čimprej postali 55-odstotni lastniki podjetja.
V notranjem odkupu sodelu-
družbi za upravljanje Atena, po deset odstotkov pa si seveda delita še pokojninski in odškodninski sklad.
Jože KopuSar pravi, da v podjetju zelo dobro sodelujejo z zunanjimi lastniki podjetja. Po vsej verjetnosti so k temu pripomogli številni sestanki, pogovori in dogovori, s katerimi so se lastniki temeljito seznanili s položajem in razvojnimi možnostmi podjetja in jih zato ne zanimajo le trenutni zaslužki. Perspektive so, kljub močni konkurenci, seveda ob stalnih vlaganjih in prilagajanjih zahtevam trga dokaj obetavne, najbolj razveseljiva pa je po besedah direktorja ugotovitev, da
Nova Delikatesa je že skoraj nared.
je 250 od 279 zaposlenih v podjetju.
Direktor Jože Kupušar pravi, da delavci v današnjih razmerah zelo težko sodelujejo pri odkupu, a vztrajajo in s tem kažejo precejšnjo mero zaupanja v prihodnost svojega podjetja Za sodelovanje namreč mesečno plačujejo od 7 do 30 odstotkov svoje plače. Povprečna plača v Kočni znaša v drugi polovici leta neto 840 DEM, kar je v povprečju slovenske trgovine na drobno in nekoliko nad občinskim povprečjem. Doslej so zaposleni odplačali že 38 odstotni delež podjetja, trije obroki v vrednosti 35 milijonov tolarjev pa jih še čakajo, prvi se jim obeta že v januarju. Zaposlenim v podjetju delajo v delniški strukturi družbo tudi upokojenci, nekateri bivši zaposleni v Kočni, številni družinski člani zaposlenih, 20 odstotkov gre
kupna moč - od katere je v največji meri odvisna prihodnost njihovega podjetja - postopno, a zanesljivo narašča. Ta vtis so Jožetu Kopušarju pomagali krojiti tudi številni pogovori z drugimi kamniškimi direktorji. Po slednjih ocenjuje, da so številna kamniška podjetja dobro prestala procese lastninjenja in prestrukturiranja in se vse bolj uspešno preizkušajo na novih trgih. Tisti, ki tega nočejo sprevideti, pozabljajo, da je bila kamniška industrija v pretežni meri grajena za jugoslovanski trg in je za vsako prestrukturiranje in zahtevno zamenjavo trgov v resnici potrebno daljše obdobje.
Tudi Kočna je uspešno prestala svoje procese lastninjenja in prestrukturiranja. Veliko zadreg ji je povzročala predvsem denacionalizacija, saj so morali vrniti kar deset trgovin in so
OBVESTILO
Na podlagi 37. In 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/ 90) obveščamo vse zainteresirane, da bo potekala v času od 5.12. 1996 do 3. 1.1997
JAVNA RAZGRNITEV
OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O SPREJETJU UREDITVENEGA NAČRTA OBMOČJA MO-2 MOSTE
JAVNA OBRAVNAVA OSNUTKA
BO V TOREK, 17.12.1996, OB ia URI
V PROSTORIH KRAJEVNE SKUPNOSTI MOSTE
Osnutek urbanističnega akta bo javno razgrnjen na sedežu Občine Kamnik, Glavni trg 24 (II. nadstropje) in v prostorih Krajevne skupnosti Volčji potok.
V času javne razgrnitve se zbirajo pripombe in predlogi v knjigi pripomb na kraju javne razgrnitve oz. jih lahko pisno posredujete na naslov: Občina Kamnik, Zavod za urbanistično načrtovanje, Glavni trg 24, Kamnik.
ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE
OBRAZLOŽITEV:
Predlagane spremembe in dopolnitve Odloka o sprejetju Ureditvenega načrta območja MO-2 Moste izhajajo iz že dolgo znanih krajevnih interesov po razširitvi šolskega kompleksa Osnovne šole Moste.
Najprej so se pripravljale idejne zasnove za novo telovadnico In dograditev učilnic, spomladi 1996 pa je bila izdelana idejna rešitev preureditve celotnega šolskega kompleksa. Hkrati je s tem neposredno povezana tudi problematika pro-Izvodno-poslovnih dejavnosti (na zemljišču, severno od šolskega kompleksa), ki se funkcionalno In predvsem prometno rešuje skupaj s šolskim kompleksom. Na osnovi predlogov zainteresiranih krajanov se v okviru sprememb in dopolnitev rešuje tudi nekaj manjših sprememb v individualni stanovanjski pozidavi.
vsa zemljišča drevesnice končala v skladu... A so z izkupički in dogovori z novimi lastniki vendarle zadovoljni, saj se je povsod izšlo brez večje škode za ene ali druge in so drug drugemu povrnili vloženo. Tako šteje Kočna danes 25 trgovin, 14 je, poleg diskonta, živilskih, ostale tehnične in tekstilne. Njihov delež v kamniški trgovini se še vedno vrti med 25 in 30 odstotki. Število zaposlenih je po oceni direktorja optimalno, zato bodo morali delavce, ki se bodo upokojili, nadomestiti z novimi.
Največja letošnja Kočnina pridobitev se Kamniku obeta v tem mesecu, ko bodo končno odprli prenovljeno Delikateso. Prenova se je nekoliko zavlekla zaradi številnih nepredvidenih del v spomeniško zaščiteni stavbi. Zato pa bo nova delikatesa v mestnem središču, za katere prenovo so odšteli prek 65 milijonov tolarjev, Se toliko bolj prijetna, obiskovalcem bodo vedno na voljo tople žemljice... V njej bo zaposlenih sedem delavcev. V naslednjem letu jih čaka dozidava in nadstrešek diskonta, z banko se dogovarjajo za usklajeno prenovo marketa na Bakovniku, veliko pozornosti pa bodo posvetili tudi pripravam gradnje blagovnice v sklopu zazidalnega načrta B-5 Perovo, kjer je Kočna na začetku leta kupila 11 tisoč kvadratnih metrov zemljišča.
A. P.
Izredna skupščina MKK bo v januarju
Gospodarski odbor (GO) Meščanske korporacije Kamnik (MKK) že nekaj časa pripravlja izredno skupščino, ki naj bi bila po prvotnih predvidevanjih v decembru letos. Toda na svoji zadnji seji jc GO sklenil, da bo to skupščino prestavil v januar. Glavni razlog za to je velika angažiranost članov GO in nedokončanost vsaj minimalnega vračanja premoženja. Izvedena je bila namreč že prva obravnava za vračanje nacionaliziranega premoženja, ki pa še ni vrnila ničesar in sedaj je veliko dela z usklajevanjem interesov MKK in zavezancev.
Vsak zavezanec za vračanje premoženja se namreč trudi, da bi našel vse zakonske luknje, ki bi mu omogočile, da mu ne bi bilo potrebno premoženja, ki ga ima sedaj v upravi, vrniti prvotnim lastnikom. Včasih so ropali z nožem, pištolo ali puško, nato z zakonom, danes pa z nedorečenostjo ali luknjami v zakonu. Zato se kaj lahko zgodi, da rezultati za MKK ne bodo takšni, kot bi morali biti, posebej Sc, če bo vse delo še naprej ležalo v glavnem samo na GO in komisijah,
medtem ko drugi člani MKK kar nočejo in nočejo sodelovali.
Seveda bi bilo veliko ugodneje za vse, če bi se premoženje vrnilo sporazumno, za kar se MKK močno trudi, vendar do zaključka redakcije še ni bilo kakšnih vzpodbudnih rezultatov. Mogoče tudi zaradi tega ne, da bi odvetniki, ki so jih najeli zavezanci, tudi čim več zaslužili. Za MKK pa je vsekakor vzpodbudna možnost, da za precejšnji del premoženja nista prava zavezanca Kozorog in Gozd. Vsaj za tisto premoženje ne, ki je podržavljeno, torej v lasti države in v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki pa je tehnično izvedbo uprave prepustil omenjenemu zavodu in podjetju oziroma jima je dal vse to v najem. Zato tu sploh ne bi smelo biti ovir za vrnitev, saj je Sklad že večkrat izrazil svoje soglasje za Vračanje in bi bilo zelo čudno, da bi se tik pred zdajci premislil. Zato je možno razumeti vključevanje najemnikov kot enakopravnih »zavezancev« lahko tudi kot neke vrste izsiljevanja, da bi sedanji najemniki z novim lastnikom dosegli vsaj čim bolj ugodne najemne pogodbe, će
že ne kaj več, saj ni nobene zakonske osnove, ki bi najemniku dajala enake pravice kot lastniku.
Toda ne glede na vse to, se je MKK pripravljena dogovoriti s sedanjimi najemniki (upravljalci) in to tako, da bi bili upoštevani življenjski interesi obeh strani. O takem sodelovanju se je MKK že v letu 1993 in 1994 pogovarjala z bivšim GG Ljubljana, enoto V Kamniku in doseženo je bilo načelno soglasje. Vendar ti pogovori takrat še niso mogli obrodili tudi sporazuma, ker pač premoženje še ni bilo vrnjeno.
Te in podobne zadeve naj bi bile kolikor toliko, vsaj nekatere, jasne najpozneje do konca letošnjega leta. Tako bi lahko dali na izredni skupščini vsaj okvirne informacije, koliko premoženja bo MKK stvarno vrnjeno, za koliko se bo potrebno tožariti, koliko tožb bo potrebnih za odškodnino in za koliko se bo MKK morala obrisati pod nosom, kar bi bilo večini Kamniča-nov, ki niso člani MKK, verjetno se najbolj všeč.
B. POLLAK
Veseli december v Kamniku
Za najmlajše bomo letos v Matični knjižnici Kamnik pripravili VESELE URICE. Vsak čelrlekv decembru (5., 12., 19. in ponedeljek 23.) od 16.30-18.30 se boste lahko igrali, risali, peli, plesali, prodajali in kupovali, si izdelali čestitko, pisali enemu od decembrskih dobrih mož, se z njimi tudi srečali, se posladkali, pa Se kakšno presenečenje vam pripravljamo.
Če ste zamudili bolšji trg in zbiranje medvedkov za pediatrično kliniko v soboto, 30. 11., na Glavnem trgu, boste pri obeh akcijah lahko sodelovali vsak četrtek v Matični knjižnici!
Vabi Klub staršev prt MC KAMNIK
Konjerejsko društvo Zgornji Tuhinj
vabi na blagoslov konj na Štefanovo, v četrtek, 26. decembra, ob 10.30 pred cerkvijo v Zg. Tuhinju. Pripravili bomo tudi pogostitev, za vsakega konjenika pa še spominsko darilo.
Vabljeni vsi konjerejci!
Saj poznate vseslovensko akcijo zbiranja medvedkov, s katero naj bi se pridobila sredstva za izgradnjo nove, sodobne slovenske otroške klinike! Po svoje želimo k akciji prispevati tudi Kamntiant Zato, dragi otroci, pobrskajte po svojtli Igračah, Morda je med njuni tudi medvedek kt bi ga vi želeli podariti! A nič hudega, če ga niste našli. Lahko ga boste za majhen denar kupili denar pa bo namenjen za isti namen - za otroško bolnico.
Vabljeni v družbo ljudi - dobrih dejanj!
Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač, occ. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Podbrežnik-Vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno vnakktdi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel/fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana
OBVESTILO
Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I, SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90) obveščamo vse zainteresirane, da bo potekala v času
od 5.12.1996 do 3.1.1997
JAVNA RAZGRNITEV
OSNUTKA ODLOKA O UREDITVENEM NAČRTU PN-1 ARBORETUM VOLČJI POTOK
JAVNA OBRAVNAVA OSNUTKA
BO V PONEDELJEK, 2a 12.1996, OB 18. URI V PROSTORIH KRAJEVNE SKUPNOSTI VOLČJI POTOK
Osnutek urbanističnega akta bo javno razgrnjen na sedežu Občine Kamnik, Glavni trg 24 (II. nadstropje) in v prostorih Krajevne skupnosti Volčji Potok.
V času javne razgrnitve se zbirajo pripombe in predlogi v knjigi pripomb na kraju javne razgrnitve oz. jih lahko pisno posredujete na naslov: Občina Kamnik, Zavod za urbanistično načrtovanje, Glavni trg 24, Kamnik.
ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE OBRAZLOŽITEV:
Osnutek ureditvenega načrta določa urbanistični koncept območja PN-1 Volčji Potok. To območje je namenjeno parkovni ureditvi, prezentaciji oblikovane narave, kulturne dediščine In vrtnarstvu.
Na drugi strani je območje Arboretuma Volčji Potok namenjeno tudi turizmu, rekreaciji in kulturnim dejavnostim. V zvezi s tem je seveda nujno potrebna ustrezna gostinska in trgovska ponudba ter ureditev Infrastrukturnih objektov in naprav (ureditev in razširitev parkirišč, nove komunikacije...).
V okviru nove parkovne ureditve se oblikuje os (peš pot z drevoredom), ki se začne ob južnem vhodu (s pakirišča) In poteka v smeri proti angleškemu parku oz. Souvanove-mu dvorcu (predvidena je nova zgradba na mestu stare-ga-porušenega).
V SZ delu območja se oblikuje nov japonski vrt, predvidenih je več igralnih naprav za otroke, ob obstoječi osi - drevoredu pa se na novo oblikuje biotop (jezerce).
Obstoječi prostor, kjer so gospodarska poslopja, uprava Arboretuma in prostor za vrtnarsko proizvodnjo, se dopolni s steklenjaki, ki segajo do prodajnega centra ob parkirišču in imajo tudi prodajno-razstavnl značaj.
Kamniški OBČAN
OBČINSKI SVET - ŽUPAN
4. decembra 1996
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Stanovalci Šutne imajo daljinske upravtjalce
Na pobudo svetnika Janeza Repanška, v kateri navaja, da stanovalci za promet zaprtega dela Šutne ne morejo prosto uporabljati svoje posesti, župan Tone Smolnikar odgovarja, da to ne drži, saj so tisti prebivalci, ki do dvorišča ali garaže zaradi zapore Šutne z avtom niso mogli, letos spomladi dobili daljinske upravljalce, ki jim omogočajo dostop z avtom.
Z daljinskim upravljalcem za zaporo v Kolodvorski ulici v skladu z odlokom o ureditvi cestnega prometa v občini Kamnik razpolagajo in ga lahko uporabljajo le prebivalci Kolodvorske, Streliške ulice in Zapric. Občina nima možnosti ustavljati vozil, ki vozijo po Kolodvorski ter tako preverjati, ali daljinski upravljalec uporabljajo tudi neupravičene osebe ter kdo jim je uporabo daljinskega upravljalca omogočil. Podatki o konkretnih kršilcih so dobrodošli in jih bo občinska uprava v okviru svojih pristojnosti obravnavala.
Koliko denarja priteče iz KS v sklad SZ in koliko se ga vrača
Na pobudo svetnika Vinka Ovijača glede prispevka posameznih krajevnih skupnosti v Skladu stavbnih zemljišč in obratno Bojan Mlakar, načelnik oddelka za okolje in prostor, odgovarja, da je pregled prispevkov posameznih krajevnih skupnosti na podlagi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na razpolago pri strokovni službi Sklada stavbnih zemljišč. Tako imenovani komunalni prispevek, ki je tudi eden izmed virov financiranja programov posameznih KS, pa je odvisen od izdanih dovoljenj graditeljem v posamezni krajevni skupnosti.
Lastninjenje Komunalnega podjetja na decembrski seji OS
Na vprašanje članice občinskega sveta Marjete Humar v zvezi z lastninjenjem Komunalnega podjetja Kamnik župan Tone Smolnikar odgovarja, da bo poročilo o organiziranosti in lastninskem preoblikovanju tega podjetja posredovano občinskemu svetu za njegovo decembrsko sejo.
Nova občinska telefonska centrala
Anton Hočevar je v imenu poslanske skupine SLS na 19. seji sveta postavil vprašanje v zvezi z javnim razpisom za nabavo telefonske centrale na
občini v vrednosti 9 milijonov SIT. Zahteval je podrobnosti o potrebnosti nabave te centrale in primerjal potreben znesek z vsoto 14,7 milijona SIT, ki je iz proračuna letos namenjena kmetijstvu kot prednostni panogi.
Po pojasnilu Ivana Pristovni-
ka, tajnika Občine Kamnik, na isti seji občinskega sveta, se je občinska uprava odločila za zamenjavo telefonske centrale zaradi zastarelosti sedanje in na podlagi dopisa Vlade RS, da to investicijo sofinancira v višini 6,4 milijona SIT.
(fs)
Kdaj športno igrišče pri OŠ Frana Albrehta?
Svetnik Miha Prosen je ugotovil, da kljub vsej potrebnosti športno igrišče pri OŠ Frana Albrehta iz leta v leto izpada iz proračuna. Vprašal je, če se zanj pripravlja vsaj lokacijska dokumentacija?
Župan Tone Smolnikar odgovarja, da kljub prizadevanjem bivšega vodstva in navzlic temu, da je KS Perovo imela za ta namen že pripravljena določena sredstva, uradniki bivše občine niso imeli dovolj posluha za potrebe OŠ. Zato je bil denar uporabljen za druge namene.
Začetek del na tem športnem igrišču je odložen za nedoločen čas, ker je za navedeno zemljišče vložen denaciona-lizacijski postopek in ker bodo investicijska sredstva predvsem namenjena odpravi dvoizmen-skega pouka in pripravi potrebnega prostora za prehod na devetletno šolanje.
Za izgradnjo igrišča je izdelan izvleček iz UN in PGD projekt, imenovan pa je tudi gradbeni odbor. Takoj, ko ne bo več pravno formalnih ovir za izgradnjo igrišča, bo občina pridobila ostalo dokumentacijo in se z izvajalci dogovorila za fazno gradnjo.
Sanacija podružnične šole Mekinje
Kdaj in kako se bo začela sanacija podružnične šole Mekinje, ki je stara preko 80 let in je brez telovadnice in zadostnega števila učilnic, so vprašali občinski svetniki Jože Romšak, Rudi Capuder in Milan VVinds-chnurer.
Župan Tone Smolnikar v svojem odgovoru ugotavlja, da omenjeni prostori res niso primerni in funkcionalni, saj je za pouk namenjenih le 45% skupne površine.
Kljub precejšnjemu vlaganju v zadnjih 30 letih (prenovljeno ostrešje in fasada, napeljava
centralne kurjave in kanalizacije, preureditev stanovanja v učilnico in knjižnico itd.) obstoječi prostori ne zadostujejo pogojem za realizacijo obveznega programa za nižje razrede osnovne šole, pouk pa poteka v dveh izmenah.
Oddelek za družbene dejavnosti bo v letu 1997 pripravil vse potrebno za začetek gradnje (izdelava idejnega projekta, PGD in PZI projektov ter lokacijsko in gradbeno dovoljenje). Z investicijo bodo začeli, ko bo zagotovljenih okrog 120 milijonov SIT potrebnih investicijskih sredstev, pri čemer računajo tudi na delež ministrstva za šolstvo in šport in KS Mekinje.
Prevoz dializnih bolnikov po Kolodvorski ulici
Zakaj prevoznik dializnih bolnikov kljub večkratnim prošnjam ne dobi »daljinca« za prevoz po Streliški in Kolodvorski ulici, je vprašal svetnik Rudi Meršak in pristavil, da je možno in potrebno prevoznika v skladu z odlokom v času voženj pacientov obravnavati kot »interventno vozilo«.
Župan Tone Smolnikar v odgovoru med drugim pravi, da občina nima pravne podlage za izdajo dovoljenja za vožnjo z motornimi vozili na posebnih prometnih površinah, namenjenih pešcem. To pravico imajo le vozila prve pomoči, gasilska vozila in vozila policije, ko so na nujnih vožnjah.
Za vsa ostala vozila, s katerimi se opravljajo prevozna, vzdrževalna, selitvena in dostavna dela, si morajo lastniki za vsako vožnjo posebej pridobiti dovoljenje pri pristojnem občinskem upravnem organu za promet. Ker je vožnja po Kolodvorski na podlagi odloka dovoljena le stanovalcem Kolodvorske, Streliške ulice in Zapric, zato vozilo, ki prevaža dializne bolnike v Ljubljano po vnaprej določenem razporedu, brez z zakonom določene opreme vozila, ki mu daje pravico vozila s prednostjo na nujnih vožnjah, ni intervencijsko vozilo. Prevoznik si je na podlagi pogodbe z Ministrstvom za zdravstvo pridobil delo s prevozom določene vrste bolnikov od doma do ustrezne zdravstvene ustanove. Za vse bolnike, ki potrebujejo prevoz ž intervencijskim vozilom, pa je ministrstvo za zdravstvo dolžno preskrbeti prevoz z intervencijskimi vozili, s katerimi razpolaga tudi zdravstveni dom Kamnik, ki ima potrebne daljinske upravljalce.
(fs)
Iz poročila župana o nerealiziranih sklepih občinskega sveta
Izgradnja telefonskega omrežja v Tuhinjski dolini
V zvezi s sklepom občinskega sveta na 10. seji glede izgradnje telefonskega omrežja v Tuhinjski dolini župan Tone Smolnikar odgovarja, da sta župan in Telekom Slovenije julija letos podpisala pogodbo o sofinanciranju izgradnje telekomunikacijskih zmogljivosti na območju občine Kamnik. S pogodo je določeno sofinanciranje izgradnje medkrajevnega optičnega kabla VC Kamnik-KC lxize-KC Motnih, krajevnega in razvodnega kabelskega omrežja Laze (I. faza), krajevnega razvodnega kabelskega omrežja Motnik (I. faza).
Po izgradnji navedenih objektov bo možno na KC Ime vključiti 300 novih naročnikov. Ta izgradnja predstavlja podlago za Širitev krajevnega in razvodnega kabelskega omrežja (KKO in RNO Laze in Motnik) in za dokončno izgradnjo telekomunikacijskih zmogljivosti na območju Tuhinjske doline.
Za izgradnjo in vzpostavitev glavnih tele/bnskih priključkov v objektih naročnikov so sklenjene pogodbe med občino Kamnik, Krajevno skupnostjo Šmartno oz. KS Tuhinj in naročniki.
Priključitev novih naročnikov za območje prve jaze je predvideno v februarju 1997.
Adaptacija kulturnega doma
Na sklep s 13. seje občinskega sveta v zvezi s prenovo bivSega Kina Dom Kamnik župan Tone Smolnikar v poročilu o nerealiziranih sklepih občinskega sveta odgovarja, da je Dom potreben temeljite prenove, pri čemer bo od sedanje zgradbe mogoče uporabiti le zidove, ki pa bodo zaradi statičnih determinant zahtevali izdelavo idejnega projekta. Ker so vse instalacije povsem dotrajane, delni posegi ne pridejo v po-Stev. Pomenili bi zgolj zapravljanje denarja. Ker je streSna kritina, zlasti na
južni strani, povsem dotrajana, so se najprej lotili prekritja strehe, da bi preprečili nadaljevanje Škode na objektu.
Doslej je bilo opravljenih več pogovorov s strokovnjaki, ki so svetovali, kako se lotiti zahtevne naloge prenove. Pokazalo se je, da je imela Studija iz leta 1992 kar nekaj večjih pomanjkljivosti, da je ni mogoče imeti kot osnovo za javni razpis.
Župan je zato imenoval posebno komisijo za pripravo programskih izhodišč, na osnovi katerih bo skupina strokovnjakov ocenila vrednost investicije in izdelala projektno nalogo. To bo osnova za javni razpis za izdelavo idejnega načrta, PGD in PZ.Iprojektov. Investicijska ocena bo tudi izhodišče za pripravo finančne konstrukcije adaptacije. Upoštevana bo tudi faznost gradnje. Projektna naloga bo končana v mesecu dni, decembra letos pa bo v Uradnem listu RS objavljen razpis.
m
Vi sprašujete,
župan odgovarja
Občan M. S. iz Sidola sprašuje, kako poteka izgradnja telefonskega omrežja v Tuhinjski dolini in kdaj lahko pričakuje, da bo tudi v tem predelu kamniške občine zvonil telefon v več domačijah kot doslej?
ODGOVOR:
Že nekajkrat sem odgovarjal na ta vprašanja, saj se zavedam, kako si številni prebivalci občine Kamnik želijo telefonski priključek. Kot je znano, smo lani poleti podpisali pogodbo o izgradnji telefonskega omrežja v Tuhinjski dolini, ki je bilo načrtovano za leto 1999. Sklad stavbnih zemljišč bo v ta namen iz tako imenovanih telefonskih sredstev namenil 19 milijonov. Del bo prispeval Telekom, preostala sredstva pa novi, bodoči naročniki, ki bodo za to časovno »prehitevanje« morali k redni ceni doplačati 100.000 SIT.
Opredeljena je bila t. i. prva faza, to je položitev optičnega in primarnega kabla do telefonske centrale Laze in prav tako položitev obeh kablov do telefonske centrale Motnik. V tej prvi fazi je zajeta tudi priključitev 280 novih naročnikov na telefonsko centralo Laze. Toliko je še razpoložljivih številk. Po zbiranju interesentov in podpisovanju pogodb so predsedniki krajevnih skupnosti s tega področja ugotovili, da je le 210 novih kandidatov, ki so že podpisali pogodbe. Seveda so bili v načrtovani prvi fazi zajeti le naročniki, ki imajo hiše oddaljene do 100 m levo in desno od trase novega telefonskega kabla. S predstavniki Telekoma nas čakajo nova pogajanja, da bomo že v tej prvi fazi napeljali priključke tudi v bolj oddaljene vasi, ki gravitirajo na pošto Laze. Upam, da bodo ta pogajanja uspešna in da bodo razumeli želje in prošnje
prebivalcev.
Naj ob koncu omenim, da je lokacijsko dovoljenje za položitev optičnega in primarnega razvodnega omrežja že izdano in da bodo izvajalci Telekoma zaceli z deli takoj, ko bodo za to tudi vremenski pogoji.
Zaradi zapletov v zvezi s prenosom dela telefonskega omrežja občine Kamnik na Telekom oz. »državo« sem moral osnovno pogodbo za izgradnjo telefonskih priključkov v Tuhinjski dolini dopolniti z aneksom, ki opredeljuje, da se obveznosti Telekoma premaknejo za mesec dni, to je do konca marca 1997.
Tone Smolnikar Župan
Spremenili občinski proračun
(Nadaljevanje s 1. strani)
V novem odloku ni več plaket, pač pa naziv častni občan občine Kamnik, ter zlato, srebrno, bronasto in spominsko priznanje občine Kamnik. Odločanja o soglasju k izbiri najbolj ugodnega ponudnika za izvedbo plinifikacije v občini Kamnik na tej seji niso zaključili, ker so svetniki menili, naj se o predlogu najprej izreče odbor za prostor in komunalno ureditev.
Kot je povedal Bojan Mlakar, načelnik oddelka za okolje in prostor, je strokovna komisija izmed Štirih ponudb kot najugodnejšo izbrala ponudbo Adrla plina. Po mnenju svetnikov (Meršak, Zamik, Podbrežnik) bi bilo potrebno o referencah te firme svetnikom dati dodatne informacije, da bi se lahko odločili o soglasju. Po mnenju župana Smolnikarja je komisija za plinifikacijo predlog o izbiri zelo strokovno preučila, dejal je, da je pritisk občanov, da bi s plinifikacijo čimprej začeli, zelo velik. Zato je treba postopke pospešiti, da bi čimprej z izbranim izvajalcem podpisali pogodbo. Med osrednje točke dnevnega reda je sodil tudi predlog sprememb proračuna občine Kamnik za leto 1996. Prihodki občine, ki so bili predvideni z letošnjim proračunom, še posebej pa ne finančna Izravnava s strani države, niso pritekali po predvidevanjih. Čeprav sta župan in občinska uprava dosegla dodatna sredstva v višini okrog 55 milijonov SIT, to še vedno ne zadošča za uravnoteženje s predvidenimi odhodki. Zato je župan predlagal, da se proračunski primanjkljaj v višini 43 milljojnov SIT, pokrije iz sredstev rezerv (8 milijonov SIT) in z najetjem posojila (35 milijonov SIT).
Odhodke na področju tekočega dela proračuna (občinska uprava, šolstvo, otroško varstvo), kultura, raziskovalna dejavnost, protipožarna dejavnost) bi morali zmanjšati za 54,7 milijona SIT, v investicijskem delu pa za 54 milijonov SIT, kar naj bi na podlagi dogovorov z investitorji prenesli v leto 1997.
Svetniki so k predlogom sprememb imeli več pripomb, nekaj so jih sprejeli tudi v obliki amandmajev.
Tako so sprejeli amandma Janeza Repanška (SDS), naj sredstva za požarno dejavnost ostanejo na dosedanji višini 18 milijonov SIT. Na predlog Antona Hočevarja (SLS) so na račun sanacije   Gradu   Zaprice za
500.000 SIT povečali sredstva za obnovo župne cerkve v Mot-nlku. Z amandmajem Igorja Podbrežnika (SDS) so povečali sredstva za obnovo župne cerkve v Stranjah od predvidenih 600.000na 1.100.000SIT, ustrezno pa so se zmanjšala sredstva za Mali grad. Z amandmajem SKD, ki ga je prevzel predlagatelj, so Mestni godbi zmanjšali sredstva le za 100.000, namesto prvotno predvidenega zmanjšanja za 300.000 SIT. Na predlog poslanskega kluba LDS so v proračunu obdržali višino dejanske amortizacije v šolstvu, namesto prvotno predvidenega zmanjšanja za polovico.
Na predlog poslanskega kluba SDS so v predlogu odloka črtali pooblastilo županu, da bi v primeru potrebnih dodatnih sredstev za nepredvidene naloge lahko sam odločal o prerazporeditvi iz drugih postavk.
Sprejeli pa so predlog župana, da se za pokritje proračunskega primanjkljaja iz sredstev rezerv uporabi 8 milijonov SIT in da občina najame posojilo v višini 36,75 milijona SIT za financiranje investicij na področju komunale, šolstva in otroškega varstva. Obveznosti iz sklenjenih pogodb in letos črtani alt zmanjšani programi pa se bodo po sklepu občinskega sveta kot prednostni prenesli v proračun za prihodnje leto.
Ob sprejetju odloka o spremembi občinskega proračuna je občinski svet sklenil, da mora občina skleniti novo pogodbo s podjetjem Publicus glede ravnanja s komunalnimi odpadki.
Občinski svetniki so sprejeli tudi premoženjsko bilanco občine za letol995 in priporočili, naj se premoženjska bilanca za letošnje leto čimbolj približa dejanskemu stanju premoženja občine.
Zaradi uskladitve toleranc In gabaritov, določenih v zazidalnem načrtu območja Zarja ob obvoznici, in možnih toleranc in gabaritov, določenih v odloku o prostorskoureditvenih pogojih občine Kamnik, ki so osnova za lokacijski postopek, je občinski svet razveljavil odtok o sprefet-ju zazidalnega načrta B-9 Ba-kovntk del BXt-3 Zarja. Na ta način se bo namreč skrajšal postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja, potrebnega za gradnjo bencinskega servisa ob obvoznici.
Občinski svet je soglašal tudi
z vsebino 14 pripomb in predlogov zbranih v času javne razgrnitve in javne obravnave osnutka zazidalnega načrta B-5 Perovo in osnutek odloka tudi sprejel.
Predlog odloka o ustanovitvi vzgojnovarstvenega zavoda Antona Medveda Kamnik so svetniki dopolnili z nekaj amandmaji. Med drugim so s sprejetjem predloga statutarno pravne komisije natančneje opredelili javnost dela sveta zavoda.
Iz poročila o delu nadzornega odbora občine Kamnik, predseduje mu Janez Jeglič, je razvidno, da je odbor v času od 1. 1. do 21. 10. 1996 obravnaval gospodarjenje z občinskim premoženjem in porabo proračunskih sredstev v devetih »nadzorovanih strankah«. Med njimi so Občina, SKG in nekaj zavodov. Med splošnimi ugotovitvami odbora je rečeno, da bi občina lahko bolje gospodarila s svojim premoženjem in hitreje usklajevala pravni promet pri sklepanju raznih pogodb. Pri zavodih pa odbor ugotavlja, da ne razpolagajo z nikakršnimi standardi in merili porabe energije, materiala, pogostosti vzdrževanja, višine zavarovanja ipd. Premalo pozornosti posvečajo tudi izboru dobaviteljev, pogodbe z dobavitelji so stare in za zavode z dokaj neugodnimi pogoji.
Med premoženjsko pravnimi zadevami so občinski svetniki sklenili, da občina odproda svoj solastniški delež na parceli vi. št. 424 k. o. Podgorje za ceno 317.500 SIT. Sklenili pa so opustiti tudi javno dobro na nekaj parcelah v k. o. Motnik, ki bodo namenjene gradnji obvozne ceste v Motniku, in javno dobro na opuščeni strugi Kamniške Bistrice v Stranjah. Prav tako je občinski svet sklenil opustiti javno dobro na zemljišču v Mostah, ki bo namenjeno rekonstrukciji križišča.
Svetniki so na seji, ki so jo zaključili malo po poldesetl zvečer, posredovali tudi deset pobud in vprašanj. Pri tem pa so predhodno ustno obrazložitev posamezne pobude omejili na tri minute.
Kot posebnost te seje pa je treba omeniti, da je tokrat župan k poročilu o uresničevanju sklepov občinskega sveta, ki ga za vsako sejo pripravlja tajnik občinskega sveta, predložil daljše poročilo o neuresničenih sklepih z obrazložitvijo, zakaj posamezen sklep ni bil uresničen. (Dva odgovora iz tega poročila objavljamo posebejO.
FRANC SVETEL!
4      4. decembra 1996
LJUDJE IN DOGODKI
Kamniški OBČAN
Velik uspeh mladega Kamničana Damjana Matičiča
V času, ko smo z žalostjo brali novice o nasilju učenca nad učiteljico v Mariboru, nas je prijetno razveselila novica, ki je prišla iz Ljubljane. Na državnem tekmovanju iz logike je mladi DAMJAN MATIČIC v svoji skupini postal državni prvak.
Kdo je ta fant? Sledi so me pripeljale ne Osnovno šolo Frana Albrehta, kjer enajstletni Damjan obiskuje 5. razred. Tistega dne, ko sva bila dogovorjena za razgovor, je po pouku čakal na dodatni pouk iz matematike. Čas do pričetka pouka sva izkoristila za kratek klepet, v katerem mi je povedal, kako je prišlo do tega izjemnega uspeha.
Damjan, jaz ti najprej čestitam! Me pa seveda zanima, kakšna je bila pot do uspeha?
Tekmovanje je potekalo v več stopnjah. Najprej je bilo šolsko tekmovanje. Dva najboljša - jaz in moj prijatelj Luka Schnabl, sva se uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Na regijskem tekmovanju sem bil prvi in se uvrstil na državno tekmovanje. To je potekalo v soboto, 16. novembra, na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Moram reči, da je bila tista sobota kar malo naporen dan, kajti na rezultate je bilo treba počakati do popoldanskih ur. Sem bil pa
zato toliko bolj vesel, ko sem zvedel za svojo uvrstitev.
Kako ocenjuješ težavnost nalog, s katerimi si se spoprijel na državnem tekmovanju?
Enajstletni Damjan Matlčtč je v svoji skupini postal državni prvak v tekmovanju Iz logike.
Naloge s predhodnih tekmovanj se mi niso zdele težke. Na državnem tekmovanju pa je bilo treba bolj napeti glavo in možgane.
Ali si tekmoval te prej, ali je bilo to prvo tvoje tekmovanje?
Iz logike sem začel tekmovati v 3. razredu. Enkrat sem bil tretji in enkrat drugi. Letošnji uspeh pa je le nekaj posebnega.
In kako si se na tekmovanje pripravljal?
Logika mi jc vSeč. Naloge in uganke s tega področja najdem v reviji za logiko in zabavno matematiko. Krajša priprava na tekmovanje je bila organizirana tudi na šoli.
Ali mi lahko zaupaš, kako uspešen si pri pouku?
V preteklem šolskem letu sem bil odličen. Kako bo letos, bom pa še videl. Od šolskih predmetov sta mi najbolj všeč slovenski jezik ter spoznavanje družbe.
Kot mi je znano, poteka po osnovnih šolah v Sloveniji tudi tekmovanje iz matematike za Vegova priznanje. Matematika in logika sta seveda nekoliko povezani, zato me zanima, ali tekmuješ tudi v matematiki?
V preteklem šolskem letu sem tekmoval v »Kcngeruju« (op. mednarodno tekmovanje s področja zanimive matematike). Bil sem četrti.
Zaradi Šolskih obveznosti sva pogovor z Damjanom zaključila. Dovolim si, da v imenu bralcev Kamniškega občana zaželim Damjanu Se veliko podobnih uspehov. Uspehi delajo čast najprej njemu, seveda posredno pa tudi Kamniku in Osnovni Soli Frana Albrehta.
DANIJEL BEZEK
90 let Janeza Brlogarja
Petdeset let skupnega življenja zakoncev Podbelšek iz Šmarce
Pri PodbelSkovth v Smarci so se v novembru veselili zlate poroke. V kamniški poročni dvorani je bila 16. novembra pred županom Občine Kamnik Tonetom Smolnikarjem in matlčarko Upravne enote Kamnik Marijo Križman slavnostno potrjena petdesetletna skupna zakonska zveza Jakoba In Tončke Podbelšek, ki je bila sklenjena ravno na ta dan pred petdesetimi leti. Zlatoporočni priči sta bila sin Anton in vnuk Gregor.
peljali na prisilno delo v Nemčijo, kjer sta brata ostala do leta 194i, Jakob pa do 1944. leta, ko so ga vpoklicali v nemško vojsko. Pobegnil je v domovino In v partizane kjer je ostal do konca vojne.
16. novembra 1946 se je poročil s Tončko Zaje, rojeno 24. 5. 1920 v Lipljah v Tuhinjski dolini. Tudi ona izhaja iz kmečke družine, v koterije bilo osem otrok. Ljudsko šolo je obiskovala v Tuhinju, potem pa ostala na kmetiji.
zdravje dopuščalo, je gojil domače zajce, s katerimi je imel veliko veselja, skupaj s Tončko pa sta rada urejala vrt in njivo, ki sta jo imela v najemu. Mama Tončka je bila zaposlena v Stolu kot delavka. iMa 1976 se je upokojila. Se danes sama gospodinji in če ji čas dopušča, plete za svoje ljubljene vnuke. Tudi 82-letni Jakob je Se bistrega duha, bere časopise, še zlasti je zvest bralec Dnevnika in Kamniškega občana, gleda televizijo, skupaj z ženo Tonč-
Zlatoporočenca Jakob in Tončka Podbelšek v krogu svojih najdražjih.
Podbelšek Jakob, rojen 24. 7. 1914 na Poljani pri Češnjicah nad Blagovico, je odraščal v veliki družini z osmimi otroki. Ljudsko šolo je obiskoval na Češnjicah. Ker so imeli majhno kmetijo, s katero so se vsi komaj preživljali, so otroci služili pri premožnejših kmetih. Redno vojsko je Jakob služil v letu 1939, leta 1941 pa so njega in dva brata od-
Zlatoporočenca sta prva leta zakona živela na Perovem, pri Mazov-čevth. Leta 1950 se jima je rodil sin Karel. V Šmarci sta zgradila skromno hišo. Leta 1952 se jima je rodila hči Marinka, leta 1957 pa sin Tone. Oče Jakob je bil od leta 1947 zaposlen v tovarni Titan kol kontrolor klasičnih ključavnic, leta 1972 pa se je upokojil. Dokler mu je
Frantar	Drobno
Kristina	pecivo
Zalog 93, Cerklje,	in torte
tel.: (064) 421-704	po naročilu.
ko pa redno hodita »pod lipco« na Duplici, kjer se srečujeta z bivšimi sodelavci in prijatelji. Oba se rada udeležujeta srečanj z upokojenci in drugih izletov.
Veliko veselja in ljubezni imata s Štirimi vnuki, ki sta jih v času zaposlitve staršev tudi pazila. Posvetila sta jima lahko več časa kot svojim otrokom. Z njimi sta se veselila in uživala, mama predvsem pri pripravljanju garderobe za maSkerado, oče pa pri pletenju košar, obujanju spominov na svoja otroška leta ter pripovedovanju pravljic. 19-letni Grega, najstarejši vnuk, jima je bil že zla-toporočna priča, Urban, Luka in Matevž pa hodijo Se v osnovno Solo.
SAŠA MEJAČ
Te dni, točno 21. novembra 1996, je Janez Brlogar slavil svoj 90. rojstni dan. Obiskali smo ga v njegovem domovanju v Domu upokojencev Kamnik, kjer preživlja jesen svojega življenja. Z njim smo se pogovarjali o njegovi dolgi življenjski poti. V Kamnik je prišel leta 1978. Poznamo ga predvsem kot člana lovske bratovščine, ki se ji je priključil takoj po prihodu. Sicer pa mu lovstvo pomeni vse, skoraj vse, nam jc zatrdil. Temu se je zapisal že v mladih letih in s tem živi celo življenje. Ob našem prihodu jc bil pri njem na obisku sin Janez.
Rodil se jc v Sv. Juriju pod Kumom v številni družini - 10 otrok na srednje veliki kmetiji. Po končani osnovni Soli je do odhoda v vojsko, kjer jc bil 18 mesecev v inženiriji, delal na kmetiji svojih staršev. Po odsluženju vojaškega roka je našel zaposlitev kot lovski čuvaj v Dolch pri Litiji. Lov-. stvo je bilo pri Brlogarjcvih v rodu. Lovec je bil njegov oče, njegov ded, njihova kmetija, bolj hribovska, je imela svoj lovski revir. Lovstvo, ljubezen do živali in zdrave narave mu je bilo položeno v naročje že v rani mladosti. Kot lovski čuvaj je bil zaposlen do vojne leta 1941. Vsa njegova družina jc bila pregnana v Nemčijo. Po intervenciji ing. Zu-panca se je družina kasneje sicer lahko vrnila domov, vendar brez njegove mame, ki je v izgnanstvu umrla. V izgnanstvu sta bila tudi njegova žena in sin Janez. Poročil se je 1937. leta. Po vrnitvi iz pregnanstva v Nemčiji se je zaposlil v steklarni Hrastnik, kasneje, že po vojni, pa je dobil zaposlitev na Dravskem polju. Tu je bil predvsem zaradi zdravstvenih razlogov.
Bil je lesni delavce in poklicni lovec ter tudi upravnik fezanarijc. Kasneje sc je zaposlil v TAM-u, kjer je ostal 10 let vse do upokojitve 1967. leta. Z lovstvom sc
je ukvarjal tudi po upokojitvi. Bil je upravnik raznih lovskih domov na Dravskem polju, v lovski družini Starše jc postal častni član. V tem kraju je živel vse do smrti svoje žene leta 1978. Po tem letu se je preselil k sinu Janezu v Kamnik. Tu se je takoj aktivno vključil v lovsko družino Kamnik. Rad se spominja svojih mladih let, ko jc spremljal številne goste na lovu, ki so bili vedno zadovoljni. Kot lovec, poudarja naš sogovornik, jc bil vedno človek, ki jc skrbel za divjad in redno oskrbovanje lovišč. Narava, zlasti hoja po gozdovih, sta mu bila vedno ljubša kot sam odstrel. Doma pri sinu Janezu ima vrsto lovskih trofej, ki krasijo sobo. Za svojo lovsko aktivnost je prejel vrsto priznanj, ki jih jc bil Sc kako vesel.
Zaradi bolezni nog, ki so zahtevale stalno zdravniško oskrbo, se je leta 1989 preselil v Dom upokojencev. Junija meseca letos pa si jc Se dodatno poškodoval kolke zaradi padca. Priklenjen jc na posteljo. Sanacija poškodbe pa očitno ni mogoča. Vse te težave mu niso vzele volje. Vedno gleda v prihodnjost in se veseli življenja. Te dni se obiski kar vrstijo. Obiskali so iz lovske družine Starše, obiskali so ga kamniški lovci, ga obdarili in mu prenesli čestitke vseh lovcev, obiskala ga je direk-
torica Doma z voščili in darilom, prišli so tudi mnogi drugi in mu stisnili roko. Garsonjera, v kateri prebiva, je polna cvetja, priznanj in odličij. Obiskov je zelo vesel, zlasti svojcev sina Janeza in hčerke Ingc, ki živi v Nemčiji. Z vsem jc zadovoljen, tudi z odnosi in oskrbo v samem Domu, žal mu jc le, da ne more več v naravo, kamor ga je vedno vleklo
Janez Brlogar z ročllt člani LD
lovskim priznanjem, ki so mu ga iz-Kamnlk
srce. Pri svojih 90. letih je izredno umsko čil in svež. Zelo hitro se spomni pomembnih dogodkov.
Kramljanje z njim je bilo prijetno, zlasti smo bili navdušeni nad njegovo življenjsko silo. Vsi, ki so ga obiskali, mu želijo še veliko lepih trenutkov. Tem željam SC Z vsem srcem pridružujemo tudi mi. Poslovili smo sc kot stari znanci in kot pravi prijatelji.
STANE SIMŠIČ
Kavčičeva zlatoporočenca iz Volčjega Potoka
Člani komisije Društva upokojencev Kamnik so 21. novembra obiskali zlatoporočenca Kavčič, po domače Samčeva, iz Volčjega Potoka. Čestitali so jima k temu življenjskemu jubileju. 15. novembra 1946 sta sc vzela L.copold in Jožefa ter sklenila nadaljevati skupno pot. Minilo jc polnih 50 let od takrat, pa sta še vedno vesela in prešerna, čeprav njuno razpoloženje nekoliko zmanjšujejo zdravstveni razlogi. To pa jima ne odvzema lepih želja.
Leopold jc bil rojen 11. novembra 1919. Mladost je preživel na domu s starši. Najprej se je zaposlil v Titanu, nato pa je bil v medvojnem času na različnih krajih, po vojni pa jc bil zaposlen v Stolu. Delal je na strojnem brušenju. Po upokojitvi sc je rad udeleževal srečanj z nekdanjimi sodelavci v podjetju Stol, zadnji dve leti pa jc to izostalo. Z veseljem sc spominja nekdanjih dni.
Jožefa Kavčič jc bila rojena 20. marca 1919. Že kot mlado dekle se je zaposlilo v Arborctumu, v Souvanovem gradu. Opravljala je različna dela kot sobarica, gospodinjska pomočnica, kurirka, delavka v vrtnariji. Dela je bilo veliko, se spominja, a ga je vedno rada opravljala, saj ji je to dopolnjevalo življenje. V času od 1941-1945 je skrbela za vrtnarijo in druga dela. Leta 1968 se jc upokojila. Od tedaj dalje skrbi za domačijo kot gospodinja, pomaga možu pri različnih delih, tudi na mali kmetiji. Zelo so ji ostali v spominu težki dnevi, ki jih je preživela v Arboretumu, pa tudi veselih dni jc bilo precej. Pravi, da jc bilo v razvoj tega pomembnega področja v Arborctumu vloženo veliko tudi njenega dela in truda.
Oba slavljenca, Leopold in Jožefa, sta bila te dni nadvse zadovoljna. Mnogi so jima prišli česti-
tat. V predsobi je bilo veliko različnega cvetja, ki so ga jima prinesli obiskovalci. Že sam pogled na to čudovito cvetje potrjuje, da tukaj živita dva skromna človeka, a bogata po duhu in svojem delu. Ljudje ju cenijo in spoštujejo.
Obletnico - 50 let skupnega življenja - sta proslavila v družbi s svojimi prijatelji. Kar 14 sc jih jc zbralo pri Šraju, kjer so si nazdravili in jima čestitali.
pred očmi posamezni dogodki, pa ne le samo veseli. Spominjata se tudi težav, ki so ju spremljale na njuni življenjski poti. Vse sta znala uspešno premagovati v njuno skupno zadovoljstvo.
Z obema smo člani komisije DLI Kamnik, Marjana, Milena in Stane, skupaj nazdravili in jima zaželeli vse najboljše, zlasti smo jima zaželeli obilo zdravja in zadovoljstva v naslednjih letih. Pred našim odhodom sta sc slavljenca
Jožefa in Leopold Kavčič, Samčeva,
Med našim kramljanjem sta nam slavljenca povedala marsikaj zanimivega iz let, ki sta jih skupaj preživela. Slavljenka Jožefa, ki jc bila nekoliko bolj zgovorna, si je vzela čas, da nam je povedala marsikatero dogodivščino iz skupnega življenja. Še vedno so jima
sla bila zelo vesela obiskov.
zahvalila za skromno darilce in pisno priznanje za njuno zlato poroko. Njihovo dobro žganjii.o pa bodo pokušali člani društva ob odprtju razstave ročnih del.
Krepko smo si stisnili roke in se z iskrečimi očmi poslovili.
STANE SIMŠIČ
POPRAVEK - OPRAVIČILO
V zadnji številki Kamniškega občana se mi je pomotoma zapisalo: »znamenita kamniška klošarja«, kar je prizadelo g. Luko Korošca, in se za nerodnost opravičujem.
IVANA SKAMEN
Kamniški OBČAN
IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV
4. decembra 19% 5
Veleposlanik dr. Štefan Falež obiskal Komendo
Vodstvo SMBP razpravljalo o delu
V solobo. 23. novembra, popoldne je sedež nastajajočega /druženja slovenskih malteških vite/ov in Slovenske malteške bolniške pomoći (SMBP) v komendski vkaplaniji« na povabilo predednika SMBP grofa in malteškega viteza Carla de Villavi-ccncia-Marghcrija obiskal veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu in pri Suverenem malteškem viteškem redu (SMVRI malteški vitez dr. Štefan Falež
Predsednik SMBP mu jc najprej predstavil Člane njenega vodstva, ki so se zbrali na posvet o pomembnih nalogah in delih v Času do letnega občnega /bora SMBP sredi januarja 1997 v Komendi, nato pa mu opisal
delovanje ustanove in njene prihodnje načrte. Visoki gost si je z zanimanjem ogledali tudi album s fotografijami o slovesnostih, srečanjih in dobrodelnih akcijah, na katerih so sodelovali Članice in Člani SMBP. Veleposlanik Falež sc jc SMBP zahvalil za njeno pomembno delo pri lajšanju Človeških stisk in trpljenja v Sloveniji, ji čestital za dosedanja prizadevanja in akcije, prav posebej pa njenemu predsedniku Carlu de Vil-lavicenciu-Marghcriju.
Nato se je v prostorih župnišča srečal še s slovenskimi elani SMVR. Pogovarjali so se o prihodnjem delovanju, ko jih čakajo številne pomembne naloge Ena od njih je so-
Veleposlanik dr. Štefan Falet (levo od dekana Pavlica) med redovnimi sohratt in članicami ter člani SMBP
OBČINA KAMNIK GLAVNI TRG 24 1241 KAMNIK
PODJETNIKI IN OBRTNIKI
Predstavljamo vam dejavnost Poslovno informacijskega centra Občine Kamnik v decembru 1996.
ISI Ljubljana 831-266 GEA 831-266 Robert Potočnik 831-266
1. IZOBRAŽEVANJE:
ZUNANJETRGOVINSKO 7. 12., 9. do
POSLOVANJE 11.12. 1996
VEČERNA ŠOLA januar EKONOMIKE IN FINANC
POSLOVNE ANALIZE januar
Z SVETOVANJE
PONEDELJEK: 16. do 1d ure
SVETOVALEC:   CORAL d.o.o. Kamnik KJE: Poslovno informacijski center Občine
Kamnik
Glavni trg 23, Kamnik, tel.: 817-443 KAJ: Zakon o gospodarskih družbah, gostinstvu,
obrti, trgovini, itd: Statusno oblikovanje poslovanja
IQB
SVETOVALEC:
KJE: KAJ:
SVETOVALEC: KJE:
KAJ:
ga. Darinka Prešeren, dipl. ek. (Upravna enota Kamnik)
Poslovno informacijski center Občine Kamnik Glavni trg 23, Kamnik, tel.: 817-443 Informiranje o razvojnih spodbudah Sklada RS za razvoj malega gospodarstva ter drugih skladov, aktivnostih Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, informiranje o sejmih, po slovnih konferencah ter mednarodnih projektih finančne in tehnične pomoči.
DATA - Z d.o.o. (ga. Zajnelagič) DATA - Z d.o.o.
Medvedova 10, Kamnik, tel.: 817-226 Vodenje poslovnih knjig, Davčna zakonodaja, finance
SREPA: 16, do 18. ure
SVETOVALEC: RAČUNOVODSKI SERVIS/g. Robert Potočnik s. p. RAČUNOVODSKI SERVIS Cankarjeva 3, Kamnik, tel.: 817-529 Računovodski informacijski sistem, poslovni načrti, preverjanje podjetniške zamisli, marketinški načrt, tržna raziskava, razvojni načrt, finančni in računovodski načrt.
KJE:
KAJ:
ČETRTEK: 1& do 17. ure
SVETOVALEC:   g. Janez Novak, notar g. Janez Novak, notar
Glavni trg 20, Kamnik, tel.: 817-153 (potrebna predhodna najava) Področje pravne ureditve poslovanja samo stojnih podjetnikov in gospodarskih družb
KJE:
KAJ:
do 17. ure ČETRTEK: a do 9. ure:
SVETOVALEC: VAREKA
Inženiring za varstvo pri delu, požarno varnost,
ekologijo in kakovost
Igor ing. Jenko s. p. KJE: VAREKA
Potok pri Komendi 3B. tel./fax.: 841-479 KAJ: Za področje varstva pri delu in požarno varnost
za ekologijo, za kakovost ISO 9000 KAKO: S klicem na tel./fax.: 841-479 ali osebno na naslovu
delovanje pri praznovanju 850. obletnice prve omembe duhovnika Altwi-na v Komendi (II47-H54). Ob tem pomembnem jubileju naj bi komendski župljani. ki so sc prav posebej izkazali s sodelovanjem in udeležbo na srečanjih s papežem Janezom Pavlom II. od 17. do 19. maja 1996 v Sloveniji, tudi obiskali svetega oCcta in se mu zahvalili za obisk v Sloveniji ter se priporočili v molitev. . Dr. Falež jc obljubil, da sc bo rad. če bo le mogel, kol najvišji slovenski diplomatski predstavnik pri Svetem scdcz.u in sedežu SMVR v Rimu udeležil slovesnosti v jubilejnem letu v Komendi, pa tudi sodeloval s slovenskimi malteškimi vitezi
Komendski župnik in dekan, malteški vitez Nikolaj Pavlic, jc veleposlaniku Faležu na koncu srečanja v spomin na Komendo in sodelovanje Komendcanov pri papeževem obisku v Sloveniji podaril brošuro Hvala Vam. sveti oče! - župnija Komenda ob obisku papeža Janeza Pavla II. s podpisi navzočih malteških vitezov. Njen avtor, malteški vitez Jože Pavlic, mu je napisal posvetilo ter mu tudi več povedal o tem, kako so se komendski župljani izkazali ob obisku Jane/,i Pavla II. v Sloveniji ter v zvezi s praznovanji, najpomembnejšimi prireditvami in publikacijami v komendski župniji in zunaj nje v prihodnjih letih.
Vodstvo SMBP sc je na štiriurneni sestanku v Komendi predvsem pogovarjalo o obnovi kaplanije v Šmaiieli na Dolenjskem, v kateri namerava urediti dom za ostarele ljudi; prav posebej tiste, ki nimajo potrebnega zavetja in oskrbe za starost. Poimenovalo ga bo po zavetniku SMVR sv. Janezu Krslniku.
Veselo jc, da je za prevoz invalidov dobilo iz tujine že tretje vozilo, ki ga bo v glavnem uporabljala območna skupina v Mariboru. Prav tako je veselo uspelih predstavitev SMVR in SMBP v župnijskih cerkvah sv. Urha v Smledniku in Svetega Duha pii škulii Loki. V Smledniku jim je 16. novembra pri srečanju po večerni maši v župnišču prisluhnilo okrog štirideset mladih, pri Svetem Duhu pa so se 29. novembra po večerni maši srečali s starejšimi župljani, najbolj potrebnimi pomoči, in drugimi.
Udeleženci posveta v Komendi so sc tudi pogovarjali o pripravah na letošnje Miklavževe sejme, obogatitvi in razširitvi glasila SMBP. sprejemu novih članic in članov, dobrodelnih prireditvah v večjem in manjšem obsegu, zagotovitvi potrebnih denarnih sredstev vsaj za krtijc osnovnih stroškov delovanja ustanove ter še marsičem drugem. Razšli so se okrepljeni z duhovno mislijo, kakšen mora biti njihov odnos do človeka v stiski, duhovnega voditelja SMBP komendske-ga župnika in dekana Nikolaja Pavlica. Č. E.
Kulturna prireditev Zveze paraplegikov Slovenije
Sodelovali so kamniški umetniki
Zveza paraplegikov Slovenije si prizadeva, da bi se s svojim delom in s svojimi člani vključila v normalen tok življenja na vseh področjih človekovega ustvarjanja. Tudi v kulturi. Zato so 16. novembra 1996 dopoldne pripravili kulturno prireditev in otvoritev likovne razstave v prostorih novega dela Inštituta za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani. Predstavili so se člani zveze s svojo kulturno dejavnostjo, ki naj opogumlja vse tiste, ki doživljajo njim podobno usodo. »Veseli bomo. Če se nam pridružile in s svojo prisotnostjo povežete naša prizadevanja k dopolnjevanju smisla življenja,« so še zapisali v vabilu k prireditvi. Glavni organizator prireditve je bil vsekakor referent za kulturo pri Zvezi paraplegikov Slovenije, prizadevni Benjamin Znidaršič. ki živi v Kamniku. V programu so z recitali poezije nastopile članice ZPS. pesnice Ljubica Jančar. Marjctka Smrekar. Darinka Slanovcc in pesnik Benjamin Znidaršič. Kot gostje so nastopili z recitacijami, pesmijo in glasbo   predvsem kamniški
umetniki. Nastopila sta dramska umetnika Zvone Hribar in Saša Miklavc. Kamniški kolc-dniki. prireditev pa je vodil Tone Ftičar. Dobro obiskano in v vseh pogledih uspelo srečanje je na videokaseto posnel kamniški slikar Bogdan Potnik.
V razstavnem prostoru inštituta so svoja likovna dela razstavili člani ZPS - slikarji: Vojko Gašperut realistične krajine in cvetlična tihožitja v olju, Dušan LambcrSak pokra-
jinske motive in cvetlice v tehniki tempere in Stojan Zafred svoje odlične, fantastično naglašene grafike v tehniki sitotiska. Umetnike je z besedo predstavil akademski slikar Dušan Lipovec, razstavo pa je uradno odprl direktor Inštituta za rehabilitacijo invalidov g. Franc Hočevar. Prisrčno družabno srečanje je s svojo prisotnostjo in nagovorom pospremila žena predsednika republike ga. Štefka Kučan.
Dl ŠAN LIPOV I/
Gospa Stejka Kučan in Benjamin Znidaršič v prisrčnem razgovoru.
Nova sekretarka odbora RK Kamnik Lidija Zagore
Strokovno delo v Rdečem
Strokovno delo v Območni organizaciji RK Kamnik nemoteno teče dalje. V oktobru je po sklepu vodstva RK dolžnost sekretarke prevzela Lidija Zagore Dosedanja sekretarka Marija Zagore
končuje s svojim delom zaradi odhoda v pokoj. Delo v RK je izredno pomembno in obsežno. Pokriva vrsto pomembnih humanitarnih področij. Z delom RK se srečujejo mnogi občani, zato menim, da je prav, da Z novostmi seznanimo naše bralec.
Lidija Zagore, ki je dolžnost sekretarke RK že prevzela, je bila rojena 1967. leta. je poročena in ima triletnega sina. Stanuje na Duplici. Po izobrazbi jc ekonomski tehnik, zaposlena je bila v Kalcitu in nazadnje na POP TV, kjer je sodelovala v programu. Ko smo jo zaprosili za pogovor, se je pravkar pogovarjala o velikih težavah družine, ki živi na Bakovniku. Družina ima invalidnega otroka, oba starša pa sta na čakanju. Takoj je bila pripravljena na pome-
ne k. Povedala nam je. da rada dela z ljudmi. Z delom na humanitarnem področju je se začela ukvarjali že pred leti. zlasti pa v času osamosvajanja. Delo na humanitarnem področju je zelo zanimivo in pestro. V ta okvir sodi tudi delo z mladimi člani, delo na področju civilne zaščite, zbiranju in razdeljevanju humanitarne pomoči
tudi zaradi vsesplošne povezanosti z ljudmi, zlasti pa zaradi dosedanjega uspešnega dela vodstva in vsega članstva RK v zadnjih letih na čelu z dr. Breznikom in dosedanjo sekretarko, ki je bila zaposlena v RK skoraj 24 let. Uspešno je vodila delo in mnoge organizirane aktivnosti in s tem uspešno uveljavljala naCela RK. Vodstvo RK se je Mariji Zagore ob
Zeleni o referendumih
Mesec po državnozborskih volitvah homo Slovenci imeli nn./ nost na prvem prehodnem zakonodajnem referendumu izbirati med tremi novimi ponujenimi volilnimi sistemi. Četrta možnost je, da ne bo izbrana nobena in da bo obstal način volitev, po katerih smo volili do sedaj.
Težko je reči. da je en volilni sistem boljši od drugega, primerjave znotraj predlaganih sistemov in sedanjega se v svetu
pojavljajo v nič koliku izpeljavah.
Večina sc nas prvič srečuje s ponujenimi vsebinami posameznega volilnega sistema. Vsi trije predlogi imajo (so imeli) namen preizkušati svojo moč, vplivati na volivce. Danes, ko se večina slovenskih politikov ukvarja z: »...to je moje, ne tvoje.... sem največji, najpomembnejši..., jaz tebi. ti meni...«, ni več pravega interesa za izid referenduma. Zato tudi ni pravih razlag ponujenih predlogov, kot da predlagatelji pričakujejo, da sc bo volivec odločal kar na slepo. Ali pa se tudi samim predlagateljem predlogi ne zdijo več pravi?
Kakor koli že. nc glede na izid referenduma, ki bo davkoplačevalce stal približno 400 mio SIT (brez reklame predlagateljev), bo verjetno ostal zdajšnji volilni sistem
Sicer pa, zakaj ne?
Saj ni v ničemer slabši od predlaganih. Za povečanje vpliva volivcev za izbiro kandidatov (poslancev DZ) je zadosti že odprava nacionalnih strankarskih list. Kako glasovati?
Na glasovnici obkrožite vsaj dvakrat ZA in s tem bo prihranjen prenekateri davkoplačevalki tolar.
Zakiij naj ostane sedanji volilni sistem?
Zato. ker smo enoumje že preživeli. Tako kot v življenju radi gledamo več vrst cvetlic, jemo več vrst solate, sc vozimo v različnih avtomobilih, je prav, da je tudi v politiki več ljudi različnih miselnih grupacij.
Rudi Meršak, generalni sekretar Zelenili Slovenije
Udija Zagore (levo) se Je le uspešno vključila v delo Kk tudi v pomočjo Marije Zagore (desno), ki odhaja v pokoj.
socialno ogroženim, krvodajalska akcija, dopolnilno izobraževanje enot CZ. tečaji za vzgojo na zdravstvenem področju itd. »Vsa ta vprašanja in druga, povezana z delom RK so me privabila, da sem sc prijavila na razpisano delovno mesto. Taka odločitev mi nalaga vrsto dolžnosti. Zaupanje, ki mi je bilo izkazano tudi po razgovoru s predsednikom RK dr. Breznikom, bom poskusila z vsem svojim delom opravičiti. Prepričana sem. da mi bo to uspelo uresničili v korist ljudi in RK kot celote.« Z Lidijo smo sc pogovarjali 20. novembra, torej mesec dni po sprejemu na to odgovorno delovno mesto. Pravi, da se jc v tem času uspela že delno seznaniti z različnimi nalogami RK Po njenem mnenju uživa RK velik ugled in zaupanje ljudi. Mnogi so bili že deležni materialne in finančne pomoči tedaj, ko so jo najbolj potrebovali. Ugled RK je tak
odhodu v pokoj zahvalilo in se ji s priložnostnim darilom želelo skromno oddolžiti. Na RK bo še nekaj časa in pomagaJa.jJa.bo delo potekalo nemoteno.
Lidija Zagore pravi, da bo v prihodnje potrebno graditi na dosedanjih solidnih temeljih in iskati Se dodatne oblike dela, kar pa ne bo lahko. Dosedanji rezultati dela so nadpovprečni in te bo zelo težko preseči.
Pogovor z novo in dosedanjo sekretarko RK je pokazal, da lahko verjamemo v uspešnost dela tudi v prihodnje.
Vsem sodelavcem RK želimo, da bi ta človekoljubna organizacija bila vedno uspešna in vedno pripravljena pomagati ljudem, ki se znajdejo v težkih socialnih in materialnih okoliščinah, da bo zmogla prisluhniti težavam ljudi in izpolnjevati vse druge naloge, ki sodijo v delokrog te človekoljubne in humanitarne organizacije.
STANE SIMŠIČ
6       4. decembra 1996
MED NAMI - KULTURA
Kamniški OBČAN
Najmlajši pianisti so se predstavili Kamničanom in zagrebški publiki
Glasbena šola Kamnik je v sodelovanju z ZKO Kamnik 21. novembra v dvorani nad kavarno Veronika pripravila zanimiv većer. Predstavili so se njihovi pianisti, ki naj bi zastopali Glasbeno šolo na mednarodnem tekmovanju v Zagrebu.
Pianisti so se v Zagrebu pomerili zadnje dni novembra. Samo tekmovanje je bilo povsem tehnične narave. Tekmovalci so se pomerili v osnovah glasbene tehnike - lestvicah in etudah, pri čemer je velik poudarek na obvladovanju pravilne artikulacije prstov, s točno tematsko obdelavo v različnih stilih. Za vsako skladbo je določen tempo, ki se ga mora tekmovalec strogo držati, hkrati pa upoštevati vse zakonitosti lepega tona. Pri vsem tem pa je najpomembnejše to, da so sc morali tekmovalci v zelo kratkem času (mesec in pol) na pamet naučiti celoten program. To je vsekakor velik podvig tako za vsakega posameznega glasbenika kot tudi za njihove pedagoge.
Na tekmovanje se je pripravljalo več učencev, strokovni svet Glasbene šole pa se je odločil za tri kandidate. Gregor Zabavnik iz razreda prof. Martine Golob-Boh-te je nastopil v II. kategoriji. Izmed 124-ih tekmovalcev se je uvrstil na 9. mesto (84,71 točke). Odlično se je odrezal tudi najmlajši tekmovalec 11. kategorije Domen PinteriC iz razreda prof. Aleša Si ud na, in sicer na 11. me-
sto (84,14 točke). Oba sta naredila zelo močan vtis na poslušalce, saj sta požela najdaljši aplavz.
V težji, III. kategoriji, je tekmovala Tanja Vidic iz razreda prof. Marije Holcar, saj se je od 30-ih tekmovalcev
uvrstila na odlično 12. mesto (78,14 točke).
Vsem udeležencem, ki so zastopali našo Glasbeno šolo, še enkrat iskrena čestitke in veliko uspehov Se naprej.
JANEZ KRT
Iz govora dr. Matjaža Kmecla o Luku Svetcu Podgorskemu ob odkritju spominske plošče v Podgorju
(Povzetek magnetofonskega zapisa)
Učenci Glasbene sole Kamnik s svojimi pedagogi
Luka Svctec spada k tistemu rodu slovenskih voditeljev, mislecev in usmerjevalcev slovenske prihodnosti, ki so na pionirski način utemeljevali moderno slovenstvo.
Leta 1848 ob znameniti pomladi narodov, ob tem srednjeevropskem vrtinčastem, revolucionarnem gibanju, se je tudi slovenstvo začelo postavljati na svoje noge. Takrat je bil Svetce star 22 let in Slovence je bilo treba praktično postavljali na noge prav na vseh ravneh. Treba je bilo navsezadnje izbojevati pravico do slovenskega šolanja. Svctec se je vse življenje boril za slovensko univerzo, za pravico do slovenščine v šoli. Ne smemo pozabiti, da imamo Slovenke šole komaj 80 let, da je poprej veljalo za vse, ki so se se hoteli šolati nekoliko bolj temeljito, da so hodili v tako imenovane normalčne šole, osnovne šole in v nemške gimnazije. Slovenščina je bila v šoli le učni predmet, ne pa učni jezik.
Luka Svelec je začel s pesnikovanjem kot večina takratnih mladih Slovencev, ki so sc zavedali tega dejstva in je veljal za enega najbolj nadarjenih. Njegov bližnji rojak Janez Trdina iz Mengša ga je leta 1850 imenoval ob Levstiku kot enega izmed tistih, ki obetajo novo epoho v razvoju slovenskega pesništva.
Potem je prišel Bachov režim, ki v bistvu pomeni nadaljevanje tistega, kar je bilo pred revolucijo in vse te mlade ljudi, ki so se izšolali in prišli do svojega poklica, so takrat dobesedno razselili. Ker je Luka Svetec dokončal pravo, je moral za nekakšnega Bachovega huzarja. kot so takrat v ljudskem jeziku temu rekli, na Hrvaško. Naprej se pesniško ni več oglašal, pač pa je Se zmerom deloval kot slovničar, jezikoslovec. Treba je bilo ustaliti slovenščino za javno rabo. Zmeraj znova se je pojavljal očitek, da Slovenci nimamo ne jezika ne literature, In v takšnem kontekstu je bilo seveda delovanje na slovniškem in jezikoslovnem področju prav toliko pomembno kot neposredno politično delovanje. Hkrati pa so se tudi vsi ti ljudje zavedali, da je konkretna politika tisto, kar vse skupaj združuje in daje celotni narodni skupnosti moć. Zato so sc oprijemali političnega dela.
Svetec je bil leta 1863 izvoljen v deželni
zbor. nato je bil delegiran v državni zbor. Leta 1864 je imel tudi prvi skoraj provokativno naravnani slovenski govor v deželnem zboru v Ljubljani, kajti poslovni jezik deželnega zbora in drugih organov je bila nemščina. Takrat spregovoriti pred takšnim avditorijem poslancev, ki jih je v glavnem volilo nemško čuteče prebivalstvo, ki se je delalo gospodo na način, da se jc šlo nemštvo, je pomenilo veliko hrabrost.
Takrat jc Karel Dežman, ki jc veljal za najbolj nadarjenega v tej generaciji, recimo vstopil v nemštvo. Trdil je, da je res, da je na Kranjskem 95% Slovencev, ampak kdaj pa so še kmetje vodili kakšen narod. Narod vodi in-tclegenca, ta pa je nemška. Zato je šel tja. Takrat so mu začeli v državnem zboru, kadarkoli je nastopal, z balkona kazati grablje. Gre za tisto znamenito staro anekdoto o kmečkem sinu, ki so ga poslali šolat. Ko je prišel domov, se je delal, kot da je velik gospod, ki ne zna več slovensko. Pa je nekoč po nemško vprašal, kako se po »vindiš« reče grabljam, vendar je malo preveč stopil nanje in so ga lopnile po nosu. Takrat pa je zavpil: »Preklete grablje«. Tako je bil Svetec izumitelj neke formule, po kateri naj bi čistili svoj jezik do staro ali pra-slovanske osnove. To tezo je kasneje prevzel Levstik. Slodnjak pravi, da je Levstik prevzel Svetčev literarni izum združevanja ljudskopri-povednega in osebnopripovednega v tisti znani pripovedi o kaznovanju radovednosti pa o Petru Klepcu in tako naprej.
Bil je tudi literarno nadarjen, vendar ga je potreba po političnem delovanju vsa vsrkala vase in je potem tudi poklicno kot notar deloval pri uveljavljanju slovenščine v javnih službah.
Ko se je kasneje slovenstvo začelo ločevati na tista dva znamenita tabora, katerih dediščino še danes v veliki meri občutimo, je bil Svctec pivi, ki je rekel: »Ne, moj tabor je slovenski narod, nisem ne v tem ne v drugem taboru« Tudi zadnja velika slovesnost ob njegovi 90-let-nici leta 1916 v Litiji je bila vsa v znamenju tega nadstrankarskega slovenstva.
(fs)
Narodove in narodnostne spremembe na Komendskem
Obnovljena cerkev na Kamniških Žalah
Po koncu 2. svetovne vojne, maja 1945, ko je bila Slovenija na osnovi privolitve Kočevskega zbora oktobra 1943 ponovno vključena v Jugoslavijo (prvič je bila v njej, s samoodločbo Slovencev, od oktobra 1918 do aprila 1941; najprej država Slovencev, Hrvatov in Srbov, pozneje, leta 1929, pa kraljevina Jugoslavija, upravno razdeljena na banovine), se je zaradi odprtosti medrepubliških meja v Slovenijo bolj ali manj intenzivno (tudi po navodilu iz Beograda) nadaljevalo priseljevanje Nesloven-cev iz drugih jugoslovanskih republik.
Ob visokem krvnem davku Slovencev v domovini in drugod po svetu med drugo svetovno vojno in po njej. ob znanih dogodkih po koncu vojne, ko je pred novo nastajajočo oblastjo zbežalo iz Slovenije več tisoć ljudi in za lem še ob drastičnem zmanjšanju rodnosti Slovencev v domovini, se je vsako priseljevanje Neslovcncev v Slovenijo zelo poznalo v narodnostni sestavi prebivalstva Slovenije. Dotok je bil zlasti moćan v 70-ih letih, ko je šlo za politično vodeno priseljevanje iz nekdanje SFRJ.
Nekdaj visok delež Slovencev v Sloveniji, ki je Se leta i 953 znašal 97,0%. se jc znižal ob popisu prebivalstva 1991 na 87,8%, v občini Kamnik od 99,2% na 91.2% in
na Komendskem od 99,8 na
95,0%.
Polek gibanja števila Slovencev in Neslovencev na Komendskem leta 1971, 1981 in 1991 je razviden v pričujočem grafikonu, ki se odčitava od leve proti desni.
	60
	60
o	
	60
>	60
d)	
*-	60
»co	
	60
	0
1
Številke l do 8 predstavljajo: l Muslimane, 2 Srbe, 3 Hrvate, 4 Črnogorce, 5 Makedonce, 6 Albanec, 7 Jugoslovane in 8 druge narodnosti.
Iz grafikona je razvidno, da je tudi Komcndsko podvrženo dokajšnjim narodnostnim spremembam. Procentualno so lu v ospredju Hrvatje, Muslimani in Srbi, v letu 198I pa so bili prav pri vrhu tudi Jugoslovani, katerih število pa se je ob prvem popisu prebivalstva 1991 po osamosvojitvi Slovenije leta 1990 izrazito znižalo. Zanimiv je tudi
podatek, da je bilo razen Srbov vseh drugih narodnosti ob zadnjem popisu 1991 manj kot ob popisu 1981.
Poleg teh podatkov je treba navesti, da je Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije dodelilo od osa-
mosvojitve do oktobra 1995 na Komendskem kar I4l Ne-slovencem slovensko državljanstvo, od tega 135 po (spornem) 40. Členu zakona o državljanstvu (redna naturalizacija) in 6 po 13. Členu zakona o državljanstvu oz. po izredni naturalizaciji, pri kateri oseba dobi državljanstvo, ker je to v interesu slovenske države. V tem Času je ministrstvo v Sloveniji dodelilo državljanstvo kar 171.687 Neslovenceni, v občini Kamnik pa 1.982 (170.946 oz. 1.906 po redni naturalizaciji
in 741 oz. 76 po izredni naturalizaciji).
Sicer pa sta bila v obdobju 1961 do 1991 dva viška priseljevanja v Slovenijo - sekundarni sredi šestdesetih let in primarni v drugi polovici sedemdesetih let. V prvem obdobju se je priselilo v Slovenijo letno skoraj 10.000 Neslovencev, v drugem obdobju pa letno prek 13.000. Priseljevanje je bilo tako močno, da se je na vsakih tisoč prebivalcev priselilo v Slovenijo 6 ljudi. Tudi na Komendskem je bila zabeležena najvišja rast v omenjenima dvema obdobjema.
Zaključna misel
Pri majhnem narodu, in to Slovenci smo, se vprašanje narodnosti lahko zaplete, če gre za več narodnosti in s tem za več kullur in več (tudi političnih) povezav z matičnim narodom. Moteč je tudi tuj jezik Neslovenca, ki že dlje živi v Sloveniji, a s Slovencem govori v svojem jeziku. Znano je, da je za Slovence odločilni dejavnik prav jezik, ki mu pomeni povezovalno vez za skupno slovensko narodno zavest. Sicer pa je več narodnosti ob avtohtonem slovenskem narodu lahko tudi pozitivno, če se različne vrste znanja oplemenitijo v skupen življenjski cilj. Laže se to doseže, če med avtohtonim slovenskim prebivalstvom Neslovencev ni veliko. Namreč, več je Neslovencev, teže se ti vključijo v življenjsko okolje s Slovenci, več časa potrebujejo za simbiozo in takih območij je v občini Kamnik kar nekaj, o čemer pa bom govoril v naslednjem prispevku.
DR. MARKO ZEROVNIK
Sredi lepo okrašenih grobov in v soju neštetih sveč večina obiskovalcev Kamniških Zal šc opazila ni obnovljene cerkve Marijine in Jožefove zaroke.
Celotna obnova cerkve je bila na ramenih g. župnika Franceta Šuštarja. Pomagal mu je dipl. arh. Ivo Stražar. Obnovljen je bil tudi božji grob poleg cerkve, ki je bil v popolnem razsulu (in iz stališča kulturne dediščine višje vrednosti kot cerkev). Istočasno jc bil obnovljen glavni portal na pokopališču in postavljen nov vodnjak ob njem.
V nedeljo popoldne, 20. oktobra, je škof Kvas z drugimi duhovniki daroval zahvalno mašo, pri kateri je novo cerkev blagoslovil. Veliko število prisotnih jc dokaz, da Kamničanom ni vseeno za njihovo kulturno dediščino in da so ponosni na svojega župnika, ki poleg vsega pastoralnega dela modro in skrbno gospodari s kulturnimi objekti, ki so last Cerkev, vendar v ponos vsem občanom.
Stroške obnove mora nositi Cerkev sama. Pokriva jih iz pri-
spevkov vernikov in dohodkov iz vrnjenega premoženja, ki toliko buri nekatere duhove. Toliko je bilo in je očitkov o vračanju cerkvenega premoženja, češ kaj bo Cerkev z njim. Take obnove so jasen dokaz tistim, ki se s tem vračanjem ne morejo sprijazniti. Cerkev pa s tem obnavlja kulturne spomenike, ki predstavljajo dediščino celotnega naroda.
Celotni stroški obnove bodo znašali preko 25 mio SIT; 1,5 mio SIT jc dalo Ministrstvo za kulturo in enako Občina (12% celotne investicije).
Pri tem se človeku vsili misel, kakšno voljo, vero in pogum so imeli naši predniki, ki so postavljali take kulturne spomenike. In kakšen odnos imamo mi? In koliko lastnikov grobov jc pomislilo, da bi tudi prispevalo za obnovo cerkve (namesto grmade cvetja in tone marmorja). Dolgovi so še veliki. In večina ljudi želi danes biti cerkveno pokopana?
METKA MALI
Smučarski klub Kamnik Sekcija strokovnih kadrov
vabi na
sejem rabljene smučarske opreme,
ki bo v avli Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik
v soboto, 21. decembra, od 9. do 19. ure in v nedeljo 22. decembra, od 9. do 13. ure.
Skozi sedanjost odkrivamo preteklost
Ob izidu knjige Mesto pod Malim gradom
Zbiranje starih razglednic, fotografij in drugih zapisov o zgodovini mesta ali domačega kraja prej ali slej preraste v željo, da bi bila zbirka na ta ali oni način predstavljena javnosti. Ob tem pa amaterski zbiralci trčijo ob nepremostljivo oviro, ki se ji pravi denar. Kje zbrati potrebne tolarje, da bi bili bogati slikovni in besedni zapisi na voljo estetom, ljubiteljem in vsem, ki jim je zgodovina mar?
Navdušenemu zbiralcu Aleksandru Sarnavskemu jc ob pomoči prijateljev uspelo potrkati
Avtor knjige ni želel pisati zgodovine našega mesta, zbral pa je številne njene delčke, ki jih je z njim ekipa sodelavcev oblikovala v berljivo in gledlji-vo celoto. Dr. Emilijan Cevc, ki mesto pozna kot le malokdo, jo je z radoživo nostalgijo pregledoval in le z njemu znanimi podrobnostmi iz meščanskega življenja dopolnjeval besedila, ki jih je redigirala in jezikovno pregledovala prof. Tina Romša-kova. Tehnično oblikovanje je opravil Jakob Dormiš, knjigo pa je natisnila tiskarna Ljudske pravice.
. Ijajo besedne razlage, te pa dobivajo vse večjo pričevalnost, bolj ko se bližajo našemu času. Mesto je spregovorilo z ljudmi, ulicami, trgi. s stavbami.
Na 248-ih straneh vas bo spremljalo 445 barvnih in črno belih razglednic in fotografij, ki naše mesto ohranjajo, kot je bilo. Potrebno je veliko srčne kulture, znanja, volje in denarja, da bi ublažili posege v staro stavbarstvo in okolje. Vendar je Kamnik kljub vsemu zelo ohranjeno staro mesto. Med kranjskimi mesti je bilo prvo, ki je dobilo svoje pravice, saj
na prava vrata, saj je NOVA LJUBLJANSKA BANKA, d.d.
podprla zamisel in preko hčerinega podjetja LB HIPO, d.o.o., ki je prevzelo založništvo, izpeljala tiskanje albuma z naslovom MESTO POD MALIM GRADOM - Kamnik v starih podobah.
O tem, kakšen je bil Kamnik v preteklosti, kako so meščani živeli, pričajo le zapisi kronistov in zgodovinarjev. Starejši ljudje še pomnijo dogodke iz preteklosti, mlajši o njih ne razmišljajo. Živijo v mestu in.sa-njajo o prihodnosti. Pa vendar tudi preteklost zaznamuje prostor, kjer živimo, naše življenje in spomine na otroštvo.
Mesto je tako bogatejše za novo knjigo, v mozaik kamniškega domoznanskega gradiva pa dodan nov, pomemben kamenček, ki pa kljub svoji žlaht-nosti ne sme biti zadnji, ampak naj pomeni izziv za nova zbiranja in raziskovanja ter pisanje kamniške pretekle in polpretekle zgodovine.
Dr. Cevc je v knjigi zapisal: »Kar s kancem domotožja sem pregledal bogato zbirko podob in fotografij, ki jih je ljubo zbral Aleksander Sarnavsky. Lepo darilo nam je pripravil. Kamnik, ki ga je zajel v svojem delu, je predvsem mesto 19. stoletja in časa do druge svetovne vojne. Reprodukcije sprem-
Albrehtove pesmi -branje za tihe ure!
»Jaz jubilejev ne ljubim. V njih je največkrat nekaj tistih primesi, ki niso simpatične. Ton jubilejnih proslav je zmerom slavnostno privzdignjen, nekako lendenčno dobrohoten, slovesno ubran in svečano ce-remonialen malone kakor na pogrebnih govorih, ko se poveličujejo pokojnikove zasluge - zakaj: de monuis nil nisi bene velja kot utrjeno pravilo, ki ga narekuje že pi-etetni čut sam. Toda jubilej vendar ni nekrolog.
Jubilej živega človeka, žive ustanove more biti v bistvu samo obračun opravljenega dela v nekem obdobju, samo bilanca uspehov in neuspehov, samo strog in stvaren pregled prehojene poti in nič manj zanesljiv pogled poti naprej. Jubilej je obračun!«
(OBJUBIIJJU, Fran Albreht)
• Besede kamniškega rodoljuba in pesnika, že zdavnaj zapisane, a še vedno žive in aktualne, so se dotaknile tudi de-
lavcev in učencev osnovne šole, ki nosi ime po znamenitem Kamničanu. Zato so praznično popoldne, 15. novembra, ko je šola iz rok domačega kiparja Miha Kača dobila doprsni kip svojega »patrona« (ne le enega - kar tri: eden stoji pred šolo, drugi v šolski avli in tretji, takšen za iz rok dat', kot je hudomušno dejal kipar, ko ga je predal ravnateljici šole), pripravili prav'poseben »obračun« življenja in dela znamenitega moža v obliki projektne naloge, zanimive prav za vse številne obiskovalce.
Prijetno popoldne je zaokrožila Ivanka Učakar. Pesmi Frana Albrehta je vredno odpreti - so branje za tihe ure, je dejala in nas pospremila v svet Albrehtovih pesmi, ki jih je prebral Tone Ftičar. »... teh majhnih - hišic in ozkih cest, da bi te kdaj pozabil!«
IVANA SKAMEN
so že v listini iz leta 1229 omenjeni »meščani kamniški«. Ne požari in kuge ne vremenske ujme ga niso uničili. Vedno se je na novo postavilo v prvotni podobi. Ostalo jc, kot je bilo, mesto z. dušo pod planinami.«
Prof. Romšakova pa se v uvodniku h knjigi spominja mesta in njegovih preteklih vedut z besedami: »Lepo je kdaj stopiti v pravljico, k Veroniki, v stare fotografije, se srečati z dragimi znanci, kupiti pri Škle-tovi Mici glinaste jaslične pa-stirce in pri Ahčinčku lectove miklavžke, se z bratoma in sestrico spustiti z Zal po Flere-tovem klancu h Knafliču čakat ata, ko mu bo »fabriška« sirena zatulila konec »šihta«.
Po prvi predstavitvi knjige, ki je bila 19. 11. na Novi ljubljanski banki v Kamniku, bo naslednja ob kratkem kulturnem programu 26.11. ob 19. uri v kamniški Matični knjižnici. Knjigo vam bodo predstavili njeni soustvarjalci, moč pa jo bo tudi kupiti.
Kamnik jc res mesto, ki ga ni moč pozabiti in zato naj bo pričujoči album starejšim v spomin, mlajšim pa v opomin. Da bi le v Kamničanih prebudil tolikokrat zlomljeni krajevni ponos in jim priklical v zavest častno zgodovino. Več kot tisoč let je preteklo od prvega zarodka kraja ob šutenskem potoku in bregovih Bistrice, ki je nato rasel in zorel v trg, iz trga v mesto, nepretrgoma, v lepih in težkih dneh, zdaj s polno ustvarjalnostjo, drugič z onemoglo letargijo.
Naj mu zdaj zasijejo dobre zvezde, da se bo spet dvignilo v enega od biserov slovenske zgodovine, kakor so Kamnik svoje dni po pravici imenovali.
MATIC ROMŠAK
		
		
		: \
~3«		
F]   Matična knjižnica Kamnik
Dolgotrajni trud, ki smo ga v kamniški in domžalski knjižnici vložili v projekt potujoče knjižnice, jc zdaj obrodil sadove. Knjižnica bo namreč na prvo pot odpeljala že naslednji mesec, ko se bo prišla predstavit krajanom.
Zakaj potujoča knjižnica?
V kamniški občini so predeli, kamor knjižnična mreža ni posegla. Ponekod so živele krajevne knjižnice, vendar pa so zaradi premajhnega izbora knjig in tudi neustreznih prostorov ali kadrovskih težav počasi zamirale. Zdi se nam zelo pomembno, da vsem prebivalcem, tudi tistim iz oddaljenih predelov, omogočimo dostop do knjige, ki je zagotovo osnovna kulturna dobrina. S potujočo knjižnico bomo lahko prevozili več krajev in to z eno samo kolekcijo knjig, ki pa se bo sproti dopolnjevala ali menjala.
Kaj je potujoča knjižnica?
To je pravzaprav Mercede-sov kombi sprinter 308, katerega notranjost je preurejena v majhno knjižnico. Na knjižne police gre naenkrat 1500 enot knjižnega gradiva. Tega bomo sproti dopolnjevali, odvisno pač od tega, koliko knjig bo izposojenih in kakšne bodo potrebe. Potujoča knjižnica pa se imenuje preprosto zato, ker bo vozila po vnaprej določenem urniku. Torej - knjižnica na kolesih, ki potuje iz kraja v kraj.
Kakšne knjige bo vsebovala?
Predvsem berljivo leposlovje za odrasle, leposlovje za mladino in otroke, slikanice, poučne knjige za otroke, strokovno literaturo za odrasle, glasbene kasete s pesmicami in pravljicami za otroke, videokasete. Gradivo bo zaradi omejenega prostora izbrano, zato bomo
Slike Dušana Lipovca v pizzeriji Murka
Pizzerija MURKA vljudno vabi na odprtje slikarske razstave akademskega slikarja DUŠANA LIPOVCA, ki bo v sredo, 4. decembra 1996, v prostorih gostinskega lokala v Mekinjah. V programu bodo nastopili: avtor, ročk skupina ARCHE, glasbeni duet IGOR GROŠELJ in MARKO ŠKRABA. Program bo povezoval IZTOK ČEBAŠEK.
Potujoča knjižnica se bo kmalu odpeljala na pot
bralcem omogočali naročilo želenih knjig. V kombiju bo tudi zvezek, v katerega bodo bralci zapisovali svoje želje.
Kam in kdaj bo pripeljala potujoča knjižnica?
Po vnaprej določenem urniku se bo knjižnica pripeljala
bilo več bralcev. Zato bo prvih šest mesecev poskusnih.
Kako si izposoditi knjigo?
Če že imate izkaznico naše knjižnice, si lahko knjige izposojate tudi v potujoči knjižnici, sicer pa se lahko vpišete. Knjigo boste lahko imeli izpo-
Potujoča knjižnica se pride predstavit:
- KS ŠMARTNO: torek, 17.12., ob 16. uri pred gasilnim domom, sodeluje tudi PEVSKI ZBOR OŠ ŠMARTNO.
-KSSELA: četrtek, 19.12., ob 12. uri pred šolo, s sodelovanjem selskih šolarjev. ,•
-KSTUNJICE: četrtek, 19.12., ob 16. uri pred šolo, sodeluje tudi pevski zbor iz tunjiške podružnične šole.
-KS MOTNIK: sobota, 21. 12., ob 11. uri pred šolo, sodelujejo tudi motniški šolarji.
OBISK JE OBLJUBIL TUDI BOŽIČEK!
vsakih 14 dni na isti dan, ob isti uri na isto mesto. Urnik bo objavljen in razdeljen po gospodinjstvih. Za postajališča smo se dogovarjali s predstavniki KS; vsem hvala za sodelovanje! Predvideli smo naslednja postajališča: Sela, Srednja vas, Šmartno, Laze, Češnjice, Špitalič, Motnik, Tunjice, Črna, Žaga, Krivčevo. Gozd, Stranje, Bistri-čica. Vranja Peč. Na posameznem postajališču bomo stali eno ali pol ure.
Če bo interes drugačen, lahko spremenimo urnik voženj, lokacijo postajališč ali pa sc ustavimo v drugem kraju, kjer bi
sojeno 4 tedne, če zamudite vračilo, po posebnem ceniku plačate zamudnino. Vsi ostali pogoji so isti kot v matični knjižnici. Vse informacije, tudi v pisni obliki, boste lahko dobili na potujoči knjižnici, ko bo pripeljala v vaš ali bližnji kraj.
Drugje po Sloveniji imajo potujoče knjižnice že dvajsetletno tradicijo. Obisk je velik, ravno tako zadovoljstvo ljudi. Pri nas pa je to novost, za katero pa upamo, da bo lepo sprejeta med ljudmi.
Vidimo se na potujoči knjiž-
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI
CENTER    Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale
ZAČETNI TEČAJ (25 ur): WINDOWS 95, WORD FOR WINDOWS, EXCEL (20 ur)
WINDOWS 95 (5 ur)
713-660
INTERNET, UPORABA MODEMA (5 ur) AUTOCAD, CORELDRAVV, TANGO...
Tečaji potekajo v dopoldanskem In popoldanskem času! Študentom, dijakom In brezposelnim priznamo 20% popusta!
MATIČNA KNJIŽNICA
Matična knjižnica vabi
* v soboto, 7. decembra, ob 10. uri:
POGUMNI KROJAČEK, lutkovno gledališče TRI iz Kranja
* vsak četrtek do 19. decembra in ponedeljek, 23. decembra, PRAZNIČNI DECEMBER z Mladinskim centrom, Heleno in našo knjižnico.
Ivan Sivec v kamniški knjižnici
Biseri bolečine
V torek, 19. novembra, je bil gost Matične knjižnice Kamnik pisatelj, sicer tudi nas soobčan, Ivan Sivec, Predstavil je svojo novo knjigo Biseri bolečine, ki je posvečena zelo znanemu in skoraj ponarodelemu pesniku Simonu Gregorčiču.
V naši knjižnici smo si zamislili, da bo izkupiček od prireditve namenjen potujoči knjižnici, vendar pa je bil obisk tako skromen, da nas je pisatelj [van Sivec na začetku pozdruvil z besedami, da se počuti kot na družinskem srečanju in da so ljudje očitno narobe razumeli potujočo knjižnico in da jo zato najbrž čakajo doma.
Srečanje je res izzvenelo v komornem vzdušju, vendar zato ni bilo nič manj prisrčno. Za to je poskrbel že pisatelj sam, kije živahno in zanimivo predstavil vsebino k njige Biseri bolečine, prav tako pa tudi Tone Ftičar s pretanjenim interpretiranjem odlomkov Iz knjige in .Judita Babnik Z narodnimi pesmimi, ki jih je zaigrala na citrah.
Pisatelj je med drugim povedal, da ga je motilo stereotipno poučevanje o Gregorčiču, posebno zanimanje za tega pesnika pa seje v njem zbudilo, koje kot radijski novinar hodil po Gregorčičevih krajih. Pritegnil gaje Gregorčičev odnos do slovenstva in ljudi, s katerimi je čutil in med katerimi je
deloval kot dušni pastir, j>a tudi sprejemanje njegovih pesmi med Slovenci.
Romanje torej zanimivo branje o Gregorčičevem življenju, napisano v literarni obliki -stvarni podatki so torej vpleteni v tekočo pripoved o pesnikovem Življenju, literarno prikazani so tudi njegovi notranji boji in občutja ob različnih dogodkih.
Knjiga se ravnokar z avtorjem vred predstavlja v različnih slovenskih krajih, saj je vzbudila precej pozornosti. Sicer je Ivan Sivec med najbolj branimi slovenskimi avtorji, tudi v naSi knjižnici je po njegovih knjigah veliko povpraševanje. Zagotovo bo tudi roman o pesniku Gregorčiču med Iskanimi branji.
BP
Kdo vodi Občino Kamnik?
Župan ali predsednik občinskega sveta?
Decembra 1996 bosta minili dve leti, odkar so se zgodile spremembe na lokalnem nivoju in odkar sta zaCela delovati občinski svet in župan. Po dveh letih se že lahko reče, kdo je kdo v našem svetu in kdo vodi oziroma naj bi vodil politiko občine.
Že vse od lokalnih volitev decembra 1994 se v našem in tudi drugih, večinoma večjih, občinskih svetih zaznava trenje med dvema funkcijama, kateri bi radi nekateri člani občinskega sveta izenačili.
Zupan kot predstavnik občanov občine Kamnik predstavlja in zastopa občino ter skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta. Predlaga svetu v sprejem proračun in zaključni račun občine ter odloke in druge akte iz pristojnosti občine in je izvoljen na neposrednih tajnih volitvah. Večino stvari, ki jih predlaga župan, pa mora potrditi občinski svet.
Predsednik občinskega sveta pa jc prvi med enakimi, ki ga izvoli koalicija strank, ki se oblikuje v občinskem svetu. Predsednik sveta se ne more enačili ali primerjati z županom, ne po plači ne po pristojnostih in ne po količini dela, ki ga mora opraviti župan in njegova uprava. Kajti župan je organ občine, tako kot nadzorni odbor in občinski svet, predsednik pa je le član tega organa - prvi med enakimi, ki ga vodi ob veliki pomoči profesionalnega tajnika sveta. Na kolegiju sveta se dogovarja z ostalimi predsedniki poslanskih klubov in županom ter njegovo administracijo, kakšen bo dnevni red seje in kako se bo izvajal.
Ze na točki izvolitve predsednika sveta decembra 1994 oziroma v začetku leta 1995 se je pokazalo, kakšna koalicija bo vodila Kamnik, čeprav stranke SLS, SKD, SDS in pa tudi eden SND-cjcvec niso do sedaj tega priznale in so vseskozi trdile, da ni med njimi nobenega dogovora. Le zakaj se vsakič, ko so se pozabile domeniti glede glasovanja, morale prekiniti sejo sveta in se posvetovati za zaprtimi vrati. Najbolj pa bo skeptike prepričalo dejstvo, da ko se je izbi-
ral predsednik (ki je potreben) in dva podpredsednika sveta, so te stranke, ki »niso« v koaliciji, izvolile predsednika - člana SDS ter dva podpredsednika - člana SLS in SKD. Še zmeraj pa so trdile, da med njimi ni nobenega dogovora. Zdaj vsi, tudi najbolj naivni vedo, da je bilo to premišljeno dejanje, ki naj bi se vleklo vse do parlamentarnih volitev, kjer so stranke slovenske pomladi pretentale volivec in nastopale samostojno. Nihče od teh strank si ni upal pred volitvami stopili skupaj v zvezo pomladanskih strank, ker bi v tem primeru dobile te stranke bistveno manj glasov. Večina tistih, ki so volili SLS, niso hoteli dati glasu še Janši ali Peterleta
Zato jc zdaj čas, da pomladanske stranke končno poveste, da imate v Kamniku koalicijski dogovor in da vaših dvajset glasov plus dva - večinoma eden, ki se obrača z vetrom, obvladujete Kamnik, in ste tudi delno krive za velik minus, ki ga ima občina. Vi ste tiste stranke, ki spremenite večino postavk v proračunu in ga zvišate do nemogočih meja. Seveda bi se tudi LDS-u lahko očitala posredna krivda, vendar sedem sedežev od enaintrideset (kar je na lokalnih volitvah pomenilo drugo mesto) ni zadosti, da se sploh resno vključimo v igro. Včasih nam uspe preprečiti, popraviti in opozoriti na sprejem neumnega odloka ali da je neka postavka v proračunu pretirana, toda na koncu odločate vi.
Pa se vrnimo spet k dvema funkcijama, zaradi katerih sem se odločil razložiti, kdo je kdo v naši občini. Vemo, da pomembnost Zupana ne izhaja toliko iz njegovih kompetenc, pač pa iz njegovega položaja, ki temelji na okoliščinah, da je izvoljen na neposrednih volitvah in zato glede svojega mandata ni odvisen od občinskega sveta in da glede na to tudi ni odgovoren za uresničevanje svojih nalog niti občinskemu svetu niti kakšnemu drugemu organu v občini ali zunaj nje. Zupan ima pravico sklicati redno ali izredno sejo, če tega ne stori predsednik na predlog župana v določenem roku. Predsednik
pa ne more voditi županata. Župan lahko tudi zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, kar se pri našem županu ne zgodi ravno velikokrat, čeprav bi sc lahko in mogoče se sedaj občina ne bi otepala s težavami, ki jo obkrožajo. Samo več odločnosti župana proti vodstvu občinskega sveta je potrebno in ne samo govorjenje ter slikanje za Kamniški občan.
V podkrepitev zadnjega stavka pa tole. Župan je zaradi svoje neposredne izvolitve suveren in takorekoč nedotakljiv skozi vso svojo mandatno dobro. Občinski svet in župan sta med seboj zelo neodvisna in lahko delujeta vsak po svoje. Vendar pa je treba paziti, ker takšna ureditev ustvarja med navedenima organoma položaj, ki lahko pripelje do blokade upravljanja občine, kar jc spričo strankarskega značaja parlamentarne demokracije in tudi lokalne samouprave zelo mogoče. Občinski svet lahko zadrži sprejem proračuna, toda samo za eno leto. Na drugi strani pa župana ni mogoče prisiliti, da izvršuje sklepe občinskega sveta, če jih noče. Zato je potrebno najti neko ravnovesje med županom in občinskim svetom.
Glede na vse napisano lahko potegnemo zaključek, da župan kot neposredno izvoljen funkcionar ne more voditi sej občinskega sveta in si mora zato svet izvoliti svojega predsednika. To pa si predsedniki svetov predstavljajo kot konkurenčno funkcijo županu in zato lahko pride do konfliktov med funkcionarji koalicije v svetu in njegovim predsednikom na eni strani in županom in njegovo upravo, ki jo vodi, na drugi. Vse to pa zavira uspešno delovanje občine in lahko pripelje do sprejema slabili aktov iz pristojnosti občinskega sveta ali celo do aktov, ki so nasproti zakonom, in pa do proračunskega minusa, ki si ga je naša občina nakopala ravno zaradi boja predsednika ter njegovih koalicijskih partnerjev in župana ter njegove občinske uprave.
član občinskega sveta Brane Golubovič
Malo za šalo, malo zares
Pravda o oslovi senci in kačjem repu
Znamenita kamniška Veronika zopet buri duhove v občinski hiši. Ni se še dobro polegel hrup okrog Gasparijeve slike Kamniška Veronika, ki jo je na mojo pobudo, s pomočjo sponzorjev, kupila Občina Kamnik in visi sedaj v županatu, njena reprodukcija pa krasi naslovnico te dni izdane monografije Mesto pod Malim gradom Aleksandra Sarnavskvja. Raznorazni »poznavalci in strokovnjaki« so vsevprek trdili, da ne gre za izvirno olje Maksima Gasparija, temveč za ponaredek
Znamenita Kamniška Veronika zopet buri duhove v občinski hiši. Tako jo je v grafiki upodobil slovenski slikar, kamniški rojak, MIha Maleš.
ali pa delo drugega avtorja. Tako naj bi del krivde za »nepristno Veroniko« nosili tudi jaz, g. župan Smolnikar in pa galerist-ka ga. Jana Vesel, lastnica galerije Florjan iz Ljubljane, ki je sliko prodala občini z ustreznim certifikatom. Končno je »strokovnjake in poznavalce« utišalo strokovno mnenje akademika dr. Emilijana Cevca, kamniškega rojaka, ki je sliko spoznal kot pristno delo mojstra Maksima Gasparija.
A zopet vidimo in slišimo, da z zakleto deklico Veroniko noče in noče biti konec križev in težav. Kot smo lahko prebrali v 20. številki Kamniškega občana, so vrli svetniki na zadnji seji občinskega sveta konec oktobra modrovali in se pravdali o občinskem grbu. Ta naj bi se skozi zgodovino spreminjal. Tako naj bi bila v začetku v njem sv. Marjeta, kasneje riba Faronika, nato Veronika - pol žena, pol kača.
Tudi zvezda in luna v grbu sta se spreminjali (peterokraka, šestero-kraka; prvi, zadnji krajec) in menjavali položaj (desno, levo in obratno). Kot smo lahko prebrali, so svetniki modrovali, razpravljali, opozarjali in polemizirali ter na koncu sklenili, da bodo z razpravo o problematiki občinskega grba nadaljevali prihodnjič. Vse lepo in prav, vendar, za božjo voljo, ali v kamniški občini res ni tehtnejših problemov, kot je prepiranje o grbu, ki je že tako ali tako točno opredeljen določen v 8. členu občinskega statuta. Blagor občini, ki nima hujših problemov! Ali so gospe svetnice in gospodje svetniki plačani z denarjem davkoplačevalcev za to, da se pričkajo o tem, kakšen rep naj bi imela Veronika - kačjega ali ribjega. Ali ne spominja vse skupaj nekam čudno na znane zgodbe pisatelja Frana Milčinskega, kjer so vrli junaki teh zgodb tudi iskali in določali grb svojega kraja - Butal, se ve! Ali če citiramo našega Franceta Prešerna:
...da pravdajo se ti možje znahiti, za kar so se nekdanji Ahderiti v sloveči pravdi od oslove sence.
P. S.
Kamniški svetniki pa so zmožni tudi kakšnih konkretnih in konstruktivnih domislic. Na zadnji seji je nek svetnik namreč modroval, da ureditev sedanje občinske sejne sobe spominja »na šolske klopi ali na predpotopno kino dvorano« in takšno stanje onemogoča kvalitetno in odgovorno delo. V tem se lahko z omenjenim svetnikom popolnoma strinjamo glede na raven napornih razprav na sejah, še posebno tiste o Veronikincm repu. Zaskrbljeni svetnik nadalje predlaga, naj bi v bodoče kamniški svetniki sejali »za ovalno mizo«. Upati je, da bo na prihodnji seji padel predlog, da se kamniški svetniki preimenujejo v Viteze okrogle mize! Vprašanje jc samo še, kdo bo igral kralja Arthurja.
DUŠAN LIPOVEC
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VABIMO VAS...
Sobota, 7. decembra, ob 19. uri
Osnovna šola Šmartno v Tuhinju
SOZVOČJA:  Skupni koncert Mešanega pevskega zbora MAVRICA Srednja vas in Prvega slovenskega pevskega društva LIRA Kamnik
Zborovodja:  Alojz KOLAR, Marjan RIBIČ
Vstopnina 300,00 SIT!
Sobota, 7. decembra, ob 20. uri
Velika dvorana kina DOM Kamnik
GLEDALIŠKO-PLESNA PREDSTAVA »TANGOLMIN«
Uprizoritev:   Gibalno plesna skupina GIB'S ob spremljavi »Orkestra tolminskih zgagarjev«
Vstopnina 300,00 SIT!
Petek, 20. decembra, ob 18. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik
ODPRTJE RAZSTAVE: FOTO GORENJSKE '96
Odprtje razstave bo spremljala projekcija izbranih diapozitivov in glasbeni program. Razstava bo odprta do 5. januarja 1997.
VABLJENI!
PISMA - MNENJA • ODMEVI • PISMA - MNENJA • ODMEVI • PISMA - MNENJA
Agrarna skupnost, ne grobarji Menim
V članku Grobarji Menine, kije izšel v Kamniškem občanu 21. novembra in ga je podpisal Dušan Lipovec, je toliko neresnic in grobih žalitev, da je Agrarna skupnost, združenje sedmih kmetov, lastnikov Llmovske planine na Menini, prisiljena odgovoriti na istem mestu.
Agrarna skupnost Limovska planina je znova oživela na podlagi denacionalizacijskih odločb leta 1994. Naši rodovi že stoletja pasejo živino, ki jo ima Agrarna skupnost v lasti že po izročilu očetov in dedov. Torej smo pastirji, ne grobarji in ne pogrebniki, kot domneva očitno slabo obveščeni pisec v Občanu. Agrarna skupnost je naročila pri Geodetskem zavodu Slovenije preveritev skupne posestne meje na Limovski planini in z Zavodom sklenila pogodbo, vredno več kot dva milijona tolarjev. Pogodbeno delo ne predvideva niti spremembe občinske meje niti kake aktivnosti v zvezi z načrtovanim radarjem. Med delom geodetov na terenu so nam »neznani« storilci sproti odstranjevali stara in nova mejna obeležja in s tem povzročili škodo v višini 700.000 tolarjev. Posneto gradivo na terenu bo gotovo pomagalo pri razkritju domnevnih storilcev, česar pa pisec članka v Občanu očitno ni vedel. Veseli bi bili, če bi nam Odbor za zaščito Menine enkrat povedal, kakšna je pravzaprav njegova dejavnost in kaj ga moti naše delo pri uveljavljanju lastniških meja Agrarne skupnosti na Limovski planini. Naša živina, ki že stoletja gnoji metliške travnike in spodbuja novo zeleno rast, prav gotovo nI onesnaževalka in ne pušča za sabo odvržene embalaže, ki iz leta v leto bolj ogroža neokrnjeno naravo.
Podiranje mejnikov na Limovski planini je kaznivo dejanje, za katerega bodo storilci vsekakor odgovarjali in tudi plačali škodo, ki so jo povzročili. Naše pisanje je namenjeno ne samo občanom in avtorju v Občanu objavljenega prispevka, ampak tudi odgovornim v kamniški občini, Zelenim in vsem, ki jim še ni jasno, za kaj si »grobarji Menine« prizadevamo.
Marjan Križnik, predsednik Agrarne skupnosti
Na kamničanu popust za otroke ne velja!
Veliko črnila je bilo že prelitega na račun nove pridobitve - enotne vozovnice za primestni potniški promet. Ne zaman, kajti vse bolj se razkriva, kje je treba prijeti bika za roge, vsaj kar se cene enotne vozovnice tiče!
Iz pisma ministra za promet in zveze, naslovljenega kamniškemu županu in objavljenega v Kamniškem občanu 17. oktobra 1996, namreč izhaja, da vlada še naprej subvencionira Slovenskim železnicam delež za opravljanje prometa na kamniški progi! Za kombiniran primestni potniški promet (avtobus - vlak) pa za subvencijo ni zakonske podlage. Je pa takšno subvencioniranje mogoče iz proračuna občine. Minister na koncu tudi dodaja, da ga čudi, da so župana nove cene presenetile, saj so takšne, kot jih določa pogodba, katere sopodpisnik je tudi župan.
Če držijo besede župana Smolnikarja, izrečene v oddaji Torkova vroča linija na kamniški lokalni televiziji 26. novembra, da ob podpisu ni vedel, da bodo cene prevoza z vlakom tako poskočile, potem lahko mirno zapišemo, da so ga pri sklepanju posla žejnega peljali čez vodo. Istočasno pa mu lahko zamerimo pomirljivo držo do visokih cen, saj se mu pri vsem tem ne zdi problematična toliko višina kot radikalnost. Po njegovem povišanje cene naenkrat ni bilo »pametno«, pač pa naj bi ta naraščala postopoma. Torej manj opazno za uporabnike! Kakorkoli že, njegova izjava o trudu, da bi občina pridobila sredstva za sofinanciranje vozovnice iz državnega žaklja, je izzvenela kot glas vpijočega v puščavi. Odgovor ministrstva je namreč jasen - država ne subvencionira kombiniranega primestnega prevoza!
Kot smo imeli v tej isti oddaji priložnost izvedeti od direktorja Kambusa, je bila želja po uvedbi enotne vozovnice v Kamniku že dolgo prisotna, prav tako tudi pri Kambusu. »Nevzdržne« razmere v zadnjem letu na slovenskih cestah pa so tolikšne, da je vsaj delna preusmeritev cestnega potniškega prometa na železniškega - nujna! Zato meni, da so pritožbe posameznikov povsem neutemeljene, še posebno kar se tiče cene prevozov pa tudi enotne vozovnice. Ka-mničani imamo namreč najcenejši primestni potniški promet v Slo-
veniji. Tudi sicer so storitve podjetja dokaj solidne, kar potrjuje tudi poročilo inšpekcijskega pregleda pred kratkim: avtobusi niso prepolni, vozijo po voznem redu, vozila so tehnično brezhibna in redno pregledana, s ceno vozovnice ni nič narobe. Skratka, očitki, ki letijo na njihovo podjetje, so povsem iz trte zviti. Pa vendar se v nadaljevanju oddaje direktor Zlatnar ni mogel izogniti številnim kritikam gledalcev. Med drugimi tudi, da imajo avtobusi precejšnjo zamudo in da so šoferji ter sprevodniki večkrat tudi neprijazni. Zamudo povzročajo gradbena dela na cestah, je pojasnil, šoferji pa velikokrat delajo tudi po več kot dvanajst ur dnevno, tako da zaradi utrujenosti tudi prihaja do slabe volje. A se kljub temu v podjetju trudijo delavce usposabljati in izobraževati o pravilnih medsebojnih odnosih in komuniciranju. Oddaja se je prehitro končala, da bi direktorja Kambusa lahko povprašali o varnosti potnikov, ki jih vozijo tako utrujeni šoferji.
Kot že rečeno, se je Torkova vroča linija (prejhitro in brez pravega zaključka končala. Kljub prepričevanju direktorja Slovenskih železnic, da ne gre za neupravičeno podražitev, temveč le za ekonomsko ceno enotne vozovnice, kije pač nihče ne zmore sofinancirati, pa tudi njegovim poskusom »tolažbe«, da bomo v nekaj letih (ko bo končana posodobitev) uporabniki najatraktivnejše in najsodobnejše rešitve primestnega prometa v Sloveniji, nismo dobili pravih odgovorov!
Nasprotno! Občutek, da avtobusno podjetje Kambus bolj rešuje svoje težave kot težave potnikov, ostaja! Da ostajajo sledi, ki kažejo na to, da bi se podjetje rado polastilo in monopoliziralo kar ves kamniški primestni promet! Ne morejo nas namreč prepričati, da je ta za Kamntčane cenejši, še posebno, kar se tiče prevoza z vlakom. Kako naj jim verjamemo, če smo še pred meseci za otroke, stare do 14 let, lahko kupili vozovnico s polovičnim piopustom, zdaj pa to ni več mogoče, ker velja na vlaku slovenskih železnic režim Kambusovih cen?! Če je ta vozovnica stala pred meseci 60 tolarjev, zdaj pa stane 220 tolarjev?!
Kdo si torej po vsem tem še upa trditi, da gre za pridobitev?! Morda, a ve se, kdo pri tem pridobiva in na čigav račun!
Ivana Skamen
O kamniškem grbu
Nešteto je bilo že pisanja in govorov ter prepirov o kamniškem grbu, vendar do danes še ni dokončne ugotovitve, kateri je pravi grb in zakaj se je prav na kamniškem grbu zalomilo. Heraldika, ki znanstveno raziskuje zgodovino nastankov grbov, ugotavlja, da je ta veda šele iz XIII. stoletja, ko so bile križarske vojne in jc množica vitezev, plemičev in druge gospode odšla po nasvetu papeža Urbana II., ki je pognal prvo križarsko ekspedicijo do Bizanca pa potem v Sveto deželo na boj proti Saracenom in islamu, da bi rešili Jeruzalem pred nekrščan-stvom. Takrat je prišlo do prvega simbola neke viteške rodbine, grba, ki je potem med seboj ločil in razpoznaval različne družine. Za prvo upodo-
bitev so vitezi vzeli obliko grba z njihovih ščitov, ki so bili zgoraj ravni, spodaj pa so se v loku končali špičasto. Na to polje so upodabljali dele ptic, kot so krila ujed, pa tudi zmaje, čelade, obrambne stolpiče itd. Upodobljene so bile tudi osebe in svetniki ter svetnice. ValvaSor ima v svoji knjigi barvaste grbe mnogih viteških družin, gradov, dežel in držav. Naj bo to skromen uvod, kako je prišlo do kamniškega grba. V XII., posebno pa v XI-II. stoletju so gospodovali v Kamniku grofje Andeksi. Ti so imeli že grb, ki ga dobimo tudi na kovancih, ki so jih kovali v Kamniku. Grb jc enostaven: na eni polovici polja grba so krila velike ujede, orla, na drugi polovici je okrogli stolp. Andeksi pa so imeli v
ISCG-IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER
IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI
Domžale, Kolodvorska 6
RAZPISUJE
programe za šolsko leto 96/97
* SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI:
- ekonomsko komercialna šola - 1. letnik
- poslovodska šola (V. st.)
- usposabljanje računovodij (V/1) 400-urni program (pričetek takoj)
- trgovska šola (pričetek februar 97)
* PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
TUJI JEZIKI:
- nemščina začetni tečaj
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
- VVIndovvs 95, VVord for VVindovvs, Excel...
EX seminar - protieksplozljska zaščita električnih naprav
(osnovni in obnovitveni tečaj)
seminar: računovodstvo malih podjetij
seminar za vodenje poslovnih knjig s.p.
varstvo pri delu in požarno varstvo
seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
tečaj strojepisja
tečaj za skladiščno poslovanje
tečaj za voznike viličarjev
tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
* PROGRAMI ZA PROSTI ČAS
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
- tečaj CESTNOPROMETNIH PREDPISOV
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih In sredah od 7. do 16 ure ali na tel. številki (061) 711-082 In (061) 712-276
rodbini tudi svetnice, med njimi sta bili sv. Elizabeta, hči Gertrudc Andeške, ki je postala madžarska kraljica. Za časa znamenitega ogrskega kralja Bela IV. je bila rojena hči Margareta, po naše Marjeta: Oče Bela IV. se je med bitko z Mongoli zaobljubil, da jo bo dal v samostan, če bo v bitki zmagal. In res je bitko dobil. Marjeta je odšla v samostan. Ni dolgo živela, samo 28 let in je v kloštru umrla. Ker pa je bila sila velika dobrotnica re-vežev, bolnikov, trpečih ljudi in seveda izredno pobožna, jo je Vatikan predvidel za blaženo. Ker pa je bila povezana s stricem Bertoldom II. Ande-ksom, poznejšim oglejskim patriarhom, so jo še bolj spoštovali tudi Andeksi. In čez nekaj let po smrti so prav po zaslugi potomcev kamniških Andeksov začeli slikati Marjeto Ogrsko, kot jo danes še slavi, katoliška cerkev, v kamniški grb. Kdaj je prišla v grb Kamnika, ni znano. Vemo pa, da je bil grb z Marjeto uveljavljen vse do XIX. stoletja. Šele, ko so kamniški župani zaceli misliti slovensko, so prišli na idejo, da namesto madžarske andeške Marjete postavijo v vrata stolpa kamniško Veroniko. Mislim, da je bilo to že za časa župana dr. Samca, prav gotovo pa mi je znano, kar mi je oče večkrat govoril, da bodo namesto Marjete v kamniški grb začeli stavljati Veroniko. To se pravi, da je sprememba nastala, ker so slovenski župani hote odstranili svetnico Marjeto Ogrsko in začeli risati Veroniko, najprej z ribjim repom, potem pa s kačjim. Mladi Gaspari že riše kamniško Veroniko s kačjim repom. Stvar pa ni tako enostavna. Takrat je bil dekan na Šutni kanonik Lavrenčič. S to spremembo je bil seznanjen in je bil kot duhovnik tangiran. 1909 je prav on spremenil pročelje baročne cerkve na Sutni in tja postavil kamnite svetnike. Tc je umetniško izklesal kipar Ivan Zaje, tisti, ki je postavil tudi Prešernov spomenik v Ljubljani. Ko sem natančno opazoval te svetnike, sem spočetka mislil, da so v sredini Mati božja, ob straneh so verjetno evangelisti. Pa ni tako! Prvi kip spodaj na desni je svetnica in to sv. Marjeta Ogrska. Zakaj? G. dekan je takrat razmišljal o problematiki kamni-
»Lačna sem!«
Razmišljanje v Tednu Karitas in po vrhunskem srečanju FAO o prehrani
Pred dnevi me je na ulici sredi Ljubljane ustavila ženica srednjih let s prošnjo: »Gospod, lačna sem! Ali imate mogoče za en skromni ričet?«
Vprašanje me je malce iznenadilo. Vprašujoče sem se zagledal v ženičin obraz in skušal iz njega prebrati, ali gre za upravičeno stisko ali pa kakšno drugo potrebo, na primer po alkoholu, cigaretah ali po čem drugem. Obraz se mi je zazdel res nekoliko »sumljiv«, vendar sem. ne da bi se kaj obiral ali dalje poizvedoval, obrnil oba žepa »kavbojk« ter bil pri priči pripravljen stisniti ženici v roke nekaj stotakov za »tisti ričet«. Pa sem, žal, privlekel na dan le nek zmečkan račun in bolj ali manj umazan robec. Ženica je, ko je videla mojo odkritosrčno namero pomagati ji, še bolj vljudno rekla: »Oprostite, gospod!« In odšla dalje.
Srečanje je v meni pustilo globljo sled, kot pa sem si mislil, čeprav ni bilo prvo te vrste. Večkrat se je že dogodilo, da se mi jc približal kateri od ljubljanskih klatežev, ki se potikajo po ulicah in prosjačijo za kruh, malico in podobno, že na prvi pogled pa lahko razbereš, da gre za željo po litru ali dveh opojne pijače, ki si ga potem skupina podaja od ust do ust in ob njem ter njegovem učinkovanju pozablja na vsakdanje stiske.
Kolega je pripovedoval, da še nikdar nt srečal tako obupanega človeka, kot pijančka, ki sta mu na ulici padli steklenici pijače iz rok in se razbili na kamnitem pločniku. »Bogvc koliko časa je prosjačil zanju, sedaj pa je šla pijača k vragu.
namesto po suhem grlu,« je bil njegov komentar. Podoba je bila, da bo »izgubaša« konec, tako tragično je doživljal »nesrečo«, ki se mu je pripetila.
Pripetilo se mi je že tudi, da me je na ulici ustavil fant kak^ Snih petnajstih let in me prosil za nekaj denarja z izgovorom, da bi rad telefoniral. Drugič isti fant ni imel denarja za avtobus. Tretjič si je mladenič podobne starosti v mrzlem jutru zaželel čaja: »Gospod, zebe me, ali imate mogoče za čaj?«
V trgovini sem bil priča, ko je moški kakšnih tridesetih let odkrito prosil, če imajo kaj hrane za »klošarje«.
Kaj narediti? Marsikdo izmed nas je prav gotovo že doživel kaj podobnega, če ne, pa še bo. Kako ugotoviti, ali je človek v resnični stiski ali le izsiljuje in bo denar namesto za kruh pognal za pijačo, mamilo ali kaj drugega, zanj tudi nujno potrebnega. Vsekakor je človek v eni od oblik stiske. Za nas mogoče to ni stiska, zanj pa jc. Sam včasih privlečeni na dan kaj denarja, odvisno od tega, ali ga imam pri roki ali v človeku, ki me prosi pomoči, začutim zares hudo stisko. Včasih slutim, da bo šel denar čisto v drug namen, kot pa je prosil mimoidoči, vendar se zaradi tega ne vznemirjam, saj si mislim: skušam ti pomagati, za kaj boš pa ti porabil denar, je tvoja stvar. Jaz sem ti ga dal iz čistega in poštenega namena. Včasih koga, ki je v trajnejši stiski, napotim tudi na Karitas. Sicer pa »dotični« dobro vedo zanjo in za vse druge dobrodelne ustanove, za vsa ljubljanska župnišča pa Se marsikaj druge-
ga. Stiska je pač iznajdljiva in preživeti je treba, zato je taksno napotilo bolj ali manj brez pomena. Prosilci pa pričakujejo uslugo: takoj in to v denarju. Nekateri se bolj znajdejo, drugi manj. imajo pripravljene bolj ali manj prepričljive prošnje, upajoč, da bodo obrodile uspeh. Naj ho že kakorkoli, omenjeni in drugi primeri, ki sem jih doživel sam in so jih po vsej verjetnosti tudi drugi, kažejo na to. da je pri nas vedno več ljudi v stiski, da si upajo sredi dneva na ulici prositi za hrano, tudi za cigarete, za vozovnico, čaj... Medtem ko vidiš na cestah vedno več imenitnih in najnovejših avtomobilov, lepo oblečene ljudi, pa lahko, če si malce pozornejši, opaziš tudi vedno več socialno ogroženih ljudi: klatežev, pijančkov. na stranpoti zašle mladine. To nam govori, da postajamo po eni strani vedno bolj razvita država, po drugi pa se pri nas kopičijo številni socialni problemi, se dviga število brezposelnih, ljudi, ki jih je življenje, usoda ali pa so sami sebe pahnili na družbeni rob. Kam z njimi, kako jim pomagati, kako urediti njihov socialni položaj?
Naj se Z njimi ubadajo socialne službe iii dobrodelne organizacije, bi dejal marsikdo. Vprašanje pa je širše razsežnosti, saj se bomo morali z njim prej ali slej ubadati vsi, kolikor se že tako ali drugače ne srečujemo z njim ali nas zadeva. Krepko se bomo morali potruditi, da bomo postali »zdrava družba«. Od socialnih služb, ki bodo imele vedno več dela, do posameznikov.
jože:
škega grba in je že vedel, da bo Marjeto občina odstranila iz grba, on pa je naročil kiparju Zajcu, naj napravi Marjeto. Tako je dekan ohranil Marjeto na cerkvi za vse čase, iz grba pa je morala oditi. Poleg nje stoji s knjigo evangelist Janez. Za svetnika na drugi strani pa še nisem ugotovil, ali sta evangelista (Marko in Luka). To moram še ugotavljati.
Kamniški grb od konca XIX. stoletja vsebuje lik Veronike. Znano mi je, da je občinski svet razpravljal o grbu in da so
se ustavili ob Veronikincm spodnjem delu, ki je včasih ribji, včasih kačji rep. Kamniški grb pa ima še neko veliko zmoto. To sta zvezda in mladi mesec ali Sčip. Razni grbi imajo te simbole enkrat na desni, enkrat na levi. In kje je resnica. Pravilno je, da je zvezda vedno na vzhodu in je to zvezda Danica, na zahodu ali na desni strani mora biti vedno Sčip, ker Sčip vidimo vedno na zahodu. Razni podobarji, umetniki, risarji rišejo ta dva sim-
bola na kamniškem grbu, kakor jim pade na misel, čeprav je to popolnoma zgrešeno.
Omeniti moram prof. Boža Otorepca, ki je eden najboljših heraldikov pri nas. Mislim, da bi bila njegova ugotovitev najbolj merodajna; zato bi nam g. Otorepec najbolje odgovoril, pritrdil moji razlagi ali pa jo zavrnil.
Naj bo to dovolj o spornem kamniškem grbu!
dr. NIKO SADNIKAR
PISMA
MNENJA - ODMEVI • PISMA - MNENJA - ODMEVI • PISMA - MNENJA
Kratek odgovor na Drugo plat medalje z dne 21.11.1996
Javnost delovanja izvoljenih predstavnikov - svetnikov - je njihova demokratična dolžnost in pravica, zato ne more biti značajska lastnost ali navada posameznika. Državljani - krajani - na ta način zvedo, kaj se v kraju koristnega dogaja, pa tudi mnogo tega, kar kraju ni ravno v korist in ponos. Sem spada tudi sramotni poizkus prisilne odvedbe svetnika z neke »javne« seje v KS Komenda, zato tovrstno zagotavljanje javnosti delovanja, kot ga zagotavlja gospod Remse, še ni čisto verodostojno, saj novoizvoljeni svet deluje s starimi, v teh stvareh preverjenimi kadri. Volivci so z njihovo neizvo-litvijo zadosti jasno izrazili svojo nezaupnico, zato je nadaljevanje tajniških opravil po istem tajniku zanikanje volje volivcev, saj je znano, da tajnik v marsičem usmerja delovanje krajevne skupnosti.
Tudi zlorabe, storjene v prejšnjem sklicu, katerih glavni pobudnik je bil tedanji tajnik, še niso odpravljene in poravnane, zato bo še potrebno poučiti kakega veljaka ali ministra, da zakon o demokratični državi velja za vse enako. Pa smo zopet tu! Statut občine Kamnik v 106. členu določa: »Predsednik, tajnik in člani sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno«. To določbo krši samo svet krajevne skupnosti Komenda, ki edina v občini Kamnik zaposluje poklicnega tajnika. Zaradi te in drugih kršitev sem pisno pozval župana, kije po Zakonu o lokalni samoupravi varuh zakonitosti na tem nivoju, da zagotovi zakonitost delovanja tudi v KS Komenda.
Dejstvo, da vse ostale KS v občini zmorejo svoje delo v prostem času nepoklicno, dokazuje, da trditve predsednika KS Komenda o obilici dela ne zdržijo resnejše presoje, še zlasti zato ne, ker tudi KS Komenda nima izdelanega razvida del in nalog, pač pa tajniku nalagajo delo na osnovi vsakokratne seje krajevnega sveta. Tovrstno »volonterstvo« za redno zaposlovanje pa je s stališča pravne urejenosti bolj škodljivo kot ne saj omogoča številna, z veljavnimi predpisi neusklajena dela.
Iz vseh navedenih razlogov predlagam gospodu Remšetu, da skliče Zbor krajanov, kjer bomo vse navedeno in še kaj uredili javno in demokratično.
Želim in upam, da bo v novoizvoljenem svetu več demokratične
volje. To upanje utrjuje tudi vabilo občinskim svetnikom na sejo z dne 11. 11. 96, kjer smo v prvi točki obravnavali stvari, ki zadevajo tako občino kot krajevno skupnost in soglasno ugotovili potrebo po takem sodelovanju, čas pa bo pokazal, če se bo ta oblika sodelovanja prijela. Sam menim, da je primerno, da tovrstno sodelovanje uvedemo tudi s krajevnimi skupnostmi, s katerimi imamo skupne objekte in skupne razvojne cilje.
Demokratično načelo javnosti delovanja je zame obveza, zato bom to obliko obveščanja javnosti uporabili vedno, ko bom imel utemeljene razloge.
Vas občinski svetnik Pavel Ocepek
Odkrivanje spominskih plošč po kamniško
Ker krožijo med ljudmi razne govorice v zvezi z odkritjem spominske plošče, se nam zdi prav, da tudi sami kot lastniki rojstne hiše Luke Svetca spregovorimo in povemo ljudem resnico, če jo že organizatorji prireditve niso hoteli.
Sami namestitvi spominske plošče nismo niti najmanj nasprotovali. Hoteli smo le zagotovilo, da nam z namestitvijo te plošče ni omejeno nadaljnje posedovanje tega objekta. Ker nam organizatorji tega zagotovila niso dali, so se začele stvari zapletati. Nakar je prispel Se dopis Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, v katerem navajajo, da je hiša zaščitena, da je predvidena razglasitev hiše za kulturni spomenik - zgodovinski in memo-rialni, ureditev spominske sobe in namestitev spominske plošče na fasado. Iz tega vsega je bilo razvidno, da bi kar naenkrat Izgubili pravico do razpolaganja z lastno hišo. Ker s strani organizatorja ni bilo nobenega posluha tudi za naše želje«, smo bili prisiljeni, da jim odklonimo gostoljubnost. Tako smo organizatorju postali veliko breme in bi bilo najbolje, da bi izpraznili hišo in jo prepustili kulturnikom brez vsake odškodnine v nadaljnjo uporabo.
Spoštovani kulturniki, zavedajte se, da vam je Svetčeva hiša dala velikega moža, premoženja pa vam ne more dati. Ker prireditelji proslave niso imeli tehtnega razloga, da bi opravičili svojo nesposob-
nost pri sami organizaciji, so pač ves gnev prevalili na lastnika hiše. Tako se je začelo na sami proslavi, kar drugje ni v navadi, blatiti in pljuvati po lastnikih rojstne hiše Luka Svetca.
Na koncu bi podali Se kratek poduk govornikom na takih in podobnih prireditvah, naj se v izogib nadaljnjih nevšečnosti, preden začnejo pljuvati po prizadetih, prej sami prepričajo o resnici. Gospod Kmecl, verjamemo, da ste ponosni na našega rojaka, vendar naj vam povemo, da smo bili Svetčevi sorodniki v Podgorju veliko prej kot vi ponosni, da posedujemo hišo, v kateri seje rodil Luka Sve-tec. Prosimo vas, da nas v bodoče ne imenujete več »današnji lastniki hiše«, kajti v tej hiši še vedno prebivajo Svetčeve korenine.
Spoštovani prireditelji in sodelavci proslave, bodite kulturni na taksnih in podobnih prireditvah in naj vam ne bo vodilo na proslavah blatenje in obrekovanje ljudi, kajti s takim početjem se spuščate na raven, ki ne sodi na takšne prireditve in Se zdaleč s kulturo nima nič skupnega.
Angela Porovne
Zahvala za pohvalo
Ivani Skamen, predsednici Zelenih Slovenije - 00 Kamnik in predsednici regijskega odbora Zelenih za Gorenjsko, se seveda zahvaljujem za prijazne pohvale na moj račun v zadnji številki Kamniškega občana.
Moški šovinizem pa mi le ne da miru, da ne bi popravil definicije o USPEŠNOSTI enega ali drugega spola.
Pravilno bi namreč bilo, da za uspešnim moškim ne stoji uspešna, temveč ambiciozna ženska. Lahko bi Se dodal, da pa za uspešno žensko ne stoji ambiciozen, ampak pameten moški.
Za menoj namreč ni nikoli nihče »stal«, tudi partija ne, ker nikoli nisem bil njen član, torej tudi moja žena ne. V tej vlogi, kot jo pripisujete vi, zanesljivo ne.
Tako je s tem.
Pohvalo, da sem svoje delo v predvolilni kampanji dobro opravil, pa lahko vrnem z besedami. »Tudi vi, gospa Ivana, tudi vik
Dragan Reba
Skupna vaja postaj GRS Jezersko, Kamnik in Ljubljana
V zadnjih letih je slovenska GRS spet začela pogosteje izvajati vaje iz reševanja, v katerih skupaj sodeluje več postaj. Pozimi je bila taka skupna akcija, ki pa pravzaprav ni bila vaja, na Vršiču, ko so reševalci iz vseh postaj slovenske GRS iskali pogrešana Belaka in Bra-teničevo. Lani je bila ena takšnih vaj, v kateri so sodelovali tudi Kamničani, na Jezerskem. Letos pa je bila gostitelj take vaje postaja GRS Kamnik.
Tako je bila v soboto, 23. novembra 1996, v Kamniški Bistrici skupna vaja iz kopne tehnike reševanja. Udeležilo se je je 40 reševalcev iz treh postaj: 6 z Jezerskega, 16 iz Kamnika in 18 iz Ljubljane. Za pravilnost izvedbe je skrbelo kar 12 inštruktorjev GRS in en pripravnik za inštruktorja. Celotna organizacija vaje in njeno glavno vodstvo je bila v rokah inštruktorja GRS iz postaje Kamnik, Janeza Kosca. Vodje posameznih skupin pa sta poleg njega bila še Janez Slokan in Tone Sazonov. Na vaji so bili tudi načelniki posameznih postaj: Luka Karničar z Jezerskega, Janez Podjed iz Kamnika in Tone Sazonov iz Ljubljane. Sodeloval je tudi načelnik Komisije za gorsko reševalno službo pri PZS Danilo Škerbinek. Poleg ostalih sta na vaji aktivno sodelovala Marjan Keršič - Belač iz Ljubljane, ki letos praznuje 50. obletnico aktivnega udej-stvovanja v GRS, v katero se jc vključil leta 1946, in pa Kamni-čan Cene Grilje, ki nosi na hrbtu že čez 6 križev.
Namen te vaje je bil predstavitev novih elementov reševanja s standardiziranimi sredstvi v kopnih razmerah z uporabo nove tehnične opreme in tehniko, ki jo je sprejel zadnji zbor inštruktorjev GRS, predstavitev tehnike reševanja z dreves (padalcev, zmajarjev), uskladitev dela med postajami in na postajah GRS, spoznavanje terena in ljudi bližnjih postaj GRS, izmenjava izkušenj in podobno.
Vaja je potekala na Sivnici, na Lepem kamnu in bližnji okolici. Kozorog je dovolil uporabo svoje koče, saj je bil dan mrzel in je zapadlo prejšnji dan in ponoči 15 cm snega, čeprav naj bi bila to pravzaprav vaja v kopnih razmerah.
Na Sivnici so naredili vajo iz reševanja z gorskimi nosili (»marinerjem« - ime je po inženirju Wastlu Marinerju, ki jih je skonstruiral že pred več kot tridesetimi leti). Gorska nosila s »ponesrečencem« in spremljevalcem so dvignili z vitlom in jeklenico do sredine previsne zahodne stene Sivnice. Tu so nato vso obremenitev prenesli na statično vrv, po kateri so jih nato spustili nazaj do vznožja. Nato so do »ponesrečenca«, ki je bil sredi previsne stene, pravzaprav naj bi »po padcu obvi-sel poškodovan na vrvi«, dvignili gorska nosila z reševalcem, ki je v nosila, kar v zraku, viseč na vrveh, namestil »ponesrečenca«. Celotno breme je nato spet prevzela statična vrv, po kateri so jih varno spustili v vznožje. Pri tem so preizkusili novo vezavo nosil s pomočjo trakov, spuščalnik (desonder) in novo Tyromontovo vitlo. Za vse dvige in spuste so zaradi varnosti in preglednosti izdelali vsa glavna sidrišča kar pod steno, da so s tem zmanjšali nevarnost, da bi kdo od udeležencev vaje zaradi snega, omejenega prostora na vrhu Sivnice in podobnega zdrsnil z roba.
Pri Lepem kamnu so naredili pravo žičnico za prevoz ponesrečenih. Taka žičnica pride v poštev na težko prehodnem te-
renu, kjer je potrebno preko sotesk ali podobnih težko prehodnih ali sploh neprehodnih naravnih ovir transportirati ponesrečenca. Žičnica je bila dolga okoli 40 m in je bila speljana med dvema velikima ledeni-škima balvanoma. Kot nosilko so uporabili dve statični vrvi, za vlačilko in varovanje pa dinamično plezalsko vrv. Za gondolo so služila UT (univerzalna nosila). Seveda so to žičnico tudi preizkusili, tako da so vanjo naložili »ponesrečenca« in ga prepeljali z enega konca do drugega.
Poleg tega je pa Rado Nad-vešnik iz postaje GRS Kamnik prikazal tudi tehniko reševanja z dreves. Pri tem je bila zanimiva predvsem uporaba posebne priprave, ki so jo sicer drvarji že zdavnaj uporabljali za obsekavanje drevja. Ta priprava, ki jo navežemo na noge, omogoča v kombinaciji s pomožno vrvico hitro in varno vzpenjanje po gladkih drevesnih deblih. Ostali elementi (škripci, sidrišča itd.) reševanja z dreves so bili bolj ali manj že vsem poznani.
Skupna vaja je vsestransko uspela, kar je pokazala tudi analiza po končanem delu. Skupno delo članov različnih postaj je bilo povsem usklajeno oziroma se je uskladilo v zelo kratkem času, kar pomeni, da je tudi izobraževanje na posameznih postajah usklajeno. Pri tem so bile kar praktično izmenjane razne drobne izkušnje in preizkušene razne novosti. Zato je vsekakor smiselno nadaljevati s takimi skupnimi vajami tudi v prihodnje.
Vaja v reševanju iz gondole
V okviru priprav na zimsko smučarsko sezono je sočasno z medpostajno vajo GRS potekala tudi vaja v reševanju iz gondole. Takšna vaja je bila sicer izvedena že večkrat, kakor tudi vaja v reševanju s sedežnice.
Tako s sedežnice kol iz gondole pa je potekalo tudi že pravo reševanje.
Čeprav je možno in se tudi že prakticira reševanje z žičnic s pomočjo helikopterja, ker je bistveno hitrejše, predvsem pa manj naporno, je potrebno kljub temu obvladati tudi »klasično« reševanje. Če je megla ali tema, če piha malo močnejši veter v sunkih in v podobnih primerih, helikopter ni primeren za reševanje in takrat morajo to narediti pač ljudje.
Na tej vaji so sodelovali trije člani postaje GRS Kamnik in osebje žičnice na Veliki planini. Osnovni namen je bil preizkusiti, ponoviti in utrditi znanje reševanja v primeru, če bi prišlo do ustavitve gondole nekje med spodnjo in zgornjo postajo. V gondoli je sicer vse potrebno (rokavice, reševalni sedež, reševalna vreča, zavorni boben in jeklenka, ki jo je dovolj tudi za največjo možno globino spuščanja - čez 200 m) za spuščanje posameznikov, vendar je to delo zelo naporno, zahtevno in zamudno, tako da je koristno, varneje in vsa stvar poteka mnogo hitreje, če pri tem sodelujeta vsaj dva. Zato spusti najprej sprevodnik, ki je v gondoli, jeklenico do tal, nanjo reševalec priveze vrv, ki jo nato sprevodnik potegne v gondolo in pritrdi. Po vrvi se nato reševalec povzpne v gondolo, drugi ali pa več, pač odvisno, od terena, nad katerim se je ustavila gondola, pa ostane spodaj. V gondoli nato sprevodnik in reševalec pripravljata potnike za spust in jih enega za drugim spuščata v sedežu ali posebni vreči (za tiste, ki se boje pogleda v globino) z jeklenico na tla, kjer zanje poskrbijo drugi reševalci.
Tudi ta vaja je povsem uspela in tako potrdila, da se žični-čarji tudi s te strani resno pripravljajo na zimsko sezono.
BOJČ
Mladi planinci
Kdo so ti otroci, se verjetno sprašujejo tisti, ki gledajo to sliko. Tako se sprašujejo tudi ljudje, ki nas srečujete na gozdnih poteh in cestah. To so mladi planinci predšolski otroci.
Letos smo v okviru Planinske sekcije Komenda ustanovili Planinsko sekcijo za predšolske otroke.
V Planinski sekciji želimo, da bi čim več otrok navdušili za izlete v naravo, predvsem v gore. Toda samo izlet v hribe ni vse. Otroke je treba tako na prijetne kot tudi na neprijetne stvari opozoriti in jih poučiti. Hoja v gore ni samo vzeti nahrbtnik, poln malice, obuti čevlje in oditi, ampak je veliko več! Najprej moramo otroke za tako preživljanje prostega časa navdušiti, jim povedati, kaj naj obujejo, kaj naj oblečejo, kak-
šno malico naj vzamejo s seboj. Tako bodo že v rani mladosti dobili pozitiven odnos do hoje, ki naj bi človeka kot oblika rekreacije spremljala do pozne starosti.
V planinsko sekcijo se je vključilo trideset otrok, starih od pel do sedem let. Na izlete hodimo ob sobotah, odšli smo že na Mengeško kočo, Kriški grad in k cerkvi sv. Ane. Vedno nas spremlja vsaj eden od vodnikov na Komendskem, njihovo število je odvisno od težavnosti zastavljene poti. Pogosto se nam pridružijo mamice otrok planincev in študentka pa tudi šolski otroci radi odidejo na pohod.
Otroci se izletov veselijo, kar je opazno tudi po prijavah na posamezen izlet. Na zbirnem mestu jim kar žarijo oči, v katerih je videti veselje in polno pričakovanja. Med hojo opazujemo naravo, se jo učimo varovati, odkrivamo njene skrivnosti, krepimo organizem, utrjujemo prijateljstvo, predvsem pa se skupnih spoznanj zelo veselimo.
EMA HACIN
Planinski jubilanti
Tako kot v prejšnjih letih je tudi tokrat pripravilo Planinsko društvo Kamnik sprejem za nekatere sedanje in nekdanje prizadevne sodelavce. Na srečanje so povabili jubilante, ki so dopolnili okrogle obletnice starosti. Povabilu so se odzvali:
Adolf Ravnik, kije dopolnil 80 let, Lojze Kodra, 80 let, in Nace Golob, prav tako 80 let, Boža Možina, 70 let, Ana Simšič, 70 let, in France Humar, 70 let, ter Mira Babnik, kije dopolnila 50 let.
Na srečanju so sodelovali tudi nekateri društveni delavci: Slavko Rajh, Andrej Mejač, Ju-sti Žebaljec in Stane Simšič.
Predsednik društva Slavko Rajh se je jubilantom zahvalil za njihov prispevek k življenju društva, jim k okrogli obletnici čestital in jim izročil priložnostna darila - spominske krožnike. Vsi nagrajenci so dolgoletni prizadevni delavci na različnih področjih društvenih aktivnosti. Prispevek društva v bistvu pomeni le skromno oddolžitev za njihovo prizadevnost.
Vsi prisotni jubilanti so bili zelo veseli pozornosti Planinskega društva, kar jim veliko pomeni.
V družabnem delu so sodelujoči govorili o pogojih dela v preteklosti pa vse do današnjih
dni in bili soglasni, da je bilo v delo in razvoj Planinskega društva vloženo ogromno naporov vseh članov, nekateri pa so se pri tem še posebno izkazali. Med te z vso pravico uvrščamo tudi jubilante.
Srečanje je bilo prijetno. Nekateri so zaradi starosti in drugih razlogov zaključili s planinskimi aktivnostmi, nekateri pa so še vedno v toku dogajanja in še vedno sooblikujejo planinski utrip. Po nekajurnem druženju so zbrani zaključili prijetno popoldne, ki so ga preživeli v družbi s prijatelji v gostinski sobi Društva upokojencev Kamnik.
STANE SIMŠIČ
Jubilantje Planinskega društva Kamnik skupaj z društvenimi delavci
izlet v neznano
Planinsko društvo običajno priredi tudi izlet, za katerega pa ne pove vnaprej, kje bo potekal oziroma ne poimenuje cilja. Tako je bilo tudi letos, ko je vodnica Marinka pripravila izlet, za katerega je sicer dala natančen opis poti in dve nadmorski višini, vendar ni navedla nobenega imena.
Tako so udeleženci tega izleta na začetku, ko so se vsedli v avtobus in se odpeljali na krožno vožnjo iz Kamnika do Duplice in nazaj v Kamnik, lahko na osnovi opisa ugibali točen kraj. Šele, ko so bili vsi odgovori pobrani, je avtobus odpeljal iz Kamnika po Tuhinjski dolini in naprej do Slovenske Bistrice, kjer se je 41 udeležencem, vodnici in vodnikoma pridružil še domači vodnik Franček Vogelnik, odličen poznavalec Pohorja in njegovih znamenitosti. Cilj izleta je bilo Pohorje in to njegov osrednji del. Od udeležencev je točno uganil samo eden, velika večina pa toliko približno, da so prišli v poštev za žrebanje za to-lažilno nagrado - pozdravno kartico iz Mehike.
Iz Slovenske Bistrice je avtobus zapeljal še kakšen kilometer do začetka Bistriškega vintgarja. Tam se je začela hoja. Najprej po ozki dolini Bistrice, mimo rimskega kamnoloma marmorja, ki so si ga pohodniki ogledali bolj od daleč, ker se ni nikomur dalo, ali pa ni niti pomislil, da bi lahko prekoračil potok in si kamnolom pobliže ogledal. Nato je sledil krajši ogled Bistriškega Šuma, to je največjega slapa na tem potoku, pravzaprav bolj strmih brzic, ki nadomeščajo slap. Za posladek je bilo vmes še nekaj jahanja, sicer ne na konjih ali oslih, ampak čez podrta debla, tako da je bil občutek divjine bolj pristen. Tudi najmogočnejša jelka v tem delu Evrope, saj ima obseg več kot 6,5 m, je vzbudila precej zanimanja in ob-
čudovanja. Zato se je pa pot, ko je skupina zapustila Bistrico in se začela vzpenjati po položnem grebenu proti Trem kraljem, kar precej vlekla in nikakor ni hotelo biti konec tiste »pol ure«, kolikor so vmes obljubljali, da je je še do koče oziroma Štuhco-vega doma pri Treh kraljih.
Tu se je prav prilegla topla zelenjavna juha in pa še kaj iz nahrbtnika ali kuhinje, da ni bilo čakanje na žrebanje predolgo. Nekateri so si privoščili tudi originalno pohorsko omleto in kar niso mogli verjeti, da je ta tako velika. Zanimivo cerkev so si lahko ogledali samo od zunaj in pa skozi zaklenjena vrata.
Sledila je krajša vožnja do Osankarice in nato kratek sprehod do Črnega jezera z ogledom jezera in visokega barja. Vreme, ki je do takrat, za razliko tistega v Kamniku, kjer je večino časa deževalo, kar držalo s kamniškimi planinci, se je počasi začelo kujati, kar je bil verjetno edini razlog, da so se nekateri hudo obotavljali z odhodom iz gostišča na Osankarici. Zato je tudi odpadel obisk Rogle, pa saj je bilo vtisov za en dan kar dovolj, lepih vtisov, ki jih tudi dež, ki je vztrajno padal med vožnjo skozi Tuhinjsko dolino in pa ne-ustavljanje na »primernih« krajih med potjo, ni moglo povsem odpraviti.
BOJČ
Do začetka sezone naj bi bilo na Veliki planini vse nared
Če se bo nadaljemlo takšno vreme, kot je bilo te dni, si lahko obetamo spet »normalno« zimo. Tega se zavedajo tudi v družbi Velika planina, Zaklad narave d. o. o., saj hitijo z zadnjimi pripravami, da bi bilo do začetka letošnje smučarske sezone, ki naj bi se začela 15. decembra, vse nared.
Kljub slabemu vremenu jim je uspelo dokončati pripravljalna dela na smučiščih in gradbena dela na temeljih stebrov sedežnice Te dni bodo namestili še nosilo - vlečno vrv in sedeže. Sledi še tehnični pregled in prevzem, kar naj bi bilo vse narejeno do roka. Ker pa se zavedajo, daje osnova smučanja sneg, ki ga na Veliki planini zadnja leta ni bilo ravno preveč, so že steptalt nekatere smučarske proge, saj ga je zapadlo v Tihi dolini skoraj en meter. Sneg, ki pade v novembru in decembru, če le ni otoplitev, je tisti, kije najboljša podlaga in ki tudi najdlje traja.
Lahko se upravičeno vprašamo, zakaj je prišlo do teh del tako pozno oziroma zakaj se je zopet ponovilo to, da so žičničarji na Veliki planini za razliko od ostalih smučišč šele v zadnjem trenutku resno začeli s potrebnimi deli. Kako je bilo prejšnja leta, je že zgodovina, letos je bil pa splet objekttvno-subjektivnih okoliščin, da je bilo temu tako. Zamenjalo se je vodstvo družbe in inšpektor je v septembru prepovedal delovanje sedežnice čeprav so bili vsi prepričani, da velja obratovalno dovoljenje do konca zimske sezone. In še neugodno finančno stanje družbe je prispevalo svoje. Tako je bila družba dobesedno pritisnjena ob zid in samo velikemu trudu in prizadevanjem nove direktorice, nekaterih članov nadzornega sveta in tudi lastnika žičnice, to je občine Kamnik, se lahko zahvalimo, da se bomo to sezono lahko spet smučali na Veliki planini. Zato pa utemeljeno upamo, da bo drugo leto bolje in bodo vse priprave narejene pravočasno.
BOJČ
Mladi Kamničanki na pot
Tenisačica ali
^Smučarski tek
Prav na njen 14. rojstni dan smo se pogovarjali z mlado kamniško tenisačico Tatjano MLAKAR. Poleg njenih uspehov je bil vzrok za razgovor tudi njen odhod na svetovno prvenstvo deklic do 14 let v Ameriko, kamor je odpotovala 20. novembra letos. Tatjana je učenka OŠ v Stranjah, do lani pa je obiskovala OŠ Frana Albrehta. Za tenis jo jc navdušil njen oči Florjan, bolj znan kot Cveto - kamniški kavarnar. On je največji »krivec« za Tatjanino navdušenje za beli Sport in tudi za njene uspehe, saj je njen prvi in največji sponzor. Tatjana se s tenisom ukvarja Sele štiri leta. Vseskozi jc članica TK Kamnik. Njen
prvi trener je bil eno leto Matjaž POGAČAR nato pa je tenis osvajala dve in pol leti pod vodstvom Andreja SCHLEGLA. Sedaj njene treninge vodi Mariborčan Dejan JAKI. Tatjana sedaj trenira na igriščih TK GRADI-ANT, katerega lastnik Martin UDOVČ sponzorira njene treninge za šest treningov tedensko (ura treninga okoli 950 DEM). Na treningu - teniških igriščih preživi tedensko preko 12 ur. Poleg tega je tu še atletika, fitnes in še kaj drugega. Kljub napornemu treningu in dodatnim dejavnostim zaenkrat kar uspešno obvladuje tudi šolske dejavnosti, saj čuti izredno razumevanje tako učiteljev kot sošolcev v OŠ v Stranjah. Tatjana deluje zelo odločno in samozavestno.
Po štirih letih igranja - kateri so tvoji boljši uspehi?
Naj naštejem kar po vrsti. Zmagala sem na odprtem prvenstvu Ptuja deklic do 16 let letos spomladi, uvrstila sem se v pol-finale državnega prvenstva deklic do 14 let, oktobra letos sem bila v finalu masters turnirja deklic do 14 let v Ljubljani, sodelovala sem v državni reprezentanci v svoji kategorij v Angliji in Španiji, kjer smo skupno dosegle drugo mesto in med drugim premagale tudi Ukrajinke. V Angliji smo po »smolastem« žrebu izgubile s Slovaško in Rusijo, premagale pa smo Madžarke in osvojile sedmo mesto. Vsaka tekma je pomemben dogodek. V Ptuju sem pridobila veliko samozavesti. Največ mi pomeni uspeh na državnem prvenstvu, ko sem se po borbi v čelrtfinalu z Nino Žlen-
der iz Maribora srečala v finalu s tekmico, ki trenira v Ameriki, pa mi je žal zmanjkalo moči.
Na mastersu sem bila presrečna, ker sem dobila tekmo z Urško DVORŠEK, s katero sem lani po vodstvu 6:0 in 4:1 izgubila. Letos je bil najin dvoboj tako napet, da sem morala za kratek čas prekiniti dvoboj in ga po nadaljevanju uspela dobili. S tem sem tudi dokazala, da sodim v sam vrh slovenskega tenisa v svoji kategoriji. Med sedemdesetimi rangiranimi tekmovalkami sem trenutno na sedmem mestu, po novem pa v kategoriji deklic do 14 let na tretjem mestu v Sloveniji. Takega uspeha še pred letom dni nisem pričakovala. Tudi v višji kategoriji, kamor se selim, pričakujem uvrstitev do desetega mesta.
Vsak mlad človek ima svojega vzornika tudi v športu. Po kom se ti zgleduješ?
Moj vzornik ni ženska, temveč Andrc AGASSI. Skušam posnemati njegov način igre in tudi teniške garderobe. Vedno, kadar igra, sem pred ekranom. Slučajno sva trenutno oba na sedmem mestu, čeprav na različnih lestvicah. Žal mi je, ker drsi po lestvici navzgor, proti desetemu mestu. Morda pa se bova, v moji novi kategoriji, zopet srečala. On je po horoskopu bik, jaz pa škorpijon-ka. Tudi verna sva oba. Med damami v tenisu mi je najbolj simpatična SABATINUEVA, čeprav njenih teniških navad ne nameravam posnemati.
Poleg tenisa in šole mora imeti mlado dekle tudi kaj prostega časa za hobije, kako je s tem?
Prostega časa jc sicer zelo malo. Kar pa ga je, ga posvetim glasbi, ki me spremlja tudi na turnirjih. Zelo rada prepevam in če ne bi bila tenisačica, bi bila rada pevka. Tako pa kljub mladosti razmišljam o profesionalni karieri v tenisu. Sicer pa rada igram košarko, nogomet, hokej na ro-lerjih in še kaj. S sovrstniki se prav dobro ujamem. Veseli so mojih uspehov. No ja, nekaj ne-voščljivosti pa je tudi. Vendar je to bolj redek primer.
Treningi, potovanja, oprema, pa
H
111. >!
■
1%»"
tudi garderoba - precej stane?
Kot sem že povedala, je glavni »krivec« za moj tenis moj oči, ki je tudi moj prvi sponzor tako moralno kot materialno, saj zbira denar tudi preko kluba 5000. Udeležbo na turnirjih v Italiji so mi omogočili sponzorji: LESPAL (Omovšek), ERIK (BEN-KOVlC) in SV1LANIT Kamnik.
Mojo teniško pot pa podpirata tudi NLB Kamnik in DISKONT VRM. Prav vsem se iskreno zahvaljujem za njihovo pomoč in obljubljam, da jih ne bom razočarala in da njihova pomoč ni Sla v prazno.
Sedaj odhajaš za dva meseca iz Kamnika. Kje vse se boš spopadala s teniško žogico in tekmicami?
Ja. Za dva meseca se poslavljam od Kamnika. Potujemo v Miami na Florido, kjer bo svetovno prvenstvo deklic do 14 let. Obljubljena sta še dva turnirja poleg tega prvenstva. V Mehiki, Kostariki in Venezueli se bomo udeležili nekaj turnirjev deklic do 18 let. Vodil nas bo trener Sini-ša VECIČ, ki jc bil kapetan državne reprezentance, in trener Nine ČULUM. Na turnejo odhajamo pod okriljem TZ Slovenije. Veselim se tega popotovanja, spoznavanja sveta in novih teniških spoznanj.
Za konec pogovora - kaj svetuješ svojim vrstnikom, da bi krenili po poti zdravega športnega življenja?
Nič posebnega. Športnih igrišč je v Kamniku kar precej. Možnosti za vključevanje v športno življenje tudi. Šport preprečuje vključevanje mladih v nezdravo življenje, pohajkovanje in kriminal. Vesela bi bila, če bi Kamni-čani spremljali moje rezultate in držali pesti za moj čim boljši uspeh. Hvala vsem. ki ste mi pomagali na dosedanji poti, in hvala vsem, ki zaupate v moj napredek.
Res. da je oči občasno dopolnjeval misli mlade tenisačice, vendar pa so napisane misli njene. Držimo pesti, za njen uspeh na njeni turneji in tudi za naprej. Po dveh mesecih bomo objavili že druga spoznanja.
maj
Tatjana s svojim prvim trenerjem v Messini
ENAJSTMETROVKE
Čakajoč pomladi
Ekipe NK Kamnik so v jesenskem delu tekmovanja dosegle pričakovane uvrstitve, z izjemo članov. Kadetska ekipa je v vrhu svoje kategorije, mladinska vrsta v sredini, starejši dečki so v bitki za obstanek med prvoligaši, uvrstitev članov v spodnji dom tabele pa je pod pričakovanji. Zaostanek je sicer malenkosten, toda pomlad v Mekinjah pogosto ni bila rožnata
Izgubljeni kompas
Od članske ekipe smo pričakovali boljšo uvrstitev. Igra v teku prvenstva niti ni bila
slaba, na trenutke je bila celo atraktivna in sproščena, toda rezultatov ni prinesla. Sledila bo analiza, toda nekaj je že jasno. Igralci: sprva veliko angažiranje, nato padec motivacije, medsebojih odnosov, nezainteresiranost do sebe in kluba. Trener: ob dobrem znanju premalo zahtevnosti, odločnosti in avtoritete. Uprava: na zadnji tekmi postrgala zadnji krajcar, izgubila kompas. Sponzorji in lastniki: kdo so že to? Simpatizerji: peščica zvestih. Pri-voščljivci: morje.
Poziv NK Kamnik!
Velja vsem staršem mlajših ekip, vsem mladinem, članom, veteranom kluba, članom uprave in sim-
patizeriem. V soboto, 7. decembra, ob 17. uri, sejna soba gostilne Planinka. Namen: 1. pregled dosežkov, 2. načrt prihodnosti, 3. igramo brez ofsajda. Obvezno vabljeni!
Matej tudi v snegu
Kadetska ekipa brez oddiha trenira tudi v snegu. Z njimi je tudi nekaj mlajših igrlacev, med njimi Matej Habjanič: »Ker sem v šoli v redu, me oči pusti na vse treninge. Zanimivo je zunaj na igrišču, pa tudi v telovadnici v Mekinjah. Treninge imamo ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah.« Njegov oče Andrej, vodja ekipe starejših dečkov, pri tem poziva fante letnikov 1982 in 1983, ki jih veseli nogomet, da se vključijo v treninge.
M. M.
Andreja Mali za las ob točke svetovnega pokala
Smučarski tek je eden najlepših, če ne kar najlepši zimski šport. V naših krajih je njegova edina pomanjkljivost le pomanjkanje snega v dolinah, saj je ob belih zimah veliko zanimanje za tek, seveda pri tistih, ki jim zima ni najljubša za toplo pečjo. Tek jc zaradi te prisiljene odmaknjenosti po krivici nekoliko ob strani zanimanja športnih navdušencev, saj gre za zdravo gibanje v naravi, posebno pozimi. Tako so smučarski tekači velikokrat prisiljeni iskati sneg višje v gorah, v jesenskem času najboljši iščejo belo opojnost na ledenikih ali na hladnejšem severu, v Skandinaviji.
V Ki runi na Švedskem je od začetka novembra trenirala tudi Andreja Mali in za konec priprav nastopila na dveh preglednih tekmah, kjer je v močni mednarodni konkurenci zasedla 9. in 13. mesto. Njen največji motiv pa je bila prva letošnja tekma svetovnega pokala, kjer se je na startu zbralo 86 najboljših tekačic. Čas po pretečenih 5 km je Andrejo
razvrstil na 32. mesto, 1:24.5 min za zmagovalko Rusinjo Jcleno Vialbe. Le 4,9 sekunde jo je ločilo od sanj vseh mladih tekačic, od prvih točk v svetovnem pokalu, ki jih dobi prva tridesetc-rica. Kaj pomeni 32. mesto? Na prvi tekmi svetovnega pokala ni manjkala nobena reprezentanca in nobena tekačica, ki kaj pomeni v smučarskem teku na svetu. Le redke mlade tekačice so bile uvrščene pred njo. posebno tiste, ki bodo v tej sezoni lahko tekmovale še v mladinski konkurenci kot Andreja. To jc bil njen četrti nastop na tekmah svetovnega pokala, dosedanja najboljša uvrstitev pa je 57. mesto. Ta rezultat je letos eden najboljših rezultatov slovenskih športnic v vzdržljivost-nih športih med vso svetovno konkurenco. Na tekmi SP imajo velesile na Startu veliko Število predstavnic, v Kiruni je bilo uvrščenih devet ruskih tekačic, šest med deset. Takega tekaškega bisera, kot jc Andreja, bi bili zelo veseli v vseh svetovnih taborili velesil. Kaj bi rekli naši sosedi Avstrijci na 31. mesto njihove tekaške kraljice Marie Theurl, ali pa
Švicarji, ki niso imeli nobene tekmovalke pred Andrejo?
Andreja jc bila vesela tega rczultatskcga napredka, ki ga je na lihem pričakovala. Bo pa tudi velik dodaten motiv za naslednje tekme v decembru. Bralci in gledalci TV, bodite pozorni na Davos - Švica, 7. decembra, Brusson - Italija, 14. decembra, Oherstdorf in napis »MALI Andreja - SLO«. Tudi smučarski tek je zanimiv ob ekranu, potem pa na tekaško prakso v naravo.
Tisti tekači brez smuči pa sedaj tekmujejo na Primorskem, udeležujeta pa se jih predvsem brata Ivan in Lado Urh. V Novi Gorici so organizirali tek na 10 km in mali maraton, ki je veljalo kol prvenstvo Primorske. Ivan je zmagal na krajši progi. Lado Urh pa je na malem maratonu zaostal le za najboljšima slovenskima maratoncema Šalamunom in Kejžarjem, ki je bil za 5 sek pred njim tudi na gorskem teku i/. Kobarida do Drcžnice. Ivan jo bil tam peti.
METOD MOČNIK
Kamteisti Virtusa ponovno uspešni
V soboto, 16. novembra, je bila v Ljutomeru 2. pokalna tekma v karateju za malčke in malčice. mlajše dečke in deklice ter starejše dečke in deklice. Tekmovanje je organizirala Karate zveza Slovenije v sodelovanju s Karale klubom Ljutomer. Sodelovalo je preko 190 tekmovalcev iz vse Slovenije, ki so se pomerili v različnih kategorijah in sicer v borbah ter katah.
Karate sekcija Virtus se jc tekmovanja udeležila s tremi tekmovalci. V kategoriji mlajših deklic je tekmovala Evelin Kolar, v kategoriji mlajših dečkov pa sta sekcijo zastopala Gorazd Spruk ter Kristjan Stanič. Čeprav jc bila to njihova prva tekma, so dosegli lepe rezultate. Evelin Kolar je v svoji kategoriji dosegla 3. mesto, Gorazd Spruk je v kategoriji ml. dečki +35 kg borbe dosegel 3. mesto. Kristjan Stanič pa je borbo za tretje mesto predal zaradi poškodbe, tako da je v kategoriji ml. dečki +40 kg borbe dosegel 5. mesto.
Da rezultati niso zgolj naključje, temveč sad dobrega dela te-
kmovalcev ter trenerjev, pa je dokazala tudi Mirjani Lužar, ki je na mladinskem državnem prvenstvu v Žalcu v oktobru dosegla 3. mesto v kal st. mladink srednja kategorija - borbe.
Karate sekcija Virtus - Duplica pa ni uspešna samo na tekmovanjih, temveč tudi pri pridobi-
vanju novih članov. Njihove vrste so vse številčnejše. Treninge pa so razširili iz domačega Kamnika še v Motnik. kjer trenirajo enkrat tedensko. Trener Vlado Stanič nam je obljubil, da nas bodo v prihodnjem letu še razveseljevali z dobrimi rezultati.
STANKO ČESEN
/Va fotografiji so od leve proti desni: Evelin Kolar, Kristjan StantC tn Gorazd Spmk. »
Kamničani med elito
Zadnjo tekmo prvega dela so Kamničani odigrali v Šoštanju proti domači ekipi. Začeli so odlično in povedli z 12:6. Vendar so v zaključku niza popustili, preveč poenostavili igro in dovolili preobrat, h kateremu je močno pripomogel tudi glavni sodnik. To je ekipi Šoštanja vlilo novih moči, nadaljevali so brez napak in zasluženo zmagali. Kljub maksimalnem porazu s 3:0 je tekma trajala 90 minut. Kamničani so tako šele s to tekmo izgubili svoj prvi niz in tudi prvo tekmo, kar priča o dobri pripravljenosti celotne ekipe in tudi o neizenače-nosti ekip IB lige.
Kamničani so prvi del prvenstva končali na drugem mestu (za Šoštanjem) in po prikazani igri nakazali, da se bodo borili za sam vrh te lige, saj prvo in drugo mesto vodita v 1A ligo.
Tudi v začetku drugega dela so nakazali, da ne bodo popuščali. Tako so na domačem igrišču v 49 minutah gladko opravili z gosti iz Črnuč in tudi na vročem gostovanju proti Žužemberku, kjer so domačini pričakovali zmago, slavili (oddali so le en niz). S to zmago so si utrdili položaj vsaj na drugem mestu 1B lige in si zagotovili vrnitev med elito. Zmagoslavje Kamničanov se je na-
daljevalo tudi v naslednji tekmi, ko so gostili ekipo Žirovnice, saj so jo premagali v lc 39 minutah. Tudi ostali rezultati so ugodni za Kamnik, tako da je vstop v 1A ligo zagotovljen.
Vabimo Vas, da si ogledate
zadnje tekme v letošnjem letu, ki bodo v soboto, 7. 12. ob 18. uri proti Termo Lubniku in v sredo, 18.12., ob 18. uri na odločilno tekmo za prvo mesto proti Šoštanj Topolšici.
JOŽE JANKOVIČ
SMUK do.o.
Šutna 19, Kamnik, tel.: 831-361
Športna trgovina Servis športne opreme
Nudimo vam:
- smuči FISCHER, ELAN
- vezi TVROLIA, MARKER, SALOMON
- smučarske čevlje ALPINA, SALOMON
- smučarske palice ELAN, FISCHER, SALOMON
- smučarska očala in čelade CEBE in ALPINA
- sončna očala JUM in ALPINA
- montaža In servis smuči
Pri nakupu vam svetuje učitelj smučanja (popoldan).
Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure.
NOVO: šola smučanja
12    4. decembra 1996
DOMA IN PO SVETU - KRONIKA
Kamniški OBČAN
Tone Cerer - moja športna pot (4)
Kot je hilo obljubljeno v 15. Številki 4. septembra, vam sedaj, dragi bralci, priobčamo nadaljevanje prispevka, ki nam gaje letošnji kamniški laureat Anton Cerer poslal že iz daljnih Združenih držav Amerike.
Kot nam je pisal, so ga v Clevelandu na tamkajšnji univerzi njegovi športni prijatelji po njegovi skoraj trimesečni odsotnosti zelo lepo sprejeli. Ko je prišel na univerzitetno plavaliSče, gaje že »čakal« na steni velik plakat z dobrodošlico. Čestitali so mu za njegove nedavne velike uspehe v Sheffieldu v Angliji. Kljub njegovi (Se v Kamniku) trdni odločenosti, da bo prenehal s trenersko dejavnostjo, so ga v univerzitetnem plavalnem klubu le uspeli pregovoriti, da ho s treniranjem talentiranih študentov-plavalcev, sicer v bolj omejenem času, Se nadaljeval.
Nadaljevanje Cererjevega opisa njegove Športne poti, ki se nanaša predvsem na njegove letošnje nastope na svetovnem masten prvenstvu, tj. prvenstvu plavalcev starejših letnikov v Sheffieldu, smo nameravali objaviti že dosti prej. Nenavadno močan orkanski naliv, ki je pustošil v pni tretjini septembra v Clevelandu in med drugimi poškodoval tudi Cerer-jevo domovanje, je kriv za zakasnitev pisanja tega nadaljevanja. Po tem uvodu sedaj zopet Cererjeva pripoved:
O smislu masters tekmovanj in...
»Na moji precej dolgi Športni poti sem torej tekmoval na dveh olimpijadah, na treh evropskih prvenstvih, na dveh bal-kanijadah, na mnogih meddržavnih dvobojih (Italija, Avstrija, Madžarska, Francija), na trinajstih državnik prvenstvih, na ligaških tekmovanjih z Viktorijo (SuSak), Jadranom (Split), Jugom (Dubrovnik) in seveda na mnogih slovenskih lokalnih tekmovanjih, vse to od leta 1931 do 1954. Ko se je moja Športna pot že približevala koncu, sem se leta 1983 Se vključil v masters plavanje in se udeležil poleg lokalnih in državnih tekmovanj Pan-pacifičnega prvenstva leta 1989 v Indianapolisu, tudi treh svetovnih masters prvenstev: leta 1992 v Indianapolisu, 1994 v Montrealu in 1996 na VI. svetovnem masters plavalnem prvenstvu v Sheffieldu v Angliji.
Tu vam bom opisal moje poglede in vtise s tega letošnjega prvenstva, kratek opis mesta, v katerem sem prebil 10 dni in videl na delu domače prireditelje. Ti so pripisovati veliko pomembnost poleg organizaciji samega tekmovanja tudi učinkoviti predstavitvi turističnih zanimivosti, kot so Športni, zgodovinski objekti in prireditve, vse to z enim samim namenom - narediti čimboljSi vtis na obiskovalce, kiseob taki ponudbi precej lažje in brez predsodkov znebijo svojega denarja. Pravzaprav je vse to čisto enostavno, glavni namen je: kakovostna ponudba in smotrno povpraševanje in poraba. Končni izid je za ponudnika - zelo dober izkupiček.
Ko sem bil na prvenstvu v Montrealu (1994), so nam Angleži ponudili vsemogoče informacije in broSure, da bi nas privabili na obisk njihovega snovnega prvenstva leta 1996. Opisali so vse možnosti potovanja, nastanitve, cene raznih
storitev, ki so s tem prvenstvom povezane, in opisi zanimivosti mesta in njihovih Športnih naprav. V tem so Sli celo tako daleč, da so v programu posameznih plavalnih disciplin celo navedli dime z urnimi in minutnimi začetki - vse to že dve leti prej. Seveda so s takim organizacijskim prijemom takoj vzbudili pozornost in zaupanje med njihovimi bodočimi potencialnimi gosti. V januarju 1995 so dodatno poslali Se vsakemu udeležencu iz Motreala in plavalnim zvezam držav (zdaj jih je že 155) cel Sop informacij z obrazci za registracijo, rezervacije prevozov in nastanitev, o cenah in seveda o zanimivostih mesta, možnostih za-
visoko listnato drevje in sem in tja tudi kvadratni nasadi smrek. Izgleda, da so hoteli popestriti gozd z jelkami, sedaj starimi okoli deset let, ki pa so bile bolj anemične in niso kazale znake bujnega razcveta. Čeprav bi bilo lahko vse zelo idilično, je le manjkalo pravo planSar-sko okolje. Krave so žalostno sedele in prežvekovale, kot bi se zavedale, da jih je »Evropska skupnost« zaradi njihove nedokazane »norosti« obsodila na iztrebljanje. Tudi ljudi je bilo v tem okolišu videti bolj malo, verjetno imajo boljši zaslužek v industrijski proizvodnji.
Po prihodu v Sheffield je bila moja prva skrb najti rezervirani hotel. Po do-
UnJted Ststes Masters Swlmmtog
Ml American
Tbll u 10 crnirv tfut
kinsm h. cttti
ftu jfhlevfj-l i h« honor ,:t Ali .\m;ti jji MuMn Svimmti
IIIHIIIH»HIIMIIH»IIIIIIIMIIMIHIIIIIIIHIUIUUinil»IUIIII»
Tudi taksnih diplom za prvaka ZDA v masters-plavanju trna Tone Cerer že kar nekaj.
bave, izletov itd. Tako sije lahko vsakdo že precej zgodaj pripravil svoj načrt prijav, ugotovil stroške potovanja, nastanitve, dneve prihodov in odhodov in tako dalje. Z eno besedo, vsakdo seje že takrat lahko odločil za ta obisk, uredil vse, kar je s tem v zvezi potrebno, naročil, plačal in se potem brez skrbi posvetil svojemu dnevnemu delu, obveznostim in treningu. Pozneje sem se večkrat spraševal, če si nisem naložil morda preveč bremen. Dan za dnem je mineval namreč v precejšnjem tempu. Bil sem namreč kar precej zaposlen s trenerstvom na clevelandskl državni univerzi in potem Se z mojim osebnim treningom, kije obsegal vsakodnevno 3 do 4 tisoč metrov. Dostikrat sem bil zelo utrujen, toda le misel, da bom po vsem tem lahko užival nekaj mesecev počitnic v Kamniku, me je podžigala v mojih naporih.
Končno je prišel dan odhoda, 18. junij 1996! Z mojo precej težko prtljago sem v sredo, 19. junija, v Manchestru v Angliji. Nekaj dni prej so tam irski vro-čekrvneži prikazali njihovo »folkloro« s silno eksplozijo in viharnim ognjemetom. Ker taksno praznovanje ni bilo v mojem sporedu, Se manj pa sem si ga želel, sem jo kar hitro odkuril naprej v Sheffield, oddaljen dobro uro vožnje z avtobusom. Tako sem lahko prvič videl podeželsko Anglijo, sicer ne taksno, kakršno sem videl čez deset dni, ko sem se peljal iz Shejfielda na londonsko letališče, kjer je bila pokrajina ravna. Ta del med Mane-hestrom in Sheffieldom pa je poln gričev, dolin in sotesk in cesta je bila precej ovinkasta, pokrajina z mnogimi pašniki, obrobljenimi z gozdovi, večinoma ne
hri prhi in kratkem počitku sem lahko prvič preizkusil angleško hrano, kije kar dobra. Moja prva pot je bila do 15 minut oddaljene kopališke zgradbe imenovane Ponds-Forge. To je visoka in prostrana trinadstropna zgradba s 50-me-trškim olimpijskim bazenom, s 25-mc-trškim bazenom za skoke v vodo in s 25-metrskim bazenom kjer se lahko občani zabavajo s plavanjem ali pa se prepuščajo vodnim tokovom, ki obkrožajo neprestano ta bazen ali pa se dričajo po toboganu, ki malo dvigne krvni pritisk. V prvem nadstropju je velika samopostrežna restavracija, ki v polnem pogonu lahko oskrbi na stotine lačnih plavlacev z raznoliko in zelo dobro hrano. Se ena manjša restavracija z bifeji je tudi v pritličju. Vse to je bilo v polnem obratovanju od jutra do večera, enako tudi male prodajalne, informacijske pisarne, menjalnica, potovalna poslovalnica Ud.
Zakaj navajam vse to? Zato, ker ta stavba služi trem namenom: 1. to je izjemna Športna in turistična atrakcija, ki prinaSa mestu ugled in denar: 2. omogoča domačemu prebivalstvu razvedrilo in higieno, potrebno za zdravje in vzgojo vseh starosti in plasti prebivalcev in 3. ki omogoča, da objekt obratuje rentabilno in se vzdržuje sam, ker je ekonomsko-strukturno povezana z ostalimi poslovnimi dejavnostmi, ki mu to rentabilnost omogočajo.
Tudi Kamnik bi nujno rabil tako zgradbo, čeprav v precej manjšem merilu, če se enkrat hoče izkopati iz turistič-' ne stagnacije, če ne že kar mrtvila.
Torej v Ponds Forge je bilo že kar živahno, čeprav je bila Sele sreda in prire-
ditev uradno s slovesnostmi odprta Sele v petek in v soboto je bil prvi dan tekmovanj, to je 50 m metuljček in 400 m mešano. Dobil sem zopet Sop broSur z informacijami, vabili in celotnim programom tekmovanja. Seveda prvo, kar me je takoj najbolj zanimalo, je bila konkurenca v mojih disciplinah, imena in njihovi prijavljeni časi. Na prvih straneh brošure je bil, kot se spodobi, pozdrav kraljice Elizabete, dalje predsednika FINE, predsednika amaterske plavalne zveze Anglije in župana (Lord Mayor) občine mesta Sheffield gospoda Petra Pricea. Posebno županov pozdrav se mije dopa-del, zato ga tudi omenjam:»... Sheffield je spodbujajoče mesto za vse Športnike in Športnice. Komaj pred petimi leti je bilo naše mesto gostitelj XVI. univerziade (svetovnih Studentskih iger), za katere je bilo zgrajenih 8 kvalitetnih Športnih in kulturnih naprav, ki so bile le dopolnilo k že obstoječim napravam. Od leta 1991 je bilo v Sheffieldu 250 državnih, evropskih in svetovnih prireditev in mi smo zelo ponosni, da smo sedaj gostitelji VI. svetovnega masters plavalnega prvenstva...« Tako je zapisat gospod župan in nas povabil, da jih zopet Se kdaj obiščemo. Seveda je tem pri glavni predmet razgovora: ZASLUŽEK. Ne da bi bili oni tako navdušeni za plavanje in da komaj čakajo, da nas vidijo in uživajo v naših naporih in uspehih. Daleč od tega. glavni motiv so denarnice, ki so jih odprli razpoloženi turisti. O tem več kasneje.«
Priredil
MILAN VVINDSCHNURER
KRONIKA
V novembru so se poročili:
REPENŠEK Rajko, klimomonter iz Podgorja, in SRŠEN Urška, poštna uslužbenka iz Gmajnice
Zlate poroke:
PODBELŠEK Jakob in Antonija, roj. Zajec, iz Šmarce, Gornji log št. 22
V novembru so umrli:
- JERAS Pavla, gospodinja iz Mekinj, Cankarjeva cesta 43, stara 92 let
- PIRC Alojzij, upokojenec iz Kamnika, Trdinova ul. 9, star 68
let
- MARINKO Jožef, upokojenec iz Mekinj, Cesta dr. Tineta Zajca 9, star 62 let
- PETERLIN Majda Angela, uslužbenka iz Kamnika, KlavCiCeva ul. 6, stara 48 let
- HRIBAR Angela, druž. upokojenka iz Srednje vasi pri Kamniku 20, stara 81 let
- SUŠNIK Franc, km. upokojenec iz Vrhpolja pri Kamniku 268, star 89 let
- KOVAČ Jožef, miz. mojster v pokoju iz Kamnika, Streliška ul. 10, star 66 let
- ŠTELE Frančiška, km. upokojenka iz NasovC 29, stara 91 let
- PODOBNIK Jožefa, gospodinja iz Stične 26, stara 83 let
- ANDRE.IKA Gregor, str. ključavničar iz Ljubljane, Dolomitskega odreda 28, star 41 let
- KLEMEN Angela, upokojenka iz Kamnika, Svetčeva pot 6, stara 84 let
- ZARNIK Anton, km. upokojenec iz Most št. 43, star 75 let
- JANKOVIČ Anton, upokojenec iz Pijave gorice 11, star 84 let
- IVANČ1Č Pavlina, upokojenka iz Kamnika, Kranjska cesta 3/B, stara 89 let
Tudi to se je zgodilo v novembru
Poskusil zažgati šolo
1. 11. Prijeta pri vlomu. Ob
poldrugi uri zjutraj je občan z Duplice obvestil kamniško PP, da dva neznana storilca vlamljata v trgovino na Jakopičevi ulici. Policisti so takoj na kraju prijeli enega od storilcev, kasneje pa so na domu izsledili še sostorilca. Oba sta si nameravala z vlomom prilastiti večjo količino cigaret.
2.11. Požig. V jutranjih urah je občan s Krivčevega sporočil, da skuša nek občan zažgati poslopje osnovne šole v Krivčevem. Storilec je z bencinom polil kletna okna in jih zažgal. K sreči je nastala le manjša materialna škoda.
7. 11. Razlita nafta. Tega dne je več občanov obvestilo PP, da je Cankarjeva cesta in tudi del obvoznice onesnažena z neko mastno tekočino. Na kraju so policisti ugotovili, da je po cesti polita nafta. Kasneje so tudi izsledili voznika tovornega avtomobila, ki je imel na vozilu poškodovan rezervoar, zaradi česar je iz njega odtekala omenjena tekočina. Cesto je očistilo Cestno podjetje, tako da ni prišlo do kasnejših hujših posledic.
Do deponije se je odpeljal. PP je prejela obvestilo, da je bil izpred stavbe otroškega vrtca v Kamniku odpeljan osebni avtomobil
Mladi iz kamniške dekanije romali v Oglej
Mladi iz kamniške dekanije so se 4. novembra podali na tretje romanje H koreninam naše vernosti. Prvi dve sta jih vodili na avstrijsko KoroSko in vSalzburg, tokratno pa v Oglej in Gradež, na otok Barba-no, v slovensko zamejsko župnijo Standrež in v obnovljeni Kulturni center Lojzeta Bratužu v Gorici.
Na romarsko pot se jc s Štirimi avtobusi pod vodstvom dekanijskih duhovnikov in katehistinj po prejetem blagoslovu v komendski župnijski cerkvi odpeljalo 184 mladih. Najprej so se ustavili v Ogleju (Auuilei). Rimljani so ga iz vojaških razlogov zgradili že leta 181 pr. K. Za nas, Slovence, je predvsem pomemben, ker so oglejski patriarhi skrbeli za pokristjanjevanje Slovencev južno od reke Drave, severno od nje pa salzburški nadskojje.
Znano je, da so iz Salzburga med karantanske Slovence začeli prihajati misijonarji, deloma po tudi politični odločitvi karantanske-ga kneza Boruta (749 n. št.) - da bi ustavili nevarne Obre - in z nastopom škofovske službe svetniškega škofa sv. Ruperla 010). Težje pa je reči, kdaj so začeli med Slovence južno od Drave prihajati misijonarji iz Ogleja. Vsaj občasno so med nji-
mi Sirili božjo besedo že v sedmem stoletju benediktinci iz opatije Stivan ob reki Timav. Opat Alkuin, salzburški nadškof Amo, oglejski patriarh Pavlin in passauski škof Waitrich so se leta 796 dogovorili o enotni misijonski akciji med Slovenci in Obri. »Avtor« nove, blage irske misijonske metode je bil opat Alkuin iz tabora Karla Velikega. Ta je leta 811 potrdil dogovor med sal-zburškim nadškofom Amom in oglejskim patriarhom Pavlinom, da je meja med obema velikima cerkvenima središčema reka Drava.
Pnn škof v Ogleju je bil Teodor. Po letu 313, koje bila Cerkvi z odlokom rimskega cesarja Konstantina priznana verska svoboda, je dal v Ogleju postaviti tri velike bogoslužne dvorane. Leta 558 je prišlo do imenovanja oglejskega škofa za patriarha, nato delitve Ogleja na dvoje Skofijskili in pa-triarških sedežev: v Ogleju (leta 737 je patriarh Kalist prenesel svoj sedež iz Ogleja v Čedad) in v Gradežu. Leta 1751 je papež Benedikt XIV. ukinil oglejski patriarhat ter za avstrijski del leta 1752 ustanovil nadškofijo v Gorici, za beneški pa nadškofijo v Vidmu. Obe sta to še danes. K počasnemu zatonu patriarhata je prispevala tudi ustanovitev ljubljanske Skojije leta 1461.
Ob dejstvu, da so bili naši daljni
predniki v cerkvenem pa tudi svetnem oziru (patriarh je imel v srednjem veku duhovno in svetno oblast) toliko stoletij razdeljeni med dvoje velikih cerkvenih središč zunaj svojega narodnostnega ozemlja (Salzburg in Oglej), naj Se omenimo, da je patriarhat Pavlina II. (787-802) segal južno od reke Drave do dalmatinske obale. Ta patriarh jc bil zelo izobražen, pri misijonski dejavnosti med Slovenci, kije bila zaupana benediktinskim menihom, pa je zagovarjal vzoren krščanski red ter širjenje vere brez nasilja. Prav zaradi taksnega načina misijonarjenja, začrtanega leta 796 na sinodi v Čedadu, so imeli oznanjevalci vere med Slovenci lepe uspehe.
Vse to in Se marsikaj drugega so slišali mladi romarji. V Ogleju so si ogledali znamenito romansko-gotsko baziliko, tlak prve Teodorove južne dvorane iz leta 313 z mozaiki iz zgod-njekrščanskih časov, ostanke nekdanjega pristanišča itd.
V Gradežu (Gradojso videli stolnico sv. Evfemije, Marijino cerkev (Santa Maria della grazie) in krstilnik (baptisterij): vse tri cerkvene stavbe izvirajo iz 5. do 6. stoletja.
Obiskali so tudi Marijino božjo pot na otoku Barbani, na katerem naj bi prvo svetišče stalo že leta 582. Sedanja
Marijina cerkev je že tretja zapovrstjo, romarje pa predvsem privablja starodavni Marijin kip iz II. stoletja, izrezljan iz lipovega lesa. V tej cerkvi so bili tudi pri maši.
Ob vrnitvi domov so si ogledali župnijsko cerkev sv. Andreja v Štan-drežu v goriškem primestju, kjer deluje slovenski duhovnik Karlo Bon-čina. Cerkev je v fresko tehniki poslikal znani slovenski slikar Tone Kralj. To je bilo njegovo zadnje in po obsegu največje umetniško delo.
Mladi romarji so se nazadnje ustavili Se v obnovljenem Kulturnem domu Lojzeta Bratuža v Gorici. Njegov velik verski, kulturni, družabni in narodni pomen za goriške Slovence jim je pojasnil sovodenjski župnik Marjan Markežič, kije bil gonilna sila obnove omenjenega katoliškega središča.
To je bilo romanje, na katerega, kot tudi že na prejšnji dve, bi se v letu papeževega obiska v Sloveniji, pa tudi po njem, ko Slovenci oživljamo pogled na naše verske, kulturne in narodne korenine, kazalo podati ne le mladim iz kamniške dekanije, marveč tudi odraslim. Za človeško, kulturno in versko osvetlitev, poglobitev in obogatitev.
JOŽEPAVUČ
znamke renault 5. To je bilo sicer odklenjeno, v njem pa so bili tudi kontaktni ključi. Naslednjega dne, 8. novembra, pa je bil ubogi avto najden na bivšem odlagališču smeti na Duplici, dobesedno v blatu.
/10,11. Reševalna akcija. Občana J. T. in K J., ki sta plezala v steno Kogla v smeri Rumenega zajeda, je pri sestopu zajela noC. Gorski reševalci in policisti so odšli v poizvedovalno akcijo ter oba nepoškodovana našli in ju do druge ure zjutraj varno pripeljala v dolino.
12. 11. Streljal je. Ob poldrugi uri zjutraj so iz Most sporočili, da občan C. S. strelja okoli hiše in grozi svoji partnerici. Policisti so C. S.-ja zalotili pri opisanih kršitvah in mu zasegli pištolo. Pridržali so ga do streznitve na Pov-šetovi 5, sledi pa še srečanje s sodnikom za prekrške.
13. 11. Vlom v sadjarno. Po nočni prijavi občanov, da dva neznanca vlamljata v prodajalno sadja na Šutni, so policisti med pregledom okolice izsledili občana S. E. in L E., oba iz Kamnika. Izkazalo se je, da sta iz prodajalne odnesla večjo količino sokov in sadja.
16. 11. Poskus samomora. Občan iz Tuhinjske doline jc poskušal storiti samomor s pištolo za pobijanje živine. Po dogodku so ga odpeljali v Klinični center, kjer
so mu pravočasno nudili pomoč.
18. 11. Rop. Blizu polnoči je občanka iz Šmarce klicala na pomoč. Na licu mesta se je izkazalo, da je bila oropana (odvzeto ji je bilo 1000 DEM) s strani še neznanega storilca v stanovanjski hiši. Pri tem je bila tudi telesno poškodovana. Storilca še iščejo.
20. 11. Poskušala odpeljati avto. Ob poltretji uri zjutraj so policisti po obvestilu sodelavca odšli na Klavčičevo ulico, kjer so kmalu zatem prijeli dva storilca pri poskusu odvzema osebnega avtomobila. Na kraju so še ugotovili, da sta pred tem poskušala spraviti v zagon še dva druga avtomobila (zastavo 101 in zastavo 750).
Vozil precej vinjen. V poznih nočnih urah je nek voznik s porsehejem zapeljal s ceste na travnik pred Zikovo ulico in se tam nekaj časa tudi peljal. Policisti so v bližini izsledili močno vinjenega voznika omenjenega vozila, ki je prt preizkusu z alkotestom izdihal kar 2,31 promila. Prepovedana mu je bila nadaljnja vožnja, česar pa ni upošteval, zato je bil kasneje pridržan v Ljubljani na Povšetovi do streznitve.
22. 11. Trčil v pešca. Občan T. S. iz Kamnika je vozil po Kovinarski ulici, kjer pa ga je zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo s ceste na pločnik. Pri tem je trčil v hrbet pešcu Š. D., ki je zaradi tega zadobil lahke telesne poškodbe. Povzročitelj nesreče T. S. je kazal znake vinjenosti, vendar je odklonil preizkus z alkotestom.
(piki)
Glavni trg 23 - pri Občini
EDINI PRAVI SERVIS
• prosta delovna mesta in posredovanje inštrukcij
• popusti pri avtosoliAVTO CLUB
• predprodaja smučarskih vozovnic za Veliko planino
• zagotavljamo hitro izplačilo \ zasluženega denarja
Najdete nas na Glavnem trgu 23 - pri Občini - ali po tel.: 817-058
KO ŽEPNINA NI DOVOLJ.
Ogledalo človeške neodgovornosti in nemarnosti'
Kakšen je odnos ljudi do narave, zgovorno priča fotografija, ki jo na ogled, kot zrcalo Človeške neodgovornosti in nemarnosti, postavljamo tudi bralcem Kamniškega občana
Avtor fotografije je predsednik pred kratkim ustanovljenega Društva malih hidroelektrarn na kamniško domžalskem področju, gospod Janez Šraj. Posneta je na mali elektrarni na potoku Mlinščica v Volčjem Potoku. Ob vseh težavah, s katerimi se člani društva srečujejo pri pridobivanju dovoljenj in gradnji, so tudi takšne, ki bi jih ne bilo treba, če bi bil odnos ljudi do narave drugačen.
Ujeta »drobovina« pa seveda ni edina navlaka, ki jo je mogoče najti v potoku. Vse mogoči rezervni deli gospodinjskih pripomočkov pa tudi celi stroji »krasijo« naše reke in potoke.
Komentar je ob vsem tem odveč!
Dobro si velja zapomniti le to:
V naravi ni pohval in ni kazni!
So samo posledice!
S kolesom po Islandiji
Na robu polarnega kroga, nekje na pol poti med staro celino in Ameriko, sva letošnji julij preživela dva zaprisežena kolesarja Tomaž Pibemik in Simon Potočnik.
Z gorskimi kolesi sva obkrožila otok, ki jc petkrat večji od Slovenije. Dobro desetino površine otoka pokrivajo ledeniki, ki nagajajo številne reke in deželo delajo težko prehodno. Sredi poletja se zrak ne ogreje nad petnajst stopinj, zato sva s pridom uporabljala nepremočljiva oblačila, ki so naju ščitila tudi pred stalnimi močnimi vetrovi in dežjem. Ravna, gola pokrajina ne zadrži no-
benih sunkov vetra, zato sva včasih napredovala zelo počasi.
Oskrba s hrano je bila najina zadeva, za obroke je poskrbel Tomaž, sam pa sem imel na skrbi prenočišča (beri šotor). Zaloge hrane sva morala vnaprej predvideti, ker včasih ni bilo naslednjega naselja tudi dvesto kilometrov.
Po trinajstih dneh, preživetih na kolesu, se je števec ustavil pri tisoč sedemsto kilometrih.
Zahvaljujeva se vsem, ki so nama pomagali:
Abakus Trading Kranj, K Mar-ket Soteska, Rog Ljubljana, MM Sport fashion Ljubljana.     S. P.
TRGOVINA MOJCA
Medvedova 16, Kamnik, tel.: 817-381
vabi na ugodne mlklavževe In predbožlčne nakupe:
- peneče vino 363 SIT
- buteljke, 0,75 I 367 SIT
- prašek VVeisser Riese, 3,6 kg   778 SIT
- sladkor 2 kg 248 SIT
- sol, morska, 1/1 46 SIT
- orehi rozine...
Možnost plačila na več čekov.
Za vsak nakup nad 4.000 SIT vam podarimo
zavojček kave.
Ne pozabite, da Imate upokojenci konec vsakega meseca še poseben 7% popusti
tbim
d.o.o.
Trg svobode 6, Kamnik
(v prostorih AMD Kamnik)
Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44
- TELEFONSKI APARATI
- TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE
- TELEFAXI
- SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE
Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure.
Se priporočamo!
Motniški »turisti« na Dolenjskem
Prvo soboto po Martinu je Turistično društvo Motnik za svoje člane organiziralo izlet in marti-novanje na Dolenjsko.
Avtobus in šofer Janez sta nas sredi Motnika čakala že nekaj pred sedmo uro. Avtobus je bil lepo »opran« in mi potniki tudi »zbrihtani« od jutranje močne »dežne rose«, tako da se je naša pot začela v dežju. Kljub temu je bilo jutranje razpoloženje »motni-ških turistov« veselo, saj smo bili prepričani, da bo za dežjem posijalo sonce.
Na predlog predsednika TD Motnik g. Jožeta Semprimožnika je šofer Janez usmeril avtobus proti Ločici do Trojan, mimo Izlak, Zagorja, Litije do Bogenšper-ka, kjer je bil naš prvi postanek za ogled gradu. Od vodičke, ki nam je razkazala grad Bogenšperk, smo izvedeli, da je ta prvič omenjen 1533. leta kot VVagensperg, po prvotnih lastnikih Wagnih. Sedanjo podobo je skoraj v celoti dobil v 17. stoletju. Leta 1672 ga jc kupil Janez Vajkard Valvasor in tam prebival 20 let. Tu si je uredil bogato knjižnico in grafično zbirko. Po šestih letih življenja na gradu jc ustanovil v njem še grafično delavnico in tiskarno za bakroreze, v kateri je s sodelavci v enajstih letih pripravil gradivo za knjigo Slava Vojvodine Kranjske in druge knjige. V gradu, ki so ga po 1972. letu obnovili, so z zgodovino Bogenšperka in okolice povezane muzejske zbirke: tiskarski muzej, zbirka dokumentov o praznoverju, lovska zbirka, muzej NOB litijskega območja, sedaj pa urejajo še zbirko mineralov. Grad ima še gostinsko ponudbo, še bolj znana pa je poročna dvorana, ki si jo mladi zakonci radi izberejo za začetek poti v dvoje.
Po ogledu gradu Bogenšperk in njegove idilične okolice smo se usmerili na naslednjo znano točko, to je Jurčičeva Muljava. Josip Jurčič je bil, kljub kratkemu življenju, zelo plodovit pripovednik, dramatik in časnikar. Tudi tu smo si v spremstvu vodiča ogledali njegovo rojstno hišo in doprsni spomenik pred njo, kakor tudi »Krjavljevo kočo«. V spomin na svojega rojaka Josipa Jurčiča »sedanji Muljav-čani« vsako leto organizirajo Poletno gledališče na prostem, kjer
Kristina in Mici z vodičem pred Jurčičevo rojstno hišo
pripravljajo kakšno njegovo odrsko delo. Letos so zaigrali njegovo sicer malo manj znano igro »Cvet in sad«. Pokukali smo tudi k »Oberščaku«, kjer je tudi Jurčič večkrat gasil žejo s svojimi prijatelji, mi pa smo tu že lahko poskusili letošnje mlado vino.
Naslednji postanek je bil v Žužemberku, kjer smo si ogledali novo mogočno in lepo cerkev, pri-
sluhnili orglam in zapeli nekaj pesmi. Od tu nas je pot vodila naprej mimo razvalin gradu Soteska do Dolenjskih toplic, kjer smo imeli samo kratek postanek.
Popoldanska vožnja nas je vodila ob reki Krki do Novega mesta in naprej do našega končnega cilja na Gabrju oz. Gabrski gori. Tu so nas pričakali prijazni gostitelji na kmečkem turizmu. »Pri
Ivanežu« z veselim godcem in njegovo harmoniko. Kosilo nam je teknilo, kakor tudi »mlado vino«. Kar je »mladega«, je še posebej iskano in tako smo šli preverit še v zidanico, če v gostišču res točijo enakega. Vrstili so se kozarec za kozarcem, vmes pa vesele pesmi, ki jih je spremljala harmonika. Po vrnitvi v gostišče smo se še veselo zavrteli. V tako prijetnem vzdušju jc popoldne kar prehitro minilo in veselo razigrano smo se poslovili od gostiteljev.
Ne mislite, da Turistično društvo Motnik obstaja samo zaradi izletov. Člani TD so bili aktivni že vse od 1934. leta. ko je bilo društvo ustanovljeno. Sedaj jc blizu 120 članov društva, ki se trudijo, nekateri še prav posebno, da je evropska peš pot lepo vzdrževana za urejenost okolice razvalin, kjer jc bil motniški grad, za vsakoletno čiščenje obrežja Motnišnice, urejenost središča Motnika »Pod lipami«, glavni zalogaj pa je tradicionalni »Motniški sejem«. Vem, da mi ni uspelo zajeti vsega opravljenega dela in v teh vrsticah, vendar želim, da bi bilo delo TD še naprej vidno uspešno in kot tako v zadovoljstvo vseh Motni-čanov.
MARINKA HRIBOVŠEK
RDEČO PENTLJO IMAŠ V ZAVESTI...
Največ pozornosti je aids delelen oh svetovnem dnevu hoja proti aidsu, to je L decembra.
Aids (sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti) je bolezen, ki nam ni več nekaj tujega, nemogočega, saj se vse bolj zavedamo, da lahko doleti tudi nas. Torej ne zatiskajmo si oči in preberimo številne zloženke in knjižice, ki so nam na voljo, saj je osveščenost zaenkrat edina borba proti aidsu. Studentski servis Kamnik je letos organiziral akcijo osveščanja in razdeljevanja kondomov. Ker je bil 1. december nedelja, smo imeli stojnico v soboto pri vhodu v Studentski servis, akcijo pa smo ponovili v ponedeljek v srednješolskem centru Ru-dolja Maistra v Kamniku. Razveseljiva je novica, da se mladi zavedamo, da je aids zelo nevarna bolezen in da se lahko do neke mere pred njim ubranimo (uporaba kondomov...).
Do ljudi, ki imajo aids oziroma so HIV (virus človeške imunske pomanjkljivosti) pozitivni, ne smemo imeti odklonilnega odnosa ampak jim moramo pomagati in jim dajati podporo. Zavedati se moramo, da se borimo proti aidsu, ne proti ljudem, ki imajo aids.
Akcija osveščanja je sočasno potekala tudi v Domžalah, kjer je organizacijo prevzel Studentski klub ob pomoči Študentskega servisa Domžale.
Skupaj smo ugotovili, da je en dan v letu za boj proti aidsu premalo, zato bo mogoče dobiti brezplačen kondome, brošure in pentlje še ves leden na Študentskem servisu v Kamniku in Domžalah.
Življenje je lepo, zato ne dopustimo, da nam ga bolezen, kot je aids, uniči.
Studentski servis kamnik
fV7
\B j    VETERINARSTVO TRSTENJAK
II U  KLINIKA ZA MALE ŽIVALI TESOVNIKOVA 27a, LJUBLJANA (JEZICA)
NAROČILA PO TELEFONU:
372-967
vsak delovni dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
RADOVAN ZAJC, dr. vet med. mag. I. TRSTENJAK, dr. vet med.
KNJIGARNA in PAPIRNICA
GLAVNI TRG 11, KAMNIK
TEL817-321
NA ZALOGI IMAMO VEČJE KOLIČINE
C.)
arr
/A\
^' '\':\ Kil
UREDIMO TUDI TISK
gorenje
Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203
V mesecu decembru za vse izdelke 12% gotovinski popust ali plačilo na 10 enakih čekov brez obresti.
I Na zalogi celoten
• program Gorenja.
• Brezplačna dostava.
• Obiščite nas vsak dan od 9. do 19. ure,
* ob sobotah od 9. do 13. ure
kemijska industrija
i!*v,min
d.d.
Vabimo vas v našo trgovino v Kamniku, Fužine 9 (pri kino domu), kjer lahko po zelo ugodnih cenah kupite
* zabavno pirotehniko
* izdelke iz plastičnih mas
Trgovina je odprta od 10. do 18. ure ob sobotah od 8. do 13. ure.
Cene so ugodne!
PRIČAKUJEMO VAS!
v blagovnici Metalka Kamnik
Čudoviti nemški božično - novoletni okraski KREBS
ODLIČNA IZBIRA in UGODNE CENE
za male gospodinjske aparate GORENJE in SIEMENS
AKCIJSKE CENE za hladilnike GORENJE z zamrzovalnikom:
- HTI 14.26, 134L................................25.990.- S
-HTI 21.21, 204L................................34.484.-
-HDVS 28.61, 284L............................36.984.-
ZNIŽANE CENE za peči na petrolej TOVOTOMI:
- EUROSTOVE, E99C, 3000VV za 30-40 kv.m...... 59.900.- SIT
- RCA 33, 3000VV, za 30-40 kv. m......................UK- 39.900.-
- RCA 23, 2500W, za 20-30 kv. m......................42.900.- 34.900.-
ZELO UGODNE CENE za električno ročno orodje BLACK&DECKER!
10% POPUST za SVETILA - pri plačilu v gotovini!
UGODNA PRODAJA NA ČEKE - do 5 obrokov brez obresti.
Spet naprodaj frizerski preparati ILIRIJA in kozmetika za vsakdanjo negol
Zagotovite si stalen popust pri nakupu - postanite imetnik KARTICE METALKA TRGOVINA!
BOŽIČNO - NOVOLETNO ŽREBANJE:
pri nakupu nad 5.000 sil sodelujete v NAGRADNEM ŽREBANJU
za eno od več deset praktičnih nagrad v vrednosti do 5.000 sit! Velja za nakupe med 5. in 31. decembrom 1996. Žrebanje bo 7. januarja 1997
METALKA TRGOVINA
Blagovnica Kamnik,
Šurna 37,tel: 061/811 555
|lipii|iii.ji|y|
TRGOVINA
tlonntka trgovina t tmdnijo
kwčna
PE KNJIGARNA (tel. 815-295)
BOGATA PONUDBA vseh vrst novoletnih poslovnih in osebnih daril:
* PLANERJI, ROKOVNIKI, KEMIČNI SVINČNIKI, PISALNE GARNITURE * STENSKI IN NAMIZNI KOLEDARJI, VIZITKE vse z možnostjo dotiska vaše firme! PREPRIČAJTE SE O NAŠIH KONKURENČNIH CENAH IN IZBIRI!
PE TITAN ■ MERKUR (tel. 813-428)
IZREDNE CENE H!
* JEDILNI SERVIS iz porcelana - uvoz iz Kitajske:
- 30 delni 3.798 SIT
- 20 delni 2.998 SIT
* NERJAVEČA POSODA iz uvoza:
- 12 delna s trojnim dnom 12.990 SIT
- 12 delna z dvojnim dnom 12.200 SIT
NE ZAMUDITE H!
PE UNIVERZAL (tel. 831-272)
UGODNE CENE PREMOGA H!
* KOCKE Trbovlje     lt   17.100 SIT * KOSI Trbovlje      lt    17.100 SIT * OREH Zagorje  lt  13.800 SIT
NUDIMO VAM MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV IN POPUSTE PRI PLAČILU Z GOTOVINO!
DEŽURSTVA V DECEMBRU: ob sobotah bodo v decembru odprte vse Kočnine trgovine z živili od 7. do 17. ure. Ob nedeljah sta dežurni MARKET KRANJSKA (tel.: 814-916) in MARKET KOMENDA (tel.: 841-139) od 7. do 11. ure
SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO!
CVETLIČARNA FREZIJA
na Bakovniku. tel. 813-559
%fr  Božično-novoletna * ponudba!   « #*
Odprto od 7h do 19". ob sobotah od 7" do 13h Se priporočamo.
PLANINKA restavracija KENDA
Kamnik, Glavni trg 19, telefon (061) 831451
Dudi JUGOVEC s.p.
Za PDEDNOVOimA SDSČMJA s prijatelji m poslovnimi partnerji imamo na voljo prijetne prostore, kjer vam postrežemo z dobro hmno in okusnim domačim vinom Sprejemamo rezervadjel
DNEVNA PONUDBA
topli obrok - malica, kosila, jedi po naročilu, vegetarijanska prehrana, sladice - prekmurska gibanica, pohorska omleta, omleta presenečenja, palačinke, solnograški žličniki...
POSEBNA PONUDBA
nedeljska kosila (otroci do 5 let dobijo kosilo brezplačno), slavnostna ter poročna kosila in večerje, poslovna srečanja, srečanja ob jubilejih, hladno-topli bife, koktail parti
fflSNE (SPECIMITETE
* svinjska ribica z gorgonzolo, široki rezanci z orehi
* gurmanska plošča
* plošča Planinka
I
!
jEb &e priporoča PLANINKA restavracija Kenda M
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA
Vrhpoije 41, Kamnikfv gasilskem domujtel.: 831-383
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure,
ob sobotah
od 10. do 12. ure.
PEUGEOT RODEX
Servis - prodaja
Rova 3/a, Radomlje tei. prodaja 727-798
servis: 727-010 faks: 727-319
Kompleten program Peugeot
PEUGEOT 106 OD 17.300 DEM (lx airbag, koda proti kraji, ... tonirana stekla)
PEUGEOT 306 OD 21.300 DEM (2x airbag)
PEUGEOT 406 OD 29.600 DEM (2x airbag, ABS, servo volan)
Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje.
JANEZ VRECEK
Zgornji Brnik 143, tel. (064) 421-015
Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva.
Izdelujem cisterne za olje, peči na olje In plin.
Na zalogi kombinirani bojlerji.
KMETIJSKA TRGOVINA
AGRARD
d.o.o., Stritarjeva 2, VIR, Domžale
(iz smeri Kamnika za papirnico Količevo desno) tel./fax.: 713-536
Električne ^ mesoreznice
T I I I I I I I I I I I
J
Zapoge 40 1217 Vodice SLOVENIJA
telefon: 061/823 585 824 096
telefax: 061/824 158
Na zalogi premog Velenje (kosi, kocke), češki premog, premog banoviči, premog pakiran v vreče, bukova drva, lesni briketi.
Hitra dostava Plačilo na čeke.
Kamniški OBČAN
ZAHVALE - OGLASI
4. decembra 1996 15
VRTNARSTVO
GAŠPEKUN
Moste 99 pri Komendi tel.: 061/541-471
NMd/mb BOŽIČNE ZVEZDE PO UGODNIH CENAH: manjše 150 SIT, večje 580 SIT.
Vrtnarija Gasperlin vas pričakuje vsak delovnik od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
S4VL
cLoxx
Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, 1230 DOMŽALE TEL: 06V716454 FAKS: 061/713-288
Prodajni center Latkova vas 84, 3312 PREBOLD TEL: 063/702-250 FAKS: 063/702-251
MIKLAVŽ, BOŽIČEK, DEDEK MRAZ!
DECEMBRSKE AKCIJSKE CENE!
NUDIMO VAM vse vrste gradbenih materialov: opečne izdelke, kritine, schiedel dimnike, železo in armaturne mreže, stavbno pohištvo, parket, hidro in termo izolacije, zidarsko orodje in drugo potrebno za gradnjo po POSEBNIH AKCIJSKIH CENAH V DECEMBRU.
Nudimo vam možnost DOSTAVE Z AVTODVIGALOM.
Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
Vsi bodo dosegti svoj cilj, le ja: ga ne bom dosegla. Ognja prepolna, polna sil prekmalu k pokoju sem legla.
ZAHVALA
V prometni nesreči nas je v komaj 22. letu življenja zapustila naša ljubljena hčerka, sestra, vnukinja in teta
BARBARA POGLEDNIK
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, stanovalcem Trga svobode 4, prijateljem, ga. Nadi Lampič - bar Njorka, Barbarini prijateljici Renati Ropota in prijatelju Dušanu Pančurju, sodelavcem Eta Kamnik za izrečena sožalja, denarno pomoč, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni prerani zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in trobentaču za zaigrano Tišino.
Žalujoči: neutolažljiva mamica, brat in sestre z družinami in drugo sorodstvo
Kamnik, Grosuplje. Selšek. Škofja Loka, Stuttgart, Lebach, oktober 1996
Spustil seje mrak na gomilo in zadnji zvnn Ti je odpel.
Tam gori seje Se enkrat oglasil lovski rog...
ZAHVALA
V 67. letu življenja nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat, stric in bratranec
JOŽE KOVAČ
iz Kamnika, Streliska 10
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. za izrečena ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala velja Lovski družini Sela za izkazano čast in spoštovanje ter ganljivo organizirano pogrebno slovesnost. Hvala praporščakom, pevcem Solidarnosti za prelepo petje in trobentaču za zaigrano Tišino. Zahvala osebju ZD Kamnik za dolgoletno pomoč in zdravljenje, g. patru Franciji] za lepo opravljen cerkveni pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste našega ata v tako velikem številu spremili na zadnjo pot v večnost.
Vsi njegovi
Kamnik, november 1996
POSREDUJEMO DELO DIJAKOM  IN ŠTUDENTOM FOTOKOPIRANJE
Maribor Ljubljana Celje Hrastnik Krško Murska Sobota Ravne Na Koroškem Slovenske Konjice Velenje Žalec Portorož Črnomelj Brežice Kamnik Metlika Grosuplje Kočevje  Ribnica Vrhnika
študentski servis ostaja študentski servis
is maribor
3KUFAJ    EN miJETBN
KAMNIK
Šutna 40
£817-411
Jabolka - neškropljena prodam. Telefon: 832-940.
Garažo prodam v garažni hiši ob železniški postaji (1. nadstropje). Tel.: 832-132.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662.
Takoj nudim v najem dve 4-sobni stanovanji v 1. in 2. nadstropju (lahko tudi skupaj), balkon, kletni prostor. Primerno za poslovni prostor. Volkar, Laze 20/a v Tuhinjski dolini, tel.: 847-168.
Jasnina teh oei. Enaka mojim, tvojim. Resnica trda, neizprosna -Nejče lehe tu več ni! Enkrat, ne tu, na onem svetu Jokali kot danes već ne bomo. Upanje, da srečni in s leboj spel bomo.
(Mija)
ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega dragega moža, atija, dedija, sina, brata in strica
JERNEJA JERIČA
iz Snovika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, še posebej sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, sodelavcem Arboretuma, podjetju Svilanit ter TIK d.o.o. in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. mu darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njegovi
Snovik, Vrhpolje, Buč, Šmartno, Županje Njive, Podgorje, oktober 1996
Ljubila si zemljo, ljubila družino in dom, a v hladnem jesenskem večeru odšla si v večni dom.
ZAHVALA
V 85. letu življenja je tiho in /.a vedno odšla draga žena, mama in stara mama
J
ANGELA KLEMEN
rojena Hočevar
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Kamnik, podjetju Domus, cerkvenim pevcem in pevcem Lire. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste našo mamo spoštovali ter jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Vsi njeni
November 1996
Kdor v mislih svojih dragih živi - ni umrl. Umrl je samo, kdor je pozabljen.
ZAHVALA
V 63. letu življenja nas jc zapustil naš dragi
PAVEL KONCILJA
upokojeni tekstilni mojster z Jeranovega 7/a, Mekinje
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi poslednji poti. Posebna zahvala za pomoč družini Humar ter sodelavkam in sodelavcem podjetja [nduplati Jarše. Najlepša zahvala dr. Logarju in osebju Zdravstvenega doma Kamnik za vso pozornost ob njegovi težki bolezni. Za lepo opravljeno sveto daritev in pogrebni obred se zahvaljujemo g. župniku Antonu Gosarju in jezuitoma g. Francu Svoljšaku in g. Francu Šetarju iz Dravelj. Hvala cerkvenim pevcem za ganljivo zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino.
Žalujoči vsi njegovi
November 1996
ejjX^° Šopek
x Cvetličarna S&U
CVETJE POSTREŽEMO VSAK DAN 8.00 - 19.00 SOBOTA 8.00 - 16.00
Klavčičeva 11, Kamnik, tel.: 814-348     NEDELJA 800 - 1Z00
Kar najbolj smo ljubili, smo za vedno izgubili.
V SPOMIN
15. decembra minevata dve leti mnogo preranoga odhoda naše ljubljene in nepozabne žene, hčerke edinke, vnukinje, sestrične, nečakinje, snahe in svakinje
MARJANE KRANJEC
roj. KRIŽMAN (11. 1. 1970-15. 12. 1994)
Težko je izgubiti človeka, ki ti je bil drag, a vendar je najtežje
naučiti se živeti brez njega. Prisrčna hvala vsem, ki se ustavljate ob njenem poslednjem domu, ji prinašate cvetje, prižigate svečke ali pa z lepo mislijo počastite njen spomin.
Njeni: mož Štefan, mami Marija, ati Lado in drugi sorodniki
Bukovica pri Vodicah, Mlaka pri Komendi, Gmajnica, Moste, Stebljevek, Kamnik, Mengeš. Ihan, Ljubljana, december 1996
ZAHVALA
Ob boleči izgubi sporočamo, da
nas je nenadoma in mnogo prezgodaj v 41. letu življenja za vedno zapustil naš dragi sin, oče, brat in stric
GREGOR ANDREJKA ml., LJUBO
iz Šmarce
Iskreno sc zahvaljujemo vsem, ki sle čustvovali z nami, ga spremljali na zadnji poti. vsem sorodnikom, sovaščanom in drugim za darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku, pevcem Lire, izvajalcu Tišine in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Še posebej se zahvaljujemo družini Sivec iz Šmarce, Stegne 14. za nesebično pomoč.
Žalujoči: mami Mirni, oče Gregor, sin Matija, brat Emil z družino in drugo sorodstvo
Šmarca, Vič. november 1996
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
MARIJE LAVRIČ
roj. 1.1912
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Zahvala tudi g. župniku, vsemu osebju pogrebne svečanosti, pevcem in drugim za lepo opravljen pogrebni obred.
Sinova Franc in Jože i družinama in drugo sorodstvo
Kamnik, november 1996
NArKBPIH
DOMŽALE
Blagovnica Vele v Domžalah
je tradicionalno dobro založena z vsem blagom za praznike. Priporočamo nakupe v diskontu, marketu Vele in na posebnem božičnem oddelku.
Vele je odprta vse decembrske sobote do 19. ure.
Pridite in prepričajte se! SUPER N v centra Domžal
vse sobote v decembru odprt do 17. ure,
tel. 721-155
Novoletni popust do 20% za fotoaparate in daljnoglede znamk Yashica, Nikon, Canon, Samsung, Pentax, Praktica.
Bogata izbira HlFl komponent Sony, Technies,
Yamaha
Najnovejše moderne in klasične božične ter novoletne pesmi na kompaktnih ploščah
V
JEANS CLUB IN JUNIOR
Jesne in oblačila za prosti čas za otroke od 4. leta naprej in za odrasle blagovnih znamk FKUIT 0F THE L00M, 3LUE FETROL, 5EXE5, SFORTINA, GAT5BY, EUK0JEAH5, LENY...
Velika razprodaja volne In qarna za ročno pletenje -20°/° BOGATA F0NUD3A - UGODNE CENEI
mTd.o.o. Kamnik, Fužine 6, v 832-994 9.00-12.00 In 15.50-19.00. sobota 3.00-12.00
NE POZABITE!
TELEVIZIJSKO SNEMANJE ODDAJE
SOBOTA, 21. DECEMBER OB 19. URI ŠPORTNA DVORANA KAMNIK NASTOPAJO:
SLOVENSKI MUZIKANTJE STANKA KOVAČIČ ANSAMBEL NAGELJ ANS. BRATOV POUANŠEK ANS. VINKA CVERLETA BRATJE IZ OPLOTNICE GAMSI
PTUJSKIH 5 MIHA DOVŽAN JOŽICA KALISNIK PRIMORSKI FANTJE POP DESIGN BORIS KOPITAR FILIP KRANJEC
* VINKO ŠIMEK - JAKA ŠRAUFCIGER * FOLKLORNA SKUPINA KD KRKA
SCENARIST IN VODITELJ: BORIS KOPITAR
Po snemanju PREDSILVESTROVANJE Z ANSAMBLOM BRATOV POUANŠEK do zgodnjih jutranjih ur. BOGATA PRESENEČENJA VAM BODO PRIPRAVILI ORGANIZATORJI NK FLOK IZ KOMENDE.
Prodaja vstopnic: Hram Rožice Mengeš, tel.: 739-037,
737-510.
Turistična agencija Veronika, tel.: 832-662, 817-000
ZARADI VELIKEGA ZANIMANJA SI ZAGOTOVITE VSTOPNICE ŽE V PREDPRODAJI!
AHAČIČ Domžale,
M/lwlfcwla     SERVIS Prešernova Va, TRGOVINA tel. 722-107
gorenje
AKCIJA!
• pralni stroji
• sušilci perila
• hladilniki
• barvni TV Gorenje
Cene veljajo za gotovinsko plačilo. POSEBNI NOVOLETNI POPUSTI!
od 51.500 SIT naprej
39.780 SIT od 24.00 SIT naprej od 36.200 SIT naprej
Ugodno: sušilci perila, pralni stroji, hladilniki, štedilniki, pomivalni stroji, zamrzovalne skrinje in omare, pomivalna korita, likalniki, posoda in...
12% gotovinski popust ali možnost nakupa na 5 čekov brez obresti.
Na zalogi celoten program Gorenje!
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Asfaltiramo in tlakujemo dvorišča, ceste in parkirišča.
Opravljamo zidarska dela celotnih objektov in adaptacije.
S. BOR, d.o.o., Kamnik
_ tel.: 813-870, Rastoder