Hudi Janko
Stisnil je metuljčeka —             Mimo šla je mačica,
ah, metuljček vztrepetal,           on ji gorko dal,
Janko, hudi Janko ta,              je bežala mačica,
glasno se smejal.                      Janko se smejal.
In je v luži žabo vjel, z žabo v lužo pai, gledal sem ga in se mu na ves*glas smejal . . .
Ivo Danič