DELU ČAST j IN OBLAST Ko si te dni ob prvem maju segamo (> ,<1 v roke in nas prevzema spokojna mir- V 1 nost praznika, je v globini naše zavesti .1 f1 trdno zasidrana resnica, da geslo de- . > 1 lu čast in oblast utelešuje našo i f1 voljo, da je in bo izpoved in resnica ,|' hkrati. \ Nobeno, življenju pravično prikazovanje družbene resničnosti, tega ne more spregledati. Res smo sem ter tja odkrili, da bi bilo treba z njega obrisati prah, zazdelo se je, da včasih postaja le nepotreben okras sedanjosti, zakaj posamezna kratka obdobja niso bila docela naklonjena delu in zato si je delo kljub nedvoumni zmagi znova moralo izboriti svojo družbeno veljavo. Zares, življenje ne teče premočrtno in ni vselej brez mračnih potez. Večkrat smo bili priče mučni in nevarni dvojnosti; posamezniki ali skupine sc zahtevali oblast za delo, vladali pa v njegovem imenu, oboje hkrati. In tedaj so se izpovedane vrednote kaj kmalu ujemale z resničnostjo našega življenja; občutje delovnega človeka je v takih kriznih obdobjih upravičeno dobivalo grenak priokus brezdomstva, odtujenosti in odvečnosti. Kar je tok Življenja nosil s seboj in človekova volja zahtevala, se je namreč tedaj mnogim zazdelo malone postransko in skorajda odveč. Sedanja preverjanja in spremembe pa nas utrjujejo v veri, da so ti časi nezadržno in nepovratno minili. Nova ustava, listina naše sedanjosti in prihodnosti, katere posamezna določila kot rdeča nit v trdno celoto povezuje geslo delu čast in oblast, je postala kronika hotenj in zahtev se danjih in prihajajočih pokolenj. Bržda v sodobni zgodovini ne bo kaj kmalu listine, ki bi tako zavestno in dosledno zavračala kakršnokoli zanikanje človeka, njegovega dela in potrjevanja. VISOKI GOSTJE V ŽALSKI OBČINI Obiskala sta nas predsednik Republiškega izvršnega sveta Andrej Marinc in sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Milovan Zidar. Predstavniki občine in občinskih organizacij, sekretar medobčinskega ZK, predstavniki delovnih organizacij na področju občine, strokovni in politični delavci in predstavniki TOZD kombinata ter številni novinarji so sprejeli visoke goste in se udeležili razgovora o razvoju občine in kombinata Hmezad. Ogledali so si plantaže TOZD Mirosan, SIP Šempeter in jamo Pekel. Vmes so s,e pogovarjali s predstavniki krajevne skupnosti Šempeter. Popoldne pa je bil v dvorani kombinata Hmezad v Žalcu pogovor z regijskim aktivom ZK. Potemtakem bi bilo skoraj odveč znova opozoriti, da se pravi globlje f razumeti pomen dela, pravi tudi glob- f lje razumeti vlogo, ki jo mora vsak K posameznik v današnjem preverjanju in povezovanju prevzeti nase. Vendarle f prenekaterikrat pozabljamo, da ima J naš kmet prav v tem revolucionarnem preverjanju nadvse pomembno mesto. Obstaja obenem s tem gibanjem, \ se razvija z njim in tudi zmaguje z i njim. Zato bi bilo napak razumeti, da i je razvijanje kmetove zavesti samega sebe odklanjanje sporazumevanja z i drugimi, nasprotno: razvijanje njegove J zavesti je trdno poroštvo za tako spo- i razumevanje. i In ko si te dni selenio v roke, si \ prav v imenu tega spoznanja zaželimo \ v imenu nas vseh nam vsem srečno in ? zadovoljno praznovanje v novem ritmu J dihanja, ki ga prinaša sedanji čas. Naj J bo srečen prvi maj, praznik dela vseh i delovnih ljudi, delavcev in kmetov! i Pekel, ki smo si jo tudi ogledali. Veliko zavest in razumevanje za skupne akcije in financiranje so občani prikazali prav pri pripravah za otvoritev jame Pekel, pri ureditvi kraja, cest in nazadnje tudi pri izgradnji nove šole in telovadnice. Popoldne se je predsednik izvršnega sveta pogovarjal z regijskim aktivom ZK v dvorani hmeljarskega doma v Žalcu. Kako sta nam dobrodošla draga gosta, priča nabito polna sejna soba, kjer smo ju seznanili z napredkom, razvojem in težavami v naši občini v tem trenutku in v dolgoročnem razvoju. Ker je bilo navzočih največ predstavnikov kombinata, je beseda tekla o že prenizki zmogljivosti Mlekarne in želji po večji, o razvoju živinoreje, farm, o preusmerjanju in specializaciji kmetij, o razvoju kmetijstva na področju TOZD Šmarje, ki vlaga mnogo v strokovni razvoj jagodičevja, vinogradništva in živinoreje. Gosta smo seznanili o oblikovanju kmetijske zemljiške skupnosti na podlagi zakona o kmetijskih zemljiščih in podali iniciativo za formiranje regijske strokovne službe. Inž. Anton Jureš je govoril o nič kaj obe- tajočem stanju hmeljarstva, ki finančno stagnira že več let zaradi visokih cen škropiv in reprodukcijskega materiala. Situacija na svetovnem trgu pa tudi ni prav nič rožnata. Nove sorte hmelja bodo z višjimi hektarskimi donosi delno omilile situacijo, prodaja na svetovnem trgu pa nas opozarja, da moramo biti previdni tudi pri teh sortah, ker jih svetovni trg delno odklanja. Skupno smo si ogledali nasade jablan in hrušk na Mirosanu, ki so po besedah inž. Korberja zacveteli skoraj tri tedne prezgodaj. Gosta sta bila prijetno presenečena nad urejenostjo nasadov in nad marljivostjo maloštevilnega kolektiva. Močan vtis na nas vs,e je napravil sprehod skozi proizvodne obrate Strojno industrijskega podjetja Šempeter. Direktor Polde Raih nas je sam vodil in tolmačil razne faze proizvodnje. SIP bo kmalu nasitil slovenski trg, zato bo moral prodajo preusmeriti na druge republike in tudi na inozemsko tržišče. Podjetje bo, ko bo dograjena še nova hala, eno največjih za proizvodnjo kmetijskih strojev v Evropi. Andrej Marinc je pohvalil hiter razvoj podjetja in mu zaželel še v nadalje srečno roko. Predstavniki krajevne skupnosti Šempeter so v sejni sobi zadružne enote Šempeter seznanili goste z razvojem kraja, ki je eden res najlepše urejenih v naši občini. Zanimivost kraja povzdigujejo rimske izkopanine in jama Vy ZEMLJIŠKA SKUPNOST PRED FORMIRANJEM Občinska zemljiška skupnost bo pričela z delom v Žalcu enkrat v maju. Pravijo, da delo skupnosti ne bo efektivno, če ne bo imela začetnega kapitala. Ponudbe zemljišč so vedno češče in večje. Slišati je predloge, da bi vseh osem občin celjske regije ustanovilo koordinacijsko zemljiško telo za celo regijo. V njem bi bili strokovnjaki, ki bi zastopali enotno politiko mehanizacije, ščitili kmetijska zemljišča in zastopali zemljiške interese regije. Tega posamezne občinske zemljiške skupnosti ne bodo zmogle vsake zase. Zaključili smo poslovanje v letu 1973 ribezov coetail NOVO TISKANO DELO Kmetijski inštitut Slovenije je v svoji redni zbirki Raziskave in študije izdal publikacijo »-Dinamika, obseg in struktura povpraševanja ter ponudbe glavnih kmetijskih proizvodov — Mleko in mlečni izdelki«! Publikacija obravnava proizvodnjo mleka z vidika proizvodnih cen, tržnosti, organizacije in odkupnih stroškov. V naslednjih poglavjih obravnava cene, premije, odkupno in distribucijsko mrežo, govori o razpoložljivih in potrebnih količinah mleka in še o nekaterih zanimivostih. Knjiga stane 50 dinarjev in jo lahko naročite pri Kmetijskem inštitutu Slovenije, Hacqetova ul., Ljubljana. SAVINJSKI ZBORNIK JE IZŠEL Žalska kulturna skupnost financira tretjo izdajo Savinjskega zbornika, ki je kljub temu, da bi moral iziti že pred petimi leti, izšel šele letos po desetletnem premoru. Izdal ga je uredniški odbor, duša zbornika pa je glavni in odgovorni urednik Drago Predan. Deset let je že lepo obdobje za razvoj širšega žalskega območja, bilo to na kmetijskem, demografskem, literarnem ali bilo katerem drugem področju. Zato zbornik priporočamo. I. PREGLED IZVRŠITVE FIZIČNEGA OBSEGA V kombinatu Hmezad smo v letu 1973 dosegli za 11 % večji fizični obseg kot v letu 1972. Zastavljen načrt, ki je predvideval optimalne proizvodne razmere, ni bil dosežen, saj je realiziran le s 95 %. To odstopanje je normalno, če upoštevamo težave na trgu (hmelj, meso, mleko, pijače, prehrana), neugodne vremenske razmere (vrtnine, mlekarna, sadje), pa tudi delno izpad elektrike. RASTLINSKA PROIZVODNJA je potekala v boljših razmerah kot v letu 1972. Občut-nejše škode so bile le pri sadju v šmarskem območju (toča) in pri poznih vrtninah (poplava v Medlogu ter izpad zelja zaradi neurejenega trga). Pri krmnih rastlinah, ki v celoti služijo kot krmna baza lastni živalski čredi, je plan dosežen in so pridelane količine zadovoljevale potrebe. Ta vrsta proizvodnje ne ustvarja tržnih viškov. ŽIVINOREJSKA PROIZVODNJA je dosegla povečanje proizvodnje govejega mesa v primerjavi z letom 1972 za 18 % in je plan dosežen 100 %; tudi proizvodnja mleka je višja kot lani za 4 %, vendar je pod načrtom za 7 %. Na zastajanje v tej proizvodnji so vplivale neurejene odkupne cene mleka iz kooperacije, v lastni proizvodnji pa slabo zdravstveno stanje živali, slaba krma iz leta 1972, motnje pri molži zaradi redukcije toka, iztrošenost molznih naprav in visok remont črede. Nenormalno je-upadanje proizvodnje PRAŠIČEV, ki je za polovico manjša kot v letu 1972 in od plana. Tudi proizvodnja PIŠČANCEV ni dosegla povečanja in to zlasti zaradi ukinitve proizvodnje v neprimernih prostorih na področju kooperacije Šmarja. Proizvodnja KRMIL je v sorazmerju s povečanjem živalske proizvodnje, če upoštevamo, da je šmarsko območje nabavljalo krmila drugje. Proizvodnja za zunanje naročnike je v močnem porastu, a predstavlja le dobro četrtino vse proizvodnje. KLAVNICA IN PREDELAVA MESA je povečala proizvodnjo v primerjavi z letom 1972 za 35 % in dosegla načrt. Kljub težavam med letom v zvezi z nabavo mesa so vloženi napori zagotovili trgu primerne količine mesa in mesnih izdelkov. V prodaji je nekoliko nižje realizirana prodaja svežega mesa, znaten porast pa beležijo mesni izdelki. Tudi PREDELAVA MLEKA je dosegla letni načrt in presegla lanski obseg za 10 %. Izpad proizvodnje v času poplave je bistveno vplival na proizvodne stroške, ne pa toliko na količine, saj so mleko predelovali v Mariboru in Kranju. Proizvodnja BREZALKOHOLNIH PÌJAC je le za 6% večja kot v letu 1972 in za 23 % manjša od načrta. Vzroki neuspehov so zasičenost trga, močna konkurenca, pa tudi notranja neurejenost (zastarelost proizvodnih sredstev) in neustrezna organizacija prodaje. PROMET S HMELJEM ne dosega lanskoletnega in ne načrtovanega obsega. To je posledica izpada proizvodnje hmelja 1972, ko so bile zaloge prenešene v leto 1973 nizke, delno pa tudi nižje realiziran odkup v letu 1973 (5 % načrta). PROMET SADJA v hladilnici zaostaja za letom 1972 zaradi večjih zalog, večji je pa, kot je bil planiran. Od ostalih STORITVENIH DEJAVNOSTI je dosegla večji porast v primerjavi z letom 1972 Strojna, zaradi uvedbe nove proizvodnje — kmetijske mehanizacije. DRUŽBENA PREHRANA je nekaj višja, zaostajajo pa GRADBENE STORITVE. TRGOVINSKA DEJAVNOST je v letu 1973 bistveno povečala svoj promet (48 % več kot v letu 1972 in 10 % več kot plan), zlasti kmetijske preskrbe in komerciala. Pri trgovinah je težko meriti fizično povečanje, dejstvo pa je, da je tudi ta v porastu. Za tak obseg poslovanja je v kombinatu porabljenega le 6 % več delovnega časa kot v letu prej in le 1 % več kot je bilo planirano. Pri tem je storilnost narastla za 4 poene. II. FINANČNI POKAZATELJI Celotni dohodek Temeljne organizacije združenega dela v kombinatu so dosegle v letu 1973 1.093 milijonov din celotnega dohodka, kar je za 249,9 milijonov ali 29 % več kot v preteklem letu. Presežen je tudi načrt in sicer za 65,6 milijonov ali za 6 %. Po posameznih TOZD v kombinatu je bil dosežen naslednji celotni »dohodek: TOZD P 73 CELOTNI DOHODEK v milijonih R 72 R 73 J,nd' Ind. R 72 Kž 72,5 67,3 72,1 99 116 KR 9,2 7,8 10,8 117 138 SM 5,3 6,3 7,0 132 111 VT 10,4 9,0 11,1 107 123 KŠ 78,2 57,4 80,5 103 140 KO 144,9 126,7 160,4 111 127 ME 213,0 179,2 261,9 123 146 ML 67,5 58,0 81,1 120 140 HM 128,8 119,5 107,5 83 90 VI 34,0 21,8 25,4 75 116 MK 39,7 28,5 42,2 106 148 ZH 10,8 14,8 15,4 142 104 SP 22,3 12,5 25,7 115 206 GO 16,1 12,7 16,0 99 126 GR 10,0 15,0 8,4 84 56 HS U 1,3 1,0 91 78 HP 3,7 2,7 4,4 119 163 SS 160,2 102,6 161,9 101 158 Skupaj KH 1.027,5 843,2 1.093,1 106 129 Porast celotnega dohodka izvira iz: — povečanja proizvodnje zaradi boljšega izkoriščanja in povečanja proizvodnih zmogljivosti in — splošnega povišanja cen proizvodov in storitev. Celotni dohodek se je povečal, razen v dveh, v vseh TOZD. Stopnje rasti nad povprečjem so dosegle: _— Kmetijstvo Radlje zaradi bistveno povečane proizvodnje hmelja; — Kmetijstvo Šmarje v večji lastni proizvodnji in prometu s trgovskim blagom; — Mesnine zaradi bistvenega povečanja predelave; — Mleko zaradi povečanja proizvodov in zmanjšanja količin nepredelanega mleka; — Mešalnica krmil; — Strojna zaradi razširitve proizvodnje; — Komerciala zaradi povečanega obsega prodaje. Manjši celotni dohodek kot v letu 1972 pa beleži Hmezad zaradi manjšega obsega prodaje slovenskega hmelja, Gradbeništvo zaradi pripojitve trgovine h komerciali in strojne delavnice k Strojni ter Hišni sklad zaradi zmanjšanja poslovnih prostorov. Cene, kot faktor povečanja celotnega dohodka so izvzete v hišnem skladu (zamrznitev stanarine) in Hmezadu (zunanji trg). Stabilnost cen hmelja na zunanjem trgu pa negativno vpliva tudi na proizvodnjo hmelja. Izvoz je manjši kot v preteklem letu in kot je bil načrtovan. Tudi v strukturi celotnega dohodka se je zmanjšal. To zmanjšanje beležimo pri izvozu hmelja in polžev. Čeravno izvoz mesa ne izkazuje povečanja, je vrednost izvoza v porastu zaradi višjih cen. Naša izpostava je bila ustanovljena 17. 6. 1967. V času njenega obstoja so jo vodili trije kreditni odbori. Zadnji kreditni odbor je štel 7 članov: Ivo Verbič, predsednik, Frac Špeglič, namestnik predsednika, za člane pa Martin Krušič, Zlatko Jeriček, Jelka Polc, Anton Piltaver in Matevž Sporin. Po odhodu iz podjetja Iva Verbiča, je bil za predsednika izvoljen Franc Špeglič. V tem času se je izpostava organizirala in tudi reorganizirala. S prehodom izplačevanja osebnih dohodkov preko hranilnih vlog, v jeseni leta 1970, so postali člani vlagatelji vsi delavci sedanjih TOZD Skupne službe, Koc, Strojna postaja, Hmezad, Mešalnica močnih krmil, Hladilnica in Hišni sklad. Kmalu nato sta TOZD Strojna postaja in Hmezad ustanovili svoji samostojni izpostavi HiP, drugi pa so ostali člani naše izpostave. Z u-stanovitvijo teh dveh izpostav sta tov. Zlatko Jeriček in Martin Krušič prenehala sodelovati v našem kreditnem odboru. Z odho- POROČILO O DELU kreditnega odbora izpostave HiP Žalec Prepričani smo, da so ti podatki gibanja hranilnih vlog zadosten dokaz, kako pametna je bila u-vcdba izplačila osebnih dohodkov preko hranilnih vlog. Kreditni odbor je v istem času odobril 252 posojil v skupnem znesku 2,147.500 din ali povprečno 8.522 din na posojilojemalca. Na današnji dan je odprtih posojil 698.252,55 din in odpadejo ta posojila na 111 posojilojemalcev ali povprečno 6.290 din na posojilojemalca. Od skupnega zneska je bilo odobrenih 78,4 % posojil za dograditev, preureditev in adaptacijo lastnih stanovanj delavcev, razlika pa za nakup osebnih avtomobilov, pohištva in drugih potrošniških dobrin. V nov kreditni odbor so izvoljeni: člani: Breda Gril, Janežič Polde, Franc Beričič, Marica Pišek, Franc Špeglič Ivanka Vazič, Metka Vočko namestniki: Leopold Žgajner Anton Ajdič Dragica Juhart Dragica Klamfar Marija Wagner Štefka Mikeln Nada Brinovšek Prepričani smo, da še niso izkoriščene vse možnosti zbiranja hranilnih vlog. Nov kreditni odbor bo moral razmisliti, kako organizirati čimvečji krog varčevalcev v Žalcu. Naša izpostava bi morala postati dejansko velika hranilnica in posojilnica, ki bi zajela vse varčevalce. Tako bi zbran denar lahko v celoti sami koristili za posojila in ga namenjali tja, kjer bi bil najbolj koristno naložen. To pa je glavna naloga, ki stoji pred nami. Franc Špeglič PRODAJA DRUŽBENIH STANOVANJ POD KAKŠNIMI POGOJI LAHKO PRODAMO STANOVANJA IN STANOVANJSKE HIŠE V DRUŽBENI LASTI? Vsem bralcem, delavcem in kmetom želi prijetno praznovanje I, maja Kombinat »Hmezad« dom tov. Piltaverja iz podjetja je bila na njegovo mesto izvoljena tov. Francka Grabnar, namesto Iva Verbiča pa Ivica Terglav. Tako je od decembra 1971 dalje vodil izpostavo 5-članski kreditni odbor, blagajniške posle je opravljala tov. Angelca Steblovnik, za vodjo izpostave pa je bil pooblaščen Ivan Brišnik. Naša izpostava ima letos 331 vlagateljev. To so v glavnem delavci naštetih TOZD, katerim izplačujemo osebne dohodke preko hranilnih vlog. Nekaj stalnih vlagateljev pa je postalo tudi drugih občanov, kar je treba še posebej pozdraviti. Naši delavci so v celoti prenesli svoje prihranke na hranilne vloge pri naši izpostavi. Stanje hranilnih vlog znaša 902.331,50 din, povprečna hranilna vloga pa 2.726 din. Najnižje stanje hranilnih vlog v tem času je bilo 141.801 din, najvišje pa 1,311.665 din povprečnega stanja. Hranilne vloge so v tem času samo dvakrat padle na minimum, tj., da poleg obvezne rezerve niso pokrile v celoti koriščenih posojil. V obeh primerih smo nadaljnja izplačila že odobrenih posojil ustavili in zagotovili likvidnost hranilnih vlog. Vendar s.e je stanje v naslednjih mesecih zopet popravilo in smo z odobravanjem posojil Zadnje dni marca 1974 je skupščina SR Slovenije sprejela zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastini (Ur. list SRS, št. 13/74), v katerem so podrobno razčlenjena določila, pod kakšnimi pogoji je mogoče prodati družbeni stanovanjski fond. Ker je v Kombinatu HMEZAD Žalec to vprašanje aktualno z ozirom na izdelani predlog sta novanjskih hiš, predvidenih za odprodajo, se želim zadržati pri bistvenih določilih citiranega zakonskega predpisa. Važno določilo predstavlja to, da mora biti izklicna cena stanovanja ali stanovanjske hiše za javno dražbo vrednost stanovanja ali stanovanjske hiše na dan prodaje. Vrednost se določi tako, da se upoštevajo gradbeni stroški na dan prodaje, stroški komunalne ureditve, prometna vrednost zemljišča ob upoštevanju staro- sti oziroma izrabljenosti hiše ali stanovanja. Da bi se dobila čim bolj realna vrednost na dan prodaje, mora občinska skupščina določiti za vsako leto vrednost posameznih elementov za svoje območje. Ocena vrednosti stanovanja ali hiše pa mora biti na osnovi enotne metodologije. Pod kakšnimi pogoji se lahko proda družbeno stanovanje ali stanovanjska hiša, mora biti določeno v sploštrem aktu organizacije združenega dela. Le-te morajo upoštevati še naslednje: 1. kupec mora obvezno položiti kavcijo v višini najmanj 5 % od izklicne cene; 2. osebni polog kupca ne more »jiti nižji od 25 % od izklicne cene in mora biti plačan v 30 dneh po sklenitvi pismene pogodbe. Osebni polog predstavljajo denarna sredstva občana — kupca in posojilo iz nenamenskih 'prostih bančnih sredstev. (Nadaljevanje na 4. strani) B&jf wBEaBßk ÄSIä Predsednik Izvršnega sveta Slovenije Andrej Marinc in sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Milovan Zidar sta si ogledala plantaže TOZD MIROSAN ZAKLJUČILI SMO POSLOVANJE V LETU 1973 (Nadaljevanje z 2. strani ) Pregled izvoza po TOZD: TOZD P 73 R 72 R 73 Komerciala 4,700.000 1,773.398 477.456 Hmezad 100,629.000 98,203.516 75,143.035 Mesnine 23,276.000 13,135.903 15,026.996 Dohodek in njegova razdelitev Ker je dohodek in njegova razdelitev posebno zanimiva za vse člane delovne skupnosti kombinata, podajamo v nasled- nji tabeli podrobnejši prikaz ugotovitve in razdelitve celotnega dohodka za kombinat kot celoto. v 1000 din Elementi Plan R.1972 R. 1973 Indeks P. R. 72 Realiz. proizv. in storitev 551.707 427.961 569.667 103 133 Prodaj, vred. trg. blaga 461.063 378.283 485.161 105 128 Druga realizacija 14.696 25.131 24.393 166 97 Izredni dohodki — 11.792 13.860 — 118 Celotni dohodek 1,027.466 843.168 1,093.081 106 129 Materialni stroški 433.336 342.690 458.717 106 134 Min. amortizacija 17.367 16.155 19.649 113 122 Pospešena amortizacija 10.827 14.309 12.791 118 89 Nabavna vrednost trgovskega blaga 418.598 338.775 442.113 106 131 Izredni izdatki 675 9.518 10.792 99 113 Porabljena sredstva 880.803 721.447 944.062 107 131 Dohodek 146.663 121.721 149.019 102 122 Pogodbene obveznosti 22.026 20.699 24.215 110 117 Zakonske obveznosti 8.972 5.485 9.668 108 176 Osebni dohodki 78.217 70.538 87.118 111 123 Ostali osebni dohodki 10.999 6.273 8.170 74 130 Vkalk. del dohodka 120.214 102.995 129.171 107 125 Dobiček 26.449 18.726 19.848 75 106 Kot vidimo, je kombinat dosegel v letu 1973 za 149 milijonov din večji dohodek kot v letu 1972. Povečanje znaša kar 22 %. Omeniti velja še, da je presežen celo načrt. Glede na načrt je dosežen za 2,4 milijona ali za 2 % večji dohodek. Tako povečan dohodek je ugodno vplival na oblikovanje skladov, še največji delež pa je pripadel osebnim dohodkom. Za leto 1973 je kombinat izločil kar 7,497.608 din sredstev za OD iz dobička. Podrobnejša razdelitev dohodka za leti 1972 in 1973 pa izgleda takole: RAZDELITEV DOHODKA PO NAMENU ______ _____ 1972 1973 Indeks Dohodek Pogodbene obveznosti Zakonske obveznosti Za realizirane OD Za OD iz dobička Za druge osebne prejemke Za potrebe družbenih služb Za sredstva rezerv Za PS — posojilo nerazvitim Za PS — skupne rezerve Za PS — za druge namene Za SS porabe — od tega tekoča poraba Za druge namene 124,007.762 153,626.250 124 20,699.459 24,215.324 117 5,601.120 9,668.564 172 70,537.993 87,118.236 123 3,411.307 7,497.608 220 6,232.506 8,187.514 131 1,323.815 1,183.908 89 1,532.054 2,388.303 155 657.374 1,235.948 188 755.004 787.754 104 7,277.994 8,001,453 110 5,967.760 3,341.636 56 2,006.885 __ 11.375 K tako ugodnemu finančnemu rezultatu je pripomogla večina TOZD. Nesorazmerje v cenah pri nekaterih proizvodih in izguba Vitala ter Gradbeništva pa so zelo negativno vplivali na velikost dohodka. Pri Vitalu izvira neuspešnost poslovanja v premajhnem obsegu prodaje in visokih fiksnih stroških (nesorazmerna zaposlenost in velika angažirana sredstva), pri Gradbeništvu pa v dajatvah za preteklo leto. Osebni dohodki Osebni dohodki so se v letu 1973 povečali za 23 % in znašajo za kombinat kot celoto 87,1 milijonov din. Poleg tega je kombinat izločil iz delitve še 7,1 milijona din za OD. Primerjava osebnih dohodkov in zaposlenosti v obeh zadnjih letih je naslednja (v 1000 din): Opis Načrt 73 1972 1973 73/P 73/72 Vkalkulirani OD 78.217 70.538 87.118 111 123 O Diz dobička — 3.411 7.494 — 220 OD SKUPAJ 78.217 73.949 94.612 122 128 Povprečno število zaposlenih Povprečni mes. OD brez OD iz dobička Povprečni mes. OD po delitvi Povprečni mes. neto OD na PNKD — 2.325 2.454 — 106 — 1.757 2.016 — 115 — 1.842 2.189 — 119 — 945 1.145 — 122 Osebni dohodki skupaj so narasli za 28 %, na zaposlenega pa za 19 %. Tako so torej neto mesečni osebni dohodki še vedno v nižjem porastu kot živ-Ijenski stroški. Na višji porast skupne mase OD v veliki meri vplivajo tudi višji prispevki na osebne dohodke. Iz podatkov, ki smo jih na- vedli, je težko napraviti oceno uspešnosti poslovanja. Vsekakor je bil dosežen napredek. Tudi finančni rezultat je še kar ugoden. Prav gotovo pa bo treba v prihodnje posvetiti več pozornosti naraščanju življen-skega standarda vseh članov delovne skupnosti Kombinata. A. G. in M. D. .....iiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmi.m..................mn..... = Odbor za medsebojna razmerja TOZD STROJNA ŽALEC | I RAZGLAŠA § E prosta delovna mesta § 6 avtomehanikov = § 6 Strojnih ključavničarjev S = 1 elektrikarja | = POGOJ : Dokončana poklicna šola in odslužena vojaščina. = V uk sprejmemo tudi več učencev: i — 1 učenca za poklic avtoklepar = E — 1 učenca za poklic avtoelektrikar = E — 1 učenca za poklic strugar = I — 10 učencev za poklic strojni ključavničar I = — 7 učencev za poklic avtomehanik. I POGOJ: Uspešno dokončana osemletka. = I Vse prošnje sprejema Odbor za medsebojna razmerja STROJNA § 1 ŽALEC. = i n i n 111111111111111 n 1111111111111111111111111111111 j 1111111111111111 j i j i j 111111M i, 1111111111111 j i, f,, j 1111111111,1111111.1111111 ! i {{|— PRODAJA DRUŽBENIH STANOVANJ (Nadaljevanje s 3. strani) Polog kupca se lahko določi na 10 % od izklicne cene, če stanovanje ali stanovanjska hiša, ki je predmet prodaje, ne dosega vrednosti 70 točk. Pod istimi pogoji se lahko prodajo tudi vini-čarije, kmetijske stanovanjske hiše in stanovanja oziroma stanovanjske hiše, za katere se po veljavnih predpisih ne plačuje davek na premoženje. Kupcu, čigar osebni dohodek ne presega poprečnega osebnega dohodka v republiki, se lahko odloži začetek odplačevanja posojila za dobo treh let. Odplačilna doba in obrestna mera morata biti takšna, da ne bo obrok nižji od mesečne stanarine, ki bi jo prejemal kupec, če bi takšno stanovanje ali stanovanjsko hišo oddal v najem. Denarna sredstva, ki jih prido bijo organizacije združenega dela s prodajo stanovanj, morajo nameniti za graditev stanovanj v družbeni lastnini. V 30 dneh po izvršeni prodaji stanovanja oziroma stanovanjske hiše mora organizacija združenega dela predložiti občinskemu javnemu pravobranilstvu v oceno zakonitosti pogodbo o prodaji, cenilni zapisnik in splošni akt OZD, ki določa pogoje prodaje. Pogodbe o prodaji stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, ki so bile sklenjene po 1. 1. 1970, so prodajalci dolžni v 6-mesečnem ròku predložiti v presojo pristojnemu javnemu pravobranilcu. Praktičen primer prodaje neke stanovanjske hiše bi izgledat takole: — sodno ocenjena vrednost stanovanja (hiše) 200.000 din; — kavcija 10.000 din; — osebni polog minimalno 50.000 din. Če je stanovanje ocenjeno z manj kot 70 točk, znaša osebni polog 20.000 din. M. U. Pridelovanje koruze za zrnje Živinoreja dobiva v Sloveniji kakor tudi na našem področju vse večji pomen. To velja tako za družbeni kot privatni sektor kmetijstva. Taka usmeritev pa zahteva tudi vedno več koruznega zrnja, pa tudi koruzne silaže. Kljub temu, da smo v Sloveniji v zadnjih 10 letih povečali površine pod koruzo za okrog 10.000 ha (sedaj je sejemo 52.000 ha), je še vedno pridelamo polovico manj, kot bi je potrebovali. Zaradi navedenega ni slučaj, da je v «-zelenem načrtu« dan koruzi poseben poudarek. Površine kmetijskih površin so omejene. Zato se bomo morali v bodoče bolj truditi, da bomo povečali hektarske pridelke. Statistični podatki kažejo, da smo v pridelkih koruze za zrnje med zadnjimi v Evropi. Večina evropskih držav pridela več suhega zrnja na ha kot mi. To velja tudi za tiste države, ki imajo za pridelovanje koruze slabše klimatske pogoje kot so pri nas. Ce bomo v bodoče uspeli odstraniti nekatere slabosti, ki spremljajo pridelovanje koruze za zrnje, lahko pričakujemo, da bodo tudi hektarski pridelki porasli. Te slabosti so predvsem v razdrobljeni proizvodnji, slabi agrotehniki in dostikrat v napačni izbiri sort. Razdrobljena proizvodnja v privatnem sektorju (povprečna velikost parcele pod koruzo je 26 a), je velika ovira pri uvajanju sodobne mehanizacije. Posledica tega pa so nezadostni agrotehnični ukrepi, ki zmanjšujejo hektarske donose. Da je to res, nam pove naslednji podatek: v zadnjih treh letih so v družbenem sektorju Slovenije pridelovali koruzo na 4.551 ha in dosegli povprečni pridelek 49,7 q na ha, v zasebnem sektorju pa so na 31.013 ha pridelali le 35 q zrnja na ha. Podatek dovolj jasno kaže, kolikšne rezer- ve še imamo, ne da bi bilo potrebno aktivirati nove površine. Izbira prave sorte je prav tako eden od činiteljev, s katerim lahko povečamo ha donos. Če bomo sejali staro domačo sorto, ob tem pa uporabljali še slabo agrotehniko, bomo izgubili najmanj 40 % možnega pridelka. Manj pa bomo pridelali tudi, če bomo izbrali napačno hibridno sorto. V jugoslovanski sortni listi je vpisanih 124 hibridnih sort. Razvrščene so v zrelostne razrede, od najranejših do najpozncjših, ki za pridelovanje pri nas ne pridejo v poštev. Pri izbiri sorte, ki jo mislimo sejati, moramo lorej biti pazljivi in izbrati le tako, ki nam zagotavlja primeren uspeh pridelovanja. Navedenim vprašanjem bomo morali v bodoče posvetiti vso pozornost in uspeh gotovo ne bo izostal. Glede zemlje koruza ni preveč zahtevna. Slabo prenaša le težko ilovnato in mrzlo zemljo. V kolobarju jo lahko damo na katerokoli mesto, lahko pa jo sejemo tudi več let zaporedoma na isto mesto. Več pozornosti moramo posvetiti gnojenju. Največ napak je narejenih zaradi nepravilnega razmerja uporabljenih gnojil. Sedaj, ko v glavnem uporabljamo kombinirana ali kompleksna gnojila, moramo za gnojenje ob setvi uporabljati nitrofoskal, ki vsebuje malo dušika, pa veliko fosforja in kalija (8:16:22, 4:20:20, 6:12:18). Zelo zahtevna je koruza za gnojenje z dušikom. Za začetno rast dobi posevek dovolj dušika iz nitrofoskala, ki smo ga potrosili ob setvi, pozneje pa moramo dognojevati s katerim od dušičnih gnojil — kalkamon. Priporočljivo je tudi gnojenje s hlevskim gnojem, predvsem zato, ker zbolj-šuje strukturo zemlje. Za doseganje velikih pridelkov je važna tudi gostota posevka. Običajno najdemo pregoste ali preredke posevke. Vedeti moramo, da sejemo zgodnje sorte, ki so manj bujne, gosteje (6—7 rastlin na m2), poznejše, ki so bujnejše, pa redkeje (5—6 rastlin na m2), zelo pozne sorte pa le 4—5 rastlin na m2. Količina potrebnega semena za ha posevka je odvisna od čistoče, kaljivosti in debelosti zrnja ter načina setve. Za ročno sajenje ali setev s posebno sejalnico potrebujemo 25—30 kg semena ranih sort in 20—25 kg semena srednje ranih sort. Če sejemo z navadno sejalnico, moramo posejati 30 % več zrnja in nato posevek razredčiti. Za uničevanje plevela v koruzi imamo na razpolago dovolj kemičnih sredstev — herbicidov, zato to delo ni več tako utrudljivo kot nekoč. Največ pripravkov je na podlagi simazina in atrazina, lahko pa uporabljamo tudi kombinirane pripravke (deharban D), ki so primerni za uničevanje večletnih plevelov, kot so osat, slak, ščavje. Za katerega od pripravkov se bomo odločili, bo odvisno od zapleve-ljenosti njive, vrste plevelov in razvojnega stadija posevkov in plevelov. Po večletni uporabi herbicidov v koruzi se radi razvijejo na taki njivi plevelne trave. V takem primeru uporabimo preparat oleogesaprim, ki ima zelo dobro kontaktno delovanje, ne poškoduje pa koruze . Toudaril sem že, da je potrebno sejati le hibridne sorte, če hočemo dosegati vis.oke pridelke. Seveda pa je potrebno izbrati sorto, ki za določeno območje najbolj ustreza. Hibridne sorte so po ranosti razdeljene v razrede od 200—800. Razred z nižjo oznako pomeni ranejšo sorto. Za naše območje je bilo s poskusi ugotovljeno, da so za pridelovanje zrnja primerne skoraj vse sorte iz razreda 200. Zelo znane od teh so Wisconsine 270, Austria 266 in 290, manj poznane, a zelo perspektivne pa domače BC 28-11, 28206/2, OSSK 295. Zaradi kasne zrelosti so manj primerne sorte iz razreda 300, Austria 390, od domačih pa 28345 in 346, BC 360. Neprimerne za pridelovanje zrnja na našem področju so vse kasnejše sorte. Sorte iz razreda 300 in 400 lahko s pridom uporabimo za pridelovanje silažne koruze, ker so bujnejše in dajo več mase. Če bomo hoteli bolj gospodarno pridelovati koruzo za zrnje, bomo morali vprašanjem, ki so obravnavana v sestavku, posvetiti več pozornosti. Poleg teh pa bo potrebno rešiti še vrsto drugih. V zasebnem sektorju je problematično predvsem spravilo pridelka. Na velikih površinah je uporaba sodobne opreme ekonomična, na manjših pa neekonomična ali celo nemogoča, ročno pa teh opravil tudi ne bomo več dolgo zmogli. Potrebno bo razmisliti o komasacijah, kjer so te mogoče. Tudi stroji, ki storže potrgajo in olič-kajo, so le začasna rešitev, saj spravilo storžev v koruznjake zahteva še vedno preveč ročnega dela. Opomba: Nekateri podatki so vzeti iz Sodobnega kmetijstva 3/74. Ing. L. S. RAZPIS Mešalnica krmil razpisuje prosti delovni mesti: 1. KOMERCIALIST — pogoj komercialist in 3 leta prakse ali ekonomski tehnik in 5 let prakse. 2. TAJNIK ali TAJNICA — pogoj ekonomski ali administrativni tehnik, lahko brez prakse. Kooperantom je primanjkovalo sadik novih sort hmelja. Zato so si sadike hmeljarji zadružnih enot Petrovče in Prebold narezali v dogovoru s strokovnjaki TOZD KMETIJSTVA kar na dvorišču delovne enote Vrbje, kamor so sadike pripeljali iz hmeljišč. Hruške na Mirosanu so kot velik cvetni šopek. NOVE CENE ZA MLEKO IN HLAJENJE Zadnji odlok o minimalni odkupni ceni za kravje mleko določa novo ceno, ki je 0,65 din za TE (tolščobno enoto), ali za mleko, ki ima 3,6 % tolšče 2,34 din. Proizva-jalec-kooperant, ki vsa za rejo sposobna teleta redi sam ali jih v sodelovanju z zadružno enoto odda v rejo drugemu kooperantu, dobi še '0,10 din premije za liter prodanega mleka. Tako dobi za en liter mleka s 3,6 °/o tolšče proiz-vajalec-kooperant 2,44 din. Ta cena pa velja le za polnovredno mleko, to pa je: — da kislinska stopnja ne presega 7,5 stopenj, Tudi na področju TOZD Kooperacija že nekaj takih naprav hladi mleko. V bližnji prihodnosti, najkasneje pa do konca leta, bi morali tako urediti in opremiti vse perspektivne zbiralnice. V zbiralnici s hladilno napravo bo zbiranje mleka dvakrat dnevno zjutraj in zvečer ob določeni uri. Prinašati bo treba vedno sveže mleko takoj po molži. Hladilne naprave v zbiralnici ga bodo ohladile in ohranile hladnega do oddaje v mlekarno. Predvidevamo, da bi bil strošek hlajenja 0,05 din na liter mleka in bi ga plačal proizvajalec po obračunu mleka. Ena od številnih zbiralnic mleka na področju našega kombinata, ki se redčijo v prid onim s hladilnimi napravami. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii J Proizvodnja hmelja v kooperaciji I lani. Pogodba za letos Hmeljarski odbor pri TOZD Kooperacija je na svoji 9. s.eji I razpravljal o proizvodnji hmelja in obnovi letos ter sprejel po-I godbo o sodelovanju v proizvodnji hmelja za leto 1974. V letu 1973 je bilo v kooperaciji 740 ha starih in 85 ha prvo-E letnih nasadov hmelja. Nasadi se kljub veliki obnovi stalno krčijo in to predvsem = nasadi pod hmeljevkami in starimi žičnicami, starimi že nad 15 1 let. Na vseh pogodbenih površinah smo pridelali lani 1082 ton = hmelja ali 1472 kg na ha starih nasadov. Hektarski donos je na-= pram letu 1972 za 14 kg večji, kar še pa vedno ni vzpodbudno E za naše hmeljarje. V kooperacijski proizvodnji je že lani bilo § 22 ha drugoletnih nasadov sorte Atlas, ki so dali od 1000 do E 2500 kg hmelja na ha. Pridelek čez 2000 kg na ha nam da upanje, I da bomo z novo sorto na večjih površinah le rentabilneje pride-§ lovali hmelj. H Kvalitetno je bil hmelj letnika 1973 izredno dober, saj je bilo 5 v kooperaciji pridelano in oddano 75 °/o I., 24,5 °/o II., 0,5 % III. = in IV. vrste. Zaradi izjemne kvalitete je bila tudi dosežena povprečna od-= kupna cena za 0,23 din večja od planirane. Prevzem zelenega hmelja se stalno veča. Lani je bilo preis vzeto 214,5 ton ali za 66,5 % več kot leta 1972. Po toči in viharju je bilo priznane škode za 105.000 kg hmelja. V nadaljevanju jg hmeljarski odbor razpravljal in sprejel pois godbo o sodelovanju v proizvodnji hmelja za leto 1974. V njej I ostanejo principi pogodbe isti kot zadnja leta, spremenijo se pa E cene hmelja in druge vr.ednpstne postavke. I Za leto 1974 se predvideva povprečna prodajna cena Koope-I racije do Hmezada 36,00 din za kg suhega hmelja. Predvidena i cena je sestavljena iz dosežene cene hmelja v predprodaji za leto I 1974, povprečen izvoz 2,12 US dolarja za kg (2900 ton) in pred-E videne prodajne cene na domačem trgu 50,00 din (700 ton) za kg E hmelja. Pri predvideni prodajni ceni 36,00 din za kg hmelja se for-I mira odkupna cena hmelja za hmeljarja po vrstah v razmerju: 1 50 % I., 47 % II., 2 % III. in 1 °/o IV. in sicer: I. vrsta 27,85 din za kg hmelja = II. vrsta 27,45 din za kg hmelja = III. vrsta 20,40 din za kg hmelja E ali povprečno 27,50 din za kg hmelja. — da je ohlajeno pod 12° C, — da vzdrži dveurni redukcijski preizkus. V kolikor tem pogojem mleko ne zadosti, se: — kislo ali nakisano ne odkupuje, — za neohlajeno pod 12° C cena zniža za 0,10 din, — za mleko, ki ne vzdrži dve-urnega redukcijskega preizkusa zniža cena za 0,15 din. Za mleko, ki ne vzdrži dveurne-ga redukcijskega preizkusa, pro-izvajalec-kooperant ne dobi tudi premije, in sicer 0,10 din po litru prodanega mleka, pa čeprav redi vsa za rejo sposobna teleta. Tako je za tako mleko cena nižja za 0,35 din. Upoštevajoč, da so pri proizva-jaleu-kooperantu že prisotni vsi pogoji za higiensko proizvodnjo mleka (zdrava živina, čist, zračen hlev, čiščenje vimena in izmolze-vanje prvih curkov mleka v posebno posodo pred vsako molžo itd.), dela največje težave pri proizvodnji mleka prav hlajenje in to intenzivno takoj po molži in v čim krajšem času. V razdrobljeni proizvodnji kot je pri nas, bi nabava primernih hladilni!) naprav v vsako gospodarstvo prišla zelo draga. V podobnih proizvodnih pogojih v svetu in zadnje čase tudi pri nas, se odločajo v večji meri za cenejši način hlajenja v skupnih napravah za hlajenje mleka. Kvalitetno pridelano mleko bi s takojšnjo ohladitvijo na 2—4° C obdržalo primerno kvaliteto. Predelovalnim obratom bi tako zagotovili boljše surovine, proizvajalec bi pa imel zagotovljeno ceno za polnovredno mleko in še premijo. Ker se je tak način hlajenja že marsikje uveljavil, upamo, da se bo tudi pri nas. Zavedamo se pa, da bo zahteval večjo specializacijo in s tem tudi večjo mlečno proizvodnjo na gospodarstvo. g. J. OBJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA BLAGAJNIKA PRI TOZD KOOPERACIJA ŽALEC, ULICA ŽALSKEGA TABORA 1. ZAHTEVA DELOVNEGA MESTA PO SISTEMIZACIJI JE SREDNJA SOL-SKA IZOBRAZBA Z DVOLETNO PRAKSO. OSEBNI DOHODEK PO PRAVILNIKU O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV. PRIJAVE SPREJEMAMO DO 10. 5. 1974. »v»»««»»»«•*»»*«*«««««»«»**»»«»«• Petindvajsetega aprila je pričel padati prvi tako dolgo že težko pričakovani spomladanski dež. Vlaganje Kooperacije ža vodila in žice se poveča za 0.25 din. na 1,50 din. Tako dobi hmeljar povprečno 29.00.din za kg oddanega hmelja. Delež Kooperacije: — vlaganje, vodila, žica — amortizacija — režija Skupaj 1.50 din 2.50 din 4.50 din 8.50 din Po odbitku vlaganja v znesku 1,50 din za kg hmelja znaša delež Kooperacije 7,00 kg na kg hmelja. Zaradi podražitve zaščitnih sredstev se podraži škropljenje hmelja za sorti golding in aurora od lanskih 2.000 din ha — to je na 1,64 din/kg — na 2.450 din/ha, in za sorto Atlas od lanskih 2.600 din/ha na 2.760 din/ha, na 1,53 din/kg. Podražitev zaščite znaša za sorto golding 0.28 din/kg, za sorto Atlas pa 0,08 din/kg. Poveča se tudi cena sušenja hmelja od 2,00 din na 2.20 din/kg. Povečanje se nanaša samo na podražitev goriva. Tako se formira cena za sušenje 1,85 din, 0,15 din za skladiščenje in 0,20 din za vi-lanje in basanje. Zavarovalna premija ostane 7,5 % na zavarovalno ceno hmelja, od 16 do 26 din/kg. Proti požaru sc pa hmelj zavaruje po 35 din za kg. Repromaterial se kreditira po 6 % obrestni meri. Akontacija in vrednost zaščitnih sredstev sta brezobrestni. Dopolni se v členu 4 hmeljske pogodbe pod odstavek f čas oddaje hmelja, ki bo najkasneje do 15. 12. tekočega leta. Ob sprejetju cen v pogodbi za leto 1974 pa člani hmeljarskega odbora niso mogli mimo skoraj nevzdržne tržne situacije, v kateri se je znašlo hmeljarstvo in upravičeno pričakuje od družbe, da bo imela posluh za hmeljarstvo in da bo ovrednotila to skoraj izključno izvozno blago z izvoznimi premijami, s katerimi bi uravnovesili notranje in zunanje cene, upoštevajoč tudi delež, ki ga je hmeljarstvo dalo v preteklosti za razvoj naše družbe. Žagar Stanko :iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iii,iiii,,i,ii,ii,,i,i,i,,il,,iii,i,i,i,i,iil|||ii iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||||l||l,|n, . STRAN MAJ 1974 hmeljar c«) PIVSKE TROPINE Pivske tropine s.o stranski produkt pri proizvodnji piva. Najvažnejša surovina pri proizvodnji piva je slad. To je kaleče žito; ječmen, pšenica, koruza, sušeno v sušilnicah. V sušilnicah in čistilnicah odstranjene sladne klice so bogate beljakovin in primerne kot klaja za krave mlekarice in ostalo živino (zlasti za pitance). Med proizvodnim procesom s,e izluži sladni ekstrakt, predvsem sladkor. Tako pridobimo neprevrete začimbe piva (še brez hmelja). Neraztopljive snovi slada o-stanejo v očiščevalni kadi kot tropine. Sveže pivske tropine vsebujejo: a) beljakovine ranja tropin. Na vsakem posestvu, kjer krmijo tropine, naj bi to prišlo v navado. Poskusi siliranja tropin (svežih) v masivnih betonskih silosih z odtokom so pokazali prav lepe rezultate. Kemijska analiza siliranih tropin je prav dobra. Živali rade žrejo konzervirane tropine. Sveže tropine bomo silirali enako kot ostalo zeleno krmo. Postopek pri siliranju: a) silos po možnosti v enem dnevu napolniti, b) zaradi obilice beljakovin dodajati sredstva za konzerviranje, c) dobro stlačiti, d) zrakotesno pokriti, b) sladkor c) tolščo d) vlaknino Pri varjenju piva nastajajo iz žita (ječmena) kot stranski produkt tropine. Sveže tropine vsebujejo visoko stopnjo vode in beljakovin, kar moramo upoštevati pri sestavljanju hranilnih obrokov. Zaradi velike množine vode se tropine hitro kvarijo (maslena kislina, plesen). Zaradi tega pokrmi-mo tropine čimprej, po možnosti še v toplem stanju. V hladnem letnem času se držijo dalj časa, vendar jih tudi tedaj spravljamo v sode, betonirane jame ali v drugo primerno posodo (cinkana posoda ni primerna). Sveže, nepokvarjene tropine so odlično sredstvo za krmljenje. Primerne so zlasti za krmljenje prežvekovalcev in jih lahko poleg običajne osnovne krme poklada-mo v naslednjih množinah (dnevno za živali): a) kravam mlekaricam 12—15 kg b) mladim pitancem 10—12 kg c) svinjam od 35 kg dalje 1—3 kg d) ovcam od 1—3 kg V poletnih mesecih pride v pivovarni največ tropin za oddajo v poštev. V tem času pa je zelene krme v zadostnih količinah. Zaradi tega moramo tropine pripraviti tako, da nam bodo tudi v zimskih mesecih ali ob pomanjkanju osnovne krme v zadostnih količinah na razpolago. Siliranje svežih tropin je cenena in enostavna metoda konzervi- e) zaščititi silos pred vremenskimi neprilikami (pregrinjalo, streha). Mlečno — kislo vrenje je v 4—6 tednih končano. (Kot zaščitno sredstvo priporočamo melaso 2 do 3 kg na 100 kg tropin — ali pa tudi ostala sredstva, ki so v prodaji — vsa po priloženih navodilih.) Tako silirane tropine ostanejo daljšo dobo uporabne za prehrano živine. TEMELJI PRAVILNEGA PO-KLADANJA, ki odločajo o uspehu prehranjevanja s pivskimi tropinami: 1. Sveže pivske tropine takoj pokrmi ali siliraj! (Kisle ali plesnive tropine škodljivo vplivajo na zdravje živine.) 2. Shranjuj in prevažaj sveže tropine le v čisti posodi (ne v pocinkani)! (Nesnažna posoda pospešuje kvarjenje.) 3. Pri pokladanju ne prekorači predpisanega dnevnega obroka! (Enostranska prehrana s tropinami neugodno vpliva na odstotek maščobe v mleku.) 4. Izdatno in redno dodajaj o-snovno krmilo! (Priporočamo svežo krmo, seno, pašo in silažo z več ali manj beljakovinami. Umestno je to prehrano dopolniti s suhimi pesnimi rezanci, žitom (Šrot) in drugimi, ogljikohidrate vsebujočimi krmili.) 5. Redno in zadostno dodajaj rudninske snovi! (Z obrokom pivskih tropin še ni krita potreba po mineralnih snoveh, zlasti po fosforju.) Dr. V. A. OBJAVA Skupni odbor za medsebojna razmerja podjetja na podlagi sklepa z dne 30. 3. 1974 in 16. ter 17. člena Pravilnika o kreditiranju stanovanjske izgradnje in dodeljevanju stanovanj, obvešča vse zainteresirane člane podjetja, ki izpolnjujejo pogoje po 22. členu tega pravilnika, da v roku 30 dni od objave (najpozneje do 10. 5. 1974) vložijo prošnje za posojila v kadrovski sektor podjetja v Žalcu. (Obvestila so bila poslana vsem TOZD DE že 5. aprila 1974.) Prošnja za posojilo mora vsebovati naslednje podatke: 1. Priimek in ime ter točen naslov stanovanja 2. Delovno mesto, TOZD oziroma DE 3. Od kdaj je neprekinjeno zaposlen v podjetju 4. Višino posojila, za katerega prosi in čas koriščenja (npr. v letu 1974 in 1975 itd.) 5. Za kakšen namen bo sredstva uporabil: adaptacijo, dograditev ali novo gradnjo 6. Točen naslov gradnje in gradbeno fazo ter predvideno končanje gradnje. (Pri naslovu gradnje pripišite priimek najbiižjega soseda, ki je že vseljen, ker bo na ta način komisiji, ki si bo gradnjo ogledala, olajšano iskanje.) 7. Da nima primernega stanovanja ali stanovanjskega objekta že v lasti. 8. Lastnik stanovanja, ki ga prosilec sedaj zaseda, velikost in opis stanovanja. 9. Število družinskih članov, od tega nepreskrbljenih in preskrbljenih otrok ter njihova zaposlitev (naslov delovne organizacije). 10. Ali je že kdo od družinskih članov dobil posojilo pri drugi delovni organizaciji in koliko. (Priložiti potrdilo druge delovne organizacije, kjer je zaposlen zakonec, če je ta prejel ali pa ni prejel posojila.) 11. Poleg navedenih podatkov je potrebno prošnji priložiti izpisek iz zemljiške knjige o lastništvu in prepis gradbenega ali adaptacijskega dovoljenja. Vse interesente opozarjamo, da vloge, ki ne bodo vsebovale vseh zahtevanih podatkov in potrdil, komisija in odbor za medsebojna razmerja ne bosta obravnavala, prav tako tudi ne prošenj, ki bodo prispele po objavljenem roku. Skupni odbor za medsebojna razmerja Kombinata Hmezad MALINE ODPORNEJŠE l\ SLAJŠE V Bolgariji so vzgojili tri nove sorte malin, od katerih zasluži posebno pozornost bolgarski rubin. Sorta pri njih odlično rodi in je izvrstna za predelavo. Zelo si prizadevajo vzgojiti tudi sorto, ki bi bila odporna za najbolj nevarne in pogoste bolezni nasadov. Delo sicer še ni končano, a dobili so že nekatere križance, ki veliko obetajo. Na Finskem so z žlahtnjenjem arktične in naše gozdne maline vzgojili sorto malin, ki se odlikuje po izvrstni aromi in jo u-porabljajo za izdelavo likerjev, vendar je rodnost tega križanca še Zelo majhna. Raziskave v Franciji so pokazale, da so plodovi malin, ki jih pridelajo v sušnejših področjih Francije, lepše barve, da vsebujejo več kislin in sladkorja in so Žlahtnejše arome, kakor pa plodovi s področij z vlažnejšim podnebjem. ZA MAJ Od 27. 4. do 4. 5. Lesjak Milan, dipl. vet., Prebold, tel. 72-201 Od 4. 5. do 11. 5. Florjane Julij, dipl. vet., Braslovče, tel. 72-048 Od 11. 5. do 18. 5. Ocvirk Franc, dipl. vet., Vransko, tel. 72-407 Od 18. 5. do 25. 5. Sribar Edvard, dipl. vet., Šempeter, tel. 71-080 Od 25. 5. do 1. 6. Lesjak Milan, dipl. vet., Prebold, tel. 72-201 Od 1. 6. do 8. 6. Florjane Julij, dipl. vet., Braslovče, tel. 72-048 Dežurna služba prične ob delavnikih ob 15. uri in traja do 7. ure zjutraj. Ob sobotah prične dežurstvo ob 12. uri in konča v ponedeljek ob 7. uri zjutraj. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC Ribogojnica tik pred dograditvijo novih objektov. MAJ 1974 {0 STRAN -- -----------Hmeljar (n) KOOPERANTI V KALAH ZA KMEČKO MIZO Sodelovali so kooperanti Tkane Franc, Satler Marjeta, Lešnik Franc, Tkane Janko, Vasle Vladislav, Jelen Stanko, Jelen Miha in vodja zadružne enote Filip Udrih in jaz urednik. Po novi cesti grede proti Kalom mi je vodja zadružne enote pripovedoval koliko truda in dela so prebivalci Loke in Kal vložili v to cesto, ki so jo s pomočjo Gozdne in vojske ter s finančno pomočjo raznih forumov dogradili pred tremi leti. Zaselek Kale leži na hrbtu hriba in ima čudovit razgled na Sevčnik, Dobrovlje in Zasavsko hribovje. Zaselek je ves v cvetju in daje videz urejenosti; Delavci Elektra Šempeter so po vasi od hiše do hiše napeljevali tri faze. Do sedaj so imeli le enofazni tok in še ta je bil zaradi oddaljenosti transformatorja tako šibak, da brez stabilizatorjev niso mogli gledati televizije. Pred hišo vso obdano s cvetjem naju je pričakal kooperant Franc Tkauc in popeljal po cvetočem sadovnjaku. »Vse cveti dobrih štirinajst dni prej kot običajno. Včasih je bil 1. maj v cvetju, vse pa kaže, da bo do takrat že odcvetelo. Dajmo, stopimo v hišo!« naju je povabil. Kooperanti so se zbrali in posedli smo v hiši za veliko mizo. Razgovor je pričel vodja zadružne enote z opisom namena razgovora. »Videli' ste lepo speljano cesto. Ko bi vedeli, po kakšni cesti smo vozili še pred tremi leti in to iz Ponikve. Kdor je hotel priti iz Šempetra v Kale, je moral 20 km okrog, sedaj jih je le osem. Za primer povem, da smo 300 zidnih opek vozili s tremi pari volov, sedaj nam pa tatra pripelje gradbeni material v vas. Velik napredek dosegamo v zadnjih letih. Vedno bolj čutimo potrebo po traktorju in to takem, ki bo imel pogon na vsa kolesa. Seveda bomo morali Kalani prej ali slej nabaviti prikolico, plug, brano, pa še morda pobiralno prikolico. Da bomo pa vse to dosegli, je predpogoj ustanovitev strojne skupnosti,« je začel Franc Tkauc. »Poglejte moj primer,« je povzela Marjeta Satler. »Že dolga leta sem sama za vsa dela. Zadnji čas je res, da si za obdelovanje dobimo Kalani svoje stroje. Ne veste, koliko stane, če delaš s tujo delovno silo. Hmelj ne da več tega, kar je dal. Včasih smo komaj čakali na obračun hmelja polni načrtov za prihodnost, sedaj se ga pa skoraj bojimo, ker ne vemo ali bomo dobili kaj izplačano ali pa bomo še tja dolžni. Poglejte letošnjo pomlad! Travnike smo gnojili z mineralnimi gnojili, sedaj pa že 40 dni ni dežja. Od dušika ne bo haska. Za živino vozim vodo že v sodu doli iz mlake, mi je še imamo za silo v cisternah. Velika nadloga, ki nas tare, je pomanjkanje vode v sušnih obdobjih.« Franc Lešnik pa je pridal: »Tudi ta čas bo prišel, ko bomo nad vasjo zgradili mogočen rezervoar in vanj z močnimi črpalkami iz doline potegnili vodo. Saj moramo skrbeti tudi za. požarno varnost. Misliti moramo tudi na Ločane, ti so tudi brez vode. Sedaj pa še tole: Od nas nima nobeden večje sušilnice od 4 m2, toda povem, hmelj je pa ves pr-voklasen. Včasih smo ga po 10 škafov parili cele dneve, da je bil rdeč kot lisjak. Sedaj ga pa nasujem 25 škafov in z ventilatorjem posušim, da je kaj. Tarejo nas vsa zavarovanja in davki, ker tu le nimamo takih dohodkov. Rad bi videl tistega, ki si je za starostno zavarovanje izmislil tako visoko osnovo, pa za vse enako. Za mladega gospo- darja je mnogo bolje, če ta denar nalaga na hranilno knjižico, ga bo vsaj sigurno imel« Janko Tkauc: »Vse kar delamo, je pogoj, da bomo mladi ostali doma v hribih. Mnenja sem, da bi morala družba bolj gledati na takšne kraje kot so Kale in jim nuditi olajšave. Kale postajajo zanimive tudi s turistične plati. Tod so idealni tereni za vikende z lepim razgledom. Zato bo prav, da začnemo razmišljati tudi o cesti proti Ponikvi. V naši vasi ima vsaka hi ša fanta, a dekleta ne gredo gor, raje ostajajo v dolini, zato tudi mi mislimo dol na delo, ker nam kmetije ne dajejo dovolj.« »Poljske ceste imamo zelo slabe,« je nadaljeval Vladislav Vasle. »Vzdržujemo jih sami. Sedaj se borimo, da bi tudi za nje kje staknili kak kubik gramoza. Za spremembo en spomin. Menda je bilo 1955. leta, ko je z veliko težavo pripeljal v Kale čez Ponikvo prvi unimog — sploh prvi stroj. Vsi smo ga pričakali in okitili s cvetjem. Otroci smo se obešali nanj in vsak cvet, ki je padel z njega, pobrali in mu ga zopet nataknili. Se spominjaš Lipč? Ti si ga pa vozil.« Jelen Stanko in Miha — dva mlada gospodarja iz Loke pa sta povedala, da bi bilo prav, če bi kmetom sedaj dokaj drag bencin regresirali. Za primer sta navedla motorne žage, kosilnice in druge motorne stroje, ki rabijo bencin, za katerega morajo plačati cestni davek prav tako kot tisti, ki se z avtomobili vozijo po asfaltu. Krajevne skupnosti morajo gledati tudi na obrobne kraje in kapital, ki se ustvarja v industriji v dolini, bi moral kot dotacija za ureditev krajev, doseči tudi njih odročne. »Mi si moramo z udarniškim delom narediti vse sami! Kaj mislite, da to ni velik krajevni samoprispevek ali prispevek na mestno zemljišče?« sta končala. Tkauc Franc: »Ogromno smo vložili dela v cesto, imamo jo. Veliko — že nad 300.000 din vsaka hiša — smo prispevali poleg dotacij za trifazni tok, imamo ga. Tudi strojno skupnost bomo ustanovili in kupili traktor s priključki. Zato bomo dali vsak po enega vola iz hleva pa še malo dodali! Poklicali bomo vodovodne strokovnjake in uredili lep vodovod. Prepričan sem v to. Škoda je le, da jih imam Že 66 let. Zato apeliram na mlade, da se zagrizejo v delo, ki jim bo s pomočjo uvidevnosti družbe prav gotovo obrodilo take in večje sadove kot nam, ki se poslavljamo.« »Kaj pa glasilo Hmeljar?« — povprašam. »Čitamo ga, všeč nam je, ker je pester. Lahko bi bilo več drobnih nasvetov za proizvodnjo od strani strokovnjakov Kooperacije, institutski pa bi se, če se da, naj izražali bolj , po domače. Zelo radi beremo novice o dogodkih po dolini in po obratih ■ kombinata. Skrbi nas hmelj, zato bi morali pisati o njegovi ceni in prodaji v prihodnje. Tudi o živinoreji radi beremo zato, ker pri nas prav na tem področju ni mnogo storjenega,« so povedali vsak nekaj. Ko smo se ob zaključku razgovora sprehodili med hišami in se še pomenkovali o tem in onem, predvsem pa o načrtih in delu, ki jim ga ne bo zmanjkalo skozi vrsto let, se mi je utrnil star pregovor, ki pravi: Če daš lačnemu ptiču jest, ti lepo zapoje; če pa sitemu, te pa poserje. Vsem bralcem lep pozdrav od vašega urednika! i BREZ TRAKTORJA NI MEHANIZACIJE Jugoslovani ne moremo zagotoviti iz lastne proizvodnje zadostnega števila traktorjev, novih tovarn traktorjev pa nismo zgradili kljub temu, da smo jih poleg povečane proizvodnje v že stoječih le predvidevali. Zato je bil nujno potreben uvoz, ki se iz leta v leto povečuje. Leta 1971 smo uvozili približno 9.300 traktorjev, 1972. leta 12.800, lani pa skoraj že 19.000 traktorjev. Zato so se v teh letih izdatki za uvoz traktorjev skoraj podvojili od 280 milijonov din 1971. leta na 460 milijonov din lani. Izdatki so bili v taki situaciji nujni, ker sodobne kmetijske proizvodnje ni mogoče doseči brez ustrezne mehanizacije. Udeleženci razgovora »za kmečko mizo« v Kalah. Kale — zaselek nad Peklom — dihajo s polnimi pljuči. Složni kooperanti opravijo zdaj to zdaj ono delo. Največja želja jim je vodovod. MAJ 1974 Hmeljar c«) STRAN Volitve delegatov v TOZD KOOPERACIJA V zboru združenega dela žalske občinske skupščine imajo v TOZD KOOPERACIJA združeni kmetje 6 delegatskih mest, v občini Celje pa 1 delegatsko mesto. V žalski občini je volilo 4139 ali 98,9 odstotkov volilnih upravičencev, v celjski pa 1023 ali 97,7 odstotkov. Delegacija v žalski občini šteje 20 članov. V njo so bili izvoljeni: Jože Cestnik, Črnih vrh; Cizej Ivica. Prekopa; Vinko Cetina, Šempeter: Pavel Čvan. Podvin; Viki Gajšek, Drešinja vas.; Metka Grobelnik, Gotovi je; Ludvik Janžovnik, Dobrovlje; Ivan Mahar, Zakl; Marovt Slava, Parižlje; Slavko Ograjenšek, Studenci; Ivan Oset, Drešinja vas; Stanko Podbregar, Ojstriška vas: Franc Punčuh, Creta; Jože Rojnik, Podvrh; Stenovec Antonija, Gornja vas; Terglav Danica, Polzela; Konrad Toman, Šempeter: Ivan Uplaznik, Matke; Uršič Božidara, Dolenja vas; Slavko Vošnjak, Žalec. V celjski občini pa so izvoljeni v delegacijo zbora združenega dela: Franc Brcžnik. Medlog; Anton Blazinšek, Dobrna; Franc Cencelj, Tremar je: Cizej Hedvika, Ljubečna; Vinko Grad, Run-tole; Alojz Gmajncr, Vojnik; Ivan Kolar. Razdclj; Ferdo Potočnik, Socka: Jurij Strenčan, Lava; Jože Šah, Lisca; Andrej Špes, Male dole; Pavel Štepihar, Dobrna; Anton Ttirenšek, Zg. Hudinja. Delegaciji sta že imeli prvi seji in določili delegate za zasedanja občinskih skupščin. Matošec Albin je mlinar v mlinu v Imenem nad 12 let. »Ljudje ne pazijo več na pšenico, posebno v mokrih letih ne. Zaradi tega tudi moka ni več tako kvalitetna nekoč. Letno zmeljem okrog 700 ton pšenice in to samo za kmete. Čutiti je, da se ljudje specializirajo na kmetijah in sedaj sejejo celo do 30 odstotkov manj pšenice«, je dejal marljivi mlinar. NE ZAMUDIMO PRVE KOŠNJE Nikar ne odlašajmo s prvo košnjo, ki naj bo opravljena do 15. maja, ko so trave pred cvc tenjem. Za košnjo moramo izkoristiti lepo vreme in travo spraviti še mlado, sočno in polno hranil. Travnik ali pašnik dognojimo takoj po košnji z 200 kg kompleksnega gnojila NPK — najbolje 17:8:9. Sedaj je primeren čas za dognojevanje koruze, krompirja, hmelja, pese in drugih poljščin. Ribez na področju TOZD KMETIJSTVO ŠMARJE dobro kaže. Ker je zgoden, mu preti nevarnost slane. Na sliki je nasad ribeza v Žegarju. Ciani DKIT Žalec! Za izlet v Makedonijo se prijavite do konca maja. PRVOMAJSKA KRIŽANKA Našemu dolgoletnemu sestavljalcu križank inž. Milanu Do- ♦ linarju je uspelo sestaviti lepo in nič kaj zapleteno križanko. | Križank ni tako lahko sestavljati, zato pride kljub dobri volji, J sestaviti lahko križanko, do kakšne manj znane besede, ki jo se- I stavljalec poišče v leksikonu. t Nagrade: 1. — 159 d;n 2. — 100 din 3. — 70 din 4. — 50 din 5. — 30 din Rešene križanke pošljite na uredništvo Hmeljarja v Žalec do 20. maja. Pri, reševanju vam, dragi bralci in bralke, želimo obilo zabave! Uredništvo OSMRTNICA Sredi cvetočega maja je nenadoma zadet od možganske kapi preminul v 71. letu starosti naš dolgoletni kooperant in dober sadjar FRANC ŠKORJANC iz Dolenje vasi pri Preboldu Še kot mlad fantič se je navdušil za sadjarstvo. Poleg hmelja je še vedno našel čas, da je zašel v vzorno urejen sadovnjak, ki mu je posvečal leto in dan. Bil je eden prvih sadjarjev, ki je svoje znanje o cepljenju, sajenju, obdelovanju, rezi in sortah sadnega drevja prenašal na šolsko mladino v Preboldu. Kmalu po vojni je bil pri KZ Prebold referent za zaščito. Na starost je opustil hmeljarjenje in se posvetil svojemu sadovnjaku. S Francetom so vrste sadjarjev izgubile še enega zvestega zagovornika. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v lepem spominu. ZE Prebold RADOTU v slovo Dne 7. 4. 1974 nas je nepričakovano zapustil Kro-pivšek Franc-Rado, predsednik sveta ZE Vransko. Rodil se je leta 1927 v Zajasovniku pri Vranskem. Leta 1956 je kupil na Vranskem posestvo, katerega je sodobno uredil. Kot zelo napreden občan se je tako vključil v razne krajevne akcije, kjer je bil zelo aktiven. Sodeloval je pri vseh pomembnih akcijah na področju KS Vransko. Posebna zasluga je asfaltiranje ceste skozi Vransko, gradnja Veterinarske postaje. Nazadnje je bil predsednik RO za postavitev mrliške veže, to zadnje delo je ostalo nedokončano. Kot zelo razgledan kooperant je stalno sodeloval v raznih samoupravnih organih Kombinata »Hmezad« ZE Vransko. Delal je v raznih komisijah in odborih, v predhodni mandatni dobi je bil predsednik centralnega DS Kombinata »Hmezad« Žalec, sedaj pa je bil predsednik sveta ZE Vransko. Zelo aktiven je bil pri PGD Vransko, Gozdnem gospodarstvu Celje, kjer je bil predsednik. Večkrat je bil tudi občinski odbornik. Za svoje delo je prejel več priznanj in odlikovanj. Na njegovi zadnji poti ga je spremljala velika množica ljudi iz bližnje in daljne okolice. Od njega se je v imenu vseh občanov in predstavnikov organizacij poslovilo več govornikov. Sedaj Rado počiva v naročju zemlje, ki jo je zelo ljubil in ki mu je bila najdražja. S svojim ustvarjalnim delom si je postavil trajen spomenik, ki bo vzor še poznejšim rodovom. Slava njegovemu spominu! ZE VRANSKO OSMRTNICA V 81. letu je umrla naša dobra kooperantka KATARINA BRINAR iz Gornje vasi pri Preboldu Zvesto gojiteljico grenke rože bomo ohranili v lepem spominu. ZE Prebold POSTMAT' TR.D KOT k06T SOTLAR BO^ifS3A LOVA 5TE&LA ■DREVES PE.TAR. VR.STA PETROVIČ ST E V N U< TKAN1K1E Delavec v Komunam marmelad QL.AV- mesto, TURCI3E ALEJCS J>Y03NA cRK.o> MIUAUV 'fcOLlNAtC VINSKA TRTA OTOR V 68.ED0ZEM. nkrlertren TERMOVAUk KOHISOA samoropno $T •PALICA BET ZETNA N^CiN ARA N TURAVO* CVETJA ^RAD PRI PTU3U PABERKI RMLlCNA SOCjLASKIKA JUDOVSKI VERSKI UČITELJ A-. IW 5- SAMO^UAS- 5RAND1NAV; SRI 2Ä0&1Z. LETOVIŠKI KRAT M <3|OKEN3$KEM ORiq.KRAT. KAŠE ARMM>£ KEM - EL- iy> PRITLIKAVCI PO NEMŠKI PRIPOVEDKI ladhbki VOZN» RED AVEUNO NAJ ŽIVI 1.MAJ! ZVEZDANI Določa SMER NEBA ENO OD G|E$EL CARSKA POLBOZAHS^ DEVICA OHLAPNOST 'NEOLIKAN, DIVJAK. HLEVSKI PRODUKT VSUKA LESENA POSODA UJKA v libiti plaz VERDIJEVA OPERA alkoholna STOPNJA KORISTNA PIKASTA ŽUŽELKA SRBSRo U-IME /NAR-/ Kisik pravnik VEZNIK GLASBENA OZNAKA OZ-ZAIMU DRUŠTVO NARODOV Kalij PLODEN JAPONSKI DRŽAVNIK ZIDOVSKO M' IME ÜU&K0V i M. IME LEqA^ POLOŽAJ PESEM HVALNICA ŽICA ZA QRELCE SPORT-KLUB 11 RIG|E ODEJA MRHOVINA SREDliČE VRTENJA C,ORA V GRČIJI NERED rado SIMONITI PoMAAAo TESLA Nikola TELOVD- DRUŠTVO OGLJIK. tUTK.SVST. zdrmstK ORGANIZAC PREMDQ USLUŽBENEC M IQR.ALN IC1 ŽIVALSKE USTNICE AMER-FIL. IGRALKA PAPEŽEV PRIDEVEK •-ALJ1KOM XURS-POADR IGRA NN LEDU jezero Y AFRIKI ODSEV odmev mesto m JEZ V ITAL koncen- trično rimska bcninja JEZE POLAKI PUSTA TRAVA SARAJEVO azbuka MORSKA 'Riba (skuSaA OTOKAR VAVRA IGRA NA DELO TISKARN TANKA NIT KARLOVAC JOSIP IPAVEC DELEC SUOV. Gledal. IGRALEC MESTO V KANADI MALI ?RT STRUPENA KACA RAZLIČEN način vezave MOLEKUL MERILEC ČASA HODITI OLJČNI PLOp medmet priganja- nja way TOVARNA fcUTEC KAZALNI ZAIMEK. MESTO v MAKEOomJI ŠUMNIK KLJAJIČ PILI P POSODE VINOGRADNIK MAJHNA TRAVA 1974/4 Hmeljar izdaja delavski svet Kombinata »Hmezad« Žalec — Ureja uredniški odbor: Anton GUBENŠEK, dipl. kmet. inž. — predsednik in člani: Stane MAROVT, dipl. kmet. inž., Bogdan PUGELJ, dipl. kmet. inž., Jože ROJNIK, kooperant, Polde ŠKAFAR, dipl. kmet. inž., Vinko STRAŠEK, Miljeva KAČ, dipl. kmet. inž. — urednica strokovne priloge, inž. Vili VYBI-HAL — glavni urednik — Uredništvo je v Kombinatu »Hmezad« Žalec, Ulica žalskega tabora 1 — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.000 izvodih. — Letna naročnina 24 dinarjev. Tisk in klišeji AERO, kemična in grafična industrija Celje. — Po mnenju Sekretariata za in formacije pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72 z dne 21. 3. 1973 je Hmeljar prost davka od prometa proizvodov. SKRBIMO ZA VLAGO V TLEH Blažena PUGELJ, dipl. inž. agr. Spomladi, še bolj pa preko poletja, je zelo važno za rast rastlin, da so tla dobro oskrbljena z vodo. V hmeljiščih, kjer je bila jesenska obdelava pravočasna in pravilno izvedena in so tla redno oskrbovana s hlevskim gnojem, se vlaga v tleh dalj časa zadržuje/ V takih srednje in dobro humuznih tleh, kjer je struktura tal še dokaj ohranjena, so vodne, zračne in toplotne razmere ugodne. Taka tla so tudi toplejša in drobno-živke se bolj hitro množijo. Vlaga se preko zime nabira v talnih plasteh. V vetrovnhi in suhih spomladanskih dneh kaj hitro izhlapi iz površinskih slojev. V sušnih periodah, ki trajajo včasih tudi po nekaj deset dni, pa izhlapeva voda, po razpokah tudi iz globljih talnih plasti. Iz prodnatih tal, ki so globoka le nekaj deset centimetrov, je izhlapevanje vode skoraj iz vsega talnega sloja. V takih tleh že rahla suša zavira normalno rast rastlin tudi že v zgodnji spomladi, ko rastlina sicer še dobiva vlago iz globljih talnih plasti. Preko poletja pa, ko se hmelj približuje vrhu, ko stopa vsestranska poraba in tudi izhlapeva potrebuje rastlina veliko vode; tedaj, ko nanje vode, se tla predvsem plitva, pogosto tako močno osušijo, da pride do kritične točke (točke venenja). Temu se izognemo na tak način, da začnemo, ko se vlaga v tleh začenja približevati tej kritični točki, površine namakati. Znano je, da čim večja je poroznost površinskega sloja (to je čim ugodnejša je struktura tal), tem počasnejše je izhlapevanje vode iz površinskih slojev (evaporacija). Zmanjšanje evaporacije dosežemo s plitvo obdelavo tal. Ugotovljeno je, da se s plitvo obdelavo zmanjšuje izguba vlagle tal tudi za 5—10 %, to je toliko kot vrnenmo vlage tlom z enkratnim namakanjem. Še bolj lahko zmanjšamo izhlapevanje vlage iz tal, če tla zastiramo z raznimi organskimi snovmi. V tleh zadržujemo vlago tudi, če tla dobro preskrbujemo z organskimi gnojili. Za široko prakso, posebno v današnjem času, ko je z uvajanjem nove tehnologije v hlevih na razpolago vedno manj hlevskega gnoja, take ugotovitve niso največjega praktičnega pomena. Vendar pa bodo za manjša gospodarstva, kjer je hlevskega gnoja dovolj in kjer je namakanje površin v sušnih obdobjih nemogoče, izsledki, ki smo jih dobili v zadnjih dve hletih z gnojenjem s hlevskim gnojem, verjetno zanimivi. Na močno prodnatih tleh v hmeljišču KK Hmezad Žalec v Poljčah smo postavili poizkus z različnimi količinami hlevskega gnoja. Tla, kjer je postavljen poizkus so plitva in prodnata. Izhlapevanje iz površine je dokajšnje, ker tla niso najugodnejše' strukture. Količine hlevskega gnoja, ki smo jih trosili v letu 1972 so bile naslednje: 400 q, 800 q, 1200 q/ha. V vseh primerih tudi na negnojeni parceli, smo med vegetacijo ugotavljali vlago v tleh. Primerjali smo rezultate med negno-jeno in gnojeno parcelo in ugotovili, da je razlika med negnojeno in gnojeno parcelo z največjo količino hlevskega gnoja za 3,4% vlage v tleh. Razlika v vlagi v tleh je velika med parcelami brez hlevskega gnoja in parcelami gnojenimi s hlevskim gnojem. Ta raz- UDK 633.819:631.43 Sušna pomlad je pospešila pomladanska dela v hmeljiščih lika je za 2,5 %. Razlika v vlagi med parcelami, ki so bile potrošene z različnimi količinami hlevskega gnoja je majhna. Na teh teh parcelah se je vlaga zvišala v tleh največ za 1 %. vlaga v tleh % negnojeno 21,8 400 q/ha 24,2 800 q/ha 24,3 1200 q/ha 25,2 Poročilo s seje MHB Lojze CETINA, mag. agr. Ad 5. V zvezi s kongresom MHB, ki bo letos od 14,—17. avgusta v Pragi, so čehoslovaški predstavniki podali predlog programa in nekaj pojasnil v zvezi s prijavami, prispevkom po osebi itd. Predlog programa je bil spremenjen v toliko, da bo drugi dan kongresa seja predsedstva od 8.—10. ure, namesto od 9.—12. ure. Zasedanje tehnične in ekonomske komisije pa vzporedno od 10.—14. ure. Prispevek bo po osebi 220 DM za tiste, ki bodo prijavljeni do 1. junija, za kasnejše prijave pa 275 DM po osebi. S tem ukrepom želijo dobiti prijave pravočasno. Podrobne informacije bodo poslali vsem nacionalnim organizacijam. Sprejet je bil nadalje sklep, da se lahko udeleženci držav članic prijavijo le prek nacionalnih organizacij ne pa posredno pri or- Lahko trdimo, da odmerki 400—600 q/ha hlevskega gnoja ugòdno regulirajo vlago tudi na sušnih tleh. Zato priporočamo predvsem plitva tla, kjer ni mogoče namakati, dobro oskrbovati s hlevskim gnojem. V pomladanskem, predvsem pa v vročih poletnih dneh, ko je izhlapevanje vlage iz tal vsestransko (evaporacija in transpiracija) pa priporočmo tla redno kultivirati. 9. 3. 1974 v Parizu ganizatorju kongresa. Prireditelj kongresa pa-ima pravico povabiti goste držav nečlanic. Sproženo je bilo vprašanje, ali ne bi tudi znanstvena komisija zasedala v času kongresa,! kar bi omogočilo boljše sodelovanje komisij in boljše informiranje hmeljarjev o delu komisij ter obratno neposredno postavljanje strokovnih problemov iz prakse komisijam z nalogo, da jih rešijo. Po krajši razpravi, ki je pokazala soglasnost članov predsedstva, da bi bilo to koristno, je bil sprejet sklep, da je za letos prepozno karkoli spreminjati, ker so priprave že v teku. Za bodoče delo pa je treba to iniciativo proučiti in izpeljati. Ad 6. Nacionalne organizacije, ki še niso poslale predlogov za odlikovanja, jih morajo nemudoma poslati generalnemu sekretarju. Za letos ni predvidena podelitev odlikovanja 2. stopnje. Ad 7. Pod točko razno smo obravnavali naslednje probleme: — Portugalska se zanima za pristop v članstvo MHB. Sprejet je bil sklep, ker nima 500 hektarov hmeljišč, po statutu ne more biti članica, zato se ji priporoča pridruženo članstvo z manjšim prispevkom 100 USA $ na leto. — Predsednik ekonomske komisije g. Broom (Anglija) je sporočil, da bo seja strokovne skupine za tržišče 16. 5. 1974 v Londonu. — Poročila o proizvodnji in prodaji hmelja prihajajo zelo neredno. Zato se moramo na naslednjem kongresu dogovoriti ali jih bomo redno pošiljali ali pa ukinili. — Predsednik tehnične komisije g. Paine je podal kratko poročilo s seje perdsedstva TK, ki je bila 8. 3. 1974 popoldne v Parizu. Predložil je finančno poročilo za leto 1973 z dodatnim financiranjem 45 £ in predlog za financiranje stroškov izdaje publikacije TK v višini 900 USA $. Obvestil je predsedstvo o zaključkih seje TK, in sicer: — Tema letošnjega zasedanja TK bo: »Škropljenje in sredstva za varstvo«. Zaenkrat so prijavljeni naslednji referati: — ZR Nemčija: Izkušnje z različnimi načini škropljenja, količino vode in koncentracijo v hmeljarstvu; — Francija: Nove konstrukcije ventilatorjev, ki omogočajo brezstopenjsko regulacijo kapacitete; — Anglija: Rez hmelja s pomočjo kemičnih sredstev; — Čehoslovaška: Problem rezistence hmeljne listne uši; — Jugoslavija: Prispevek k naravnavanju pršilnikov — Poleg tega je zaželjeno, da da vsaka de- žela kratko informacijo o stanju varstva hmelja. — Referati morajo biti napisani v enem od treh uradnih jezikov (angleški nemški, francoski) s kratkim povzetkom v ostalih dveh jezikih. — Posamezne firme oziroma njihovi predstavniki lahko nastopajo na zasedanju TK in kongresa na razstavah in demonstracijah, ne pa na uradnih zasedanjih komisij, razen če gre za znanstveno razpravo, ki se ne nanaša le na proizvode ene firme. — Ponovno bo treba proučiti možnost tesnejše povezave med komisijami in bolj dinamično manj formalistično oblikovanje delovnih skupin za posamezne probleme. Po poročilu predsednika TK je bil dnevni red izčrpan, zato je predsednik ob 12.30 sejo zaključil. KAKO UNIČUJEMO VOLUHARJA S FACIRONSKIMI VABAMI? Miljeva KAČ, dipl. inž. agr. UDK 632.954 S iacironom zastrupljen voluhar. Znaki zastrupitve so podobni kot pri smrti od starosti Večje površine pred tretiranjem povaljamo, kar nam omogoča, d; dajemo naslednji dan vabe le v »žive« rove Razen škropljenja z endrinom so sadjarji Nas predvsem zanima na kakšen način in vrtnarji pa tudi hmeljarji uporabljali naj- uničujemo voluharja: več polytanola tu in tam pa tudi fostoxin tablete. Teh dveh sredstev ni moč več dobiti Na površini kjer hočemo uničiti voluhar-v prodaji predvsem zaradi velike strupenosti, ja, poiščemo voluharjeve rove in z žlico vr-Veliko površin tudi ni primernih za škrop- žemo v odprt rov vabo. Vsakič vsujemo pri- ljenje z endrinom. Pasti in topiče ljudje za- bližno 10 g, to je eno veliko žlico vabe. Na- radi zamudnega dela vse bolj in bolj opu- vadno ni potrebno dati več kot žlico vabe na šcajo. ! Novo sredstvo, ki spada med kumarinske y pripravke, pa se je za zatiranje voluharja zelo obneslo in sicer faciron vabe. Faciron je sredstvo proti glodalcem na bazi klorfacinona. Deluje podobno kot drugi kumarinski preparati, to se pravi, da povzroči notranje krvavenje. Smrt izgleda naravna, kot od starosti. Pred ostalimi kumarinskimi derivati ima faciron to odliko, da ima hitrejše začetno delovanje in da je manj škodljiv za ljudi in domače živali. Razen tega so vabe tako pripravljene, da so lahko po več dni na dežju in celo snegu, pa ohranijo strupenost in privlačijo glodalce. Faciron imamo v trgovini v dveh oblikah in sicer: faciron oljni koncentrat, ki ima 0,25 % a. s. in faciron vaba, ki vsebuje 0,005 % a. s. S faciron oljnimi pripravki pripravljamo vabe, faciron vabe, pa so že pripravlejne vabe iz ovsenih kosmičev in žitnega zrna. Kot že rečeno se faciron uporablja za uničevanje škodljivih glodalcev v skladiščih, go- Če s facironom tretiramo večje površine je prav, da dan pred tem povaljamo površino tako, da bi drugi dan videli kateri rovi so aktivni, kar bi nam omogočilo hitro in učinkovito delo. Najboljši uspeh in z najmanj sredstva bomo dosegli, če bomo dali vabe v aktivne rove. Lahko pa seveda kar sproti odkrivamo rove in jih zastrupljamo. Kot že rečeno voluharji radi jedo že v tovarni pripravljene vabe s facironom, zastrupijo pa se, čim se v telesu nabere dovolj strupa. To je, odvisno od okoliščin, v treh do deseti hdneh. Če smo faciron pravilno razstresli po voluharjevih rovih ni razloga, da bi bil nevaren domačim živalim oziroma divjadi. Vabe si pripravimo lahko tudi sami. Tako bi bila zelo privlačna vaba npr. jabolčni krhlji, ki jih impregniramo s facironskim oljnim koncentratom. Zastrupljene vabe se ne smemo dotikati z rokami in med delom ne jesti, piti in ka- Dosti hmeljarjev pa tudi sadjarjev se pritožuje, da jim je voluhar v letošnjem letu naredil veliko škodo. Temu je dosti pripo- Rov je živ: odprt rov je voluhar zadelal moglo sušno vreme, kajti nalivi in velika talna moča uniči precej voluharja. Proti voluharju smo se lahko zavarovali na več načinov. Velike ograjene površine škropimo v pozni jeseni z endrinom. Na manjših površinah pa smo v voluharjeve rove nastavljali bodisi vabe s cinkovim fosfi-dom, ali jih zastrupljevali s forfornim vodi- kom, s pomočjo fostoxin tablet ali polyta-noiom. Seveda bi prišle v poštev tudi pasti in topiči, ki jih nastavljamo v žive rove. STRAN 12 — Priloga spodarskih poslopjih, kanalih, kleteh, pa tudi na kmetijskih površinah. Z njimi uničujemo domačo miš, poljsko miš, voluharja, vodne podgane, hrčka, sivo in črno podgano in še druge glodalce. diti. Prazno embalažo zakopljemo ali zažgemo. Vabe kot tudi oljno emulzijo, moramo seveda kot vse ostale pripravke za varstvo rastlin, hraniti v zaklenjenih prostorih, tako da otroci ne morejo do njih. NEKAJ MISLI O VARSTVU HMELJA PRED BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI PRED NOVO SEZONO (Nadaljevanje) V zadnji številki Hmeljarjeve priloge smo se poučili o strupenosti kemičnih pripravkov za varstvo hmelja, ki jih pri nas uporabljamo. Podatki o strupenosti pestici- Včasih smo stalno pregledovali hmeljišča zaradi pomanjkanja škropilnic, danes pa, da bi se izognili posledicam prepogostega škropljenja dov naj nam bodo osnova za pravilno rokovanje s pripravki. Pri sredstvih, ki so nevarnejša, bomo dosledno izvrševali najstrožje predpise v vsakem primeru pa bomo upoštevali naslednja najvažnejša pravila pri rokovanju s pesticidi. 1. Sredstva za varstvo rastlin ne hranimo v nezaklenjenih prostorih, niti skupaj s krmo, živili in semeni. 2. Sredstva za varstov rastlin ne prelivamo oziroma presipamo iz originalne embalaže. Prazno embalažo zakopljeno ali uničimo. Gosenice včasih temeljito obrste listje, škropljenje proti njim pa je le redko potrebno 3. Sredstva za varstvo rastlin pri škropljenju ne puščamo nezavarovana na koncu njiv, da ne pridejo do njih otroci ali živali. 4. Ostankov škropiv ne’ zlivamo v reke ali potoke, da ne uničimo življenja v vodi. 5. Z insekticidi ne škropimo cvetočih nasadov ali posevkov, da ne uničimo čebel. 6. Pri delu s sredstvi za varstvo rastlin skrbimo za primerno higieno. Vse umazane dele telesa umijmo z milom ali s sodo, prav tako umazano obleko. 7. V nobenem primeru ne škropimo, ne da bi upoštevali predpisov o karenci. Če moramo tik pred žetvijo škropiti, izbirajmo sredstva s kratko karenco. To ni važno samo za to, da čuvamo zdravje potrošnikov, am-pak je važno tudi, posebno pri izvoznih ar tiklih, zato da ne dajemo povoda, da bi nam blago pri uvozu zavrnili. 8. Škropimo le tedaj, kadar je posevek oziroma nasad res ogrožen in bi nam opustitev škropljenja lahko prinesla veliko gmotno škodo in ne za »vsak primer«. S to ugotovitvijo pa pridemo do drugega važnega poglavja v sodobnem varstvu rastlin: tako imenovanih pragov škodljivosti in z u-vajanjem specifičnih sredstev poskušali zmanjšati negativne posledice totalnega škropljenja. V mnogih primerih je mogoče zmanjšati število škropljenj na polovico in še več in doseči dovolj kvalitetne pridelke. Nov način varstva rastlin, ki ga imenujemo inte- Kclaj in kako uporabljamo kemična sredstva za varstvo rastlin? Peronospora na listju se v večji meri razvije le pri občutljivejših sortah Logičen odgovor na zastavljeno vprašanje bi se glasil: Vselej, kadar so stroški škropljenja manjši kot škoda, ki jo bo škodljivec naredil in to v roku, ko je škodljivec oziroma bolezen za kemično sredstvo najbolj občutljiv. Izkušnje, ki smo jih nabrali v zadnjih desetih letih v gospodarsk onajbolj razvitih deželah, pa nas uče, da ta definicija ni povsem točna. Po drugi svetovni vojni v času gospodarskega razcveta in izrednem razvoju mehanizacije, so v nameri, da bi popolnoma očuvali kvaliteto pridelkov, pri vedno ostrejših zahtevah trga v gospodarsko najbolj razvitih deželah skušali s kemičnimi sredstvi popolnoma zavreti razvoj bolezni in škodljivcev. Pridelki so bili na oko sicer neoporečne kvalitete, kemične analize pa so pokazale, da ostanenjo na kmetijskih proizvodih ostanki kemičnih sredstev za varstvo rastlin, ki u-tegnejo biti škodljivi za človeško oziroma živalsko zdravje. Pa to ni bila edina senčna stran pretirane uporabe pesticidov. Kljub pričakovanju, da bomo z dosledno izvajanimi varstvenimi ukrepi (nasadi so se škropili tudi po več kot 30-krat letno) zmanjšali populacijo bolezni in škodljivcev na minimum, se pričakovanja niso izpolnila. Le redkim škodljivcem v pokrajinah s strnjenimi nasadi se je populacija toliko zmanjšala, da bi se lahko opustila nekatera škropljenja (jabolčni zavijač), namesto njih pa so se pojavili novi zajedalci, katerih zatiranje je bilo največkrat še težje, kot pri tistih, ki smo jih pregnali. Mnogi škodljivci So postali odporni na nekatere grupe kemijskih sredstev, kar je ponovno povečalo stroške in delo proizvajalcev. V razmeroma kratkem času se je pokazalo, da ima totalno uničevanje bolezni in škodljivcev s kemičnimi sredstvi neljube posledice tako za proizvajalca kakor tudi za potrošnike. Vpliv pretirane uporabe kemičnih sredstev za varstvo rastlin pa je opaziti tudi na vse življenje v naravi. Negativne posledice pretirane porabe kemijskih sredstev za varstvo rastlin so tako resne, da ugotavljajo strokovnjaki naslednje: proti škodljivcem oziroma boleznim škropimo šele tedaj, kadar je škoda, ki bi jo zajedalci naredili 2—3-krat večja kot so stroški škropljenja. Razen tega so začeli proučevati možnosti kako vključiti v prizadevanju za zdrav in kvaliteten pridelek tudi ostale agrotehnične ukrepe, ne le kemična sredstva, ta ko, da bi tudi na ta način zmanjšali število škropljenj. Strokovnjaki za varstvo rastlin so s poglobljenim študijem vpliva pesticidov na koristno in škodljivo favno, z ugotavljanjem STRAN 13 — Priloga gralen ali »prizanesljiv« (schonende Pflanzenschutz) že marsikje uspešno uvajajo v prakso. Resna ovira hitrejšemu širjenju novega načina pa je premajhno poznavanje var stvenih problemov in pomanjkanje entomoloških strokovnjakov, ki bi se bavili z varstvom rastlin. Vsakodnevni obhodi hmeljišč lahko zelo zmanjšajo stroške škropljenja Pri nas zaradi pomanjkanja mehanizacije v povojnih letih in zaradi manj intenzivne proizvodnje s škropljenjem nismo pretiravali. Lahko rečemo, da smo tudi v najbolj intenzivni proizvodnji škropili le polovico tolikokrat, včasih še manj, kot v kmetijsko razvitih deželah. Zato bodo popravki, ki jih moramo narediti pri škropljenju, da bo naše varstvo bolj usmerjeno in bolj učinkovito, manjši. Vendar nam še veliko manjka, da bi bili z zaščito hmeljišč zadovoljni. Hmeljna listna uš je velik škodljivec Pri nas škropimo hmeljišča letno 4—6-krat, (neupoštevajoč sorte, ki so za peronosporo posebno občutljivi: atlas, ahil). Anketa, ki jo pri hmeljarjih izvaja inž. Dolinar je npr. v letu 1972 pokazala naslednje: 30 % hmeljarjev je škropilo 5-krat 29 % hmeljarjev je škropilo 4-krat 18 % hmeljarjev je škropilo 3-krat 20 % hmeljarjev je škropilo 6—8-krat 1 % več kot 8-krat še infekcije, na drugi strani pa večje izpiranje fungicida z listja. Pomladansko in jesensko škropljenje, to se pravi: prvič po rezi, drugič ko je hmelj napeljan po opori, in tretjič, ko je hmelj obran in so na novo odgnale mladice, izvajamo, da bi kolikor mogoče preprečili razvoj peronospore na koreniki. S škropljenjem v panoge (junija) preprečujemo razvoj peronospore na rodnih poganjkih, in pojav gluhih spodnjih panog, s škropljenjem v cvet, pa pojav peronospore v cvetu, oziroma v storž kih, to se pravi, da predvsem čuvamo kvaliteto pridelka. Vsi hmeljarji škropijo v cvet in često tudi brez potrebe v storžke,- ker neuspeh v proizvodnji zavoljo izpuščanja škropljenja takoj vidijo, oziroma občutijo. Še vedno pa imamo dobre hmeljarje, ki ne izvajajo spomladanskih oziroma jesenskega škropljenja, ker ne vidijo škode, ki je nastala zaradi vse večje obolelosti korenik. V deževni pomladi požene iz obolele korenike veliko število kutšravcev, tako da je včasih težko najti dovolj zdravih mladik za napeljavo. Če traja vlažno vreme še naprej so pogosto vsi tsranski poganjki iz navidezno zdrave mladike, zaradi peronospore zakrneli in se ne morejo razviti. Profesor Dolinarjeva pa je dognala, da so pridelki rastlin, ki imaj oobolelo koreniko, čeprav menimo da so napeljani pomahjki zdravi, najmanj 20 odstotkov manjši, kot na zdravih sadikah. Če k temu prištejemo še dejstvo, da je-veliko Vsi stranski poganjki iz sistemično okuženih mladic so zaradi peronospore zakrneli Kot je razvidno iz podatkov, večina hmeljarjev škropi po napovedi in š škropljenjem ne pretirava. Seveda pa je 21 odstotkov več kot 6-kratnih škropljenj odločno previsoka številka. Zelo verjetno bi podatki iz ankete iz leta 1973 pokazali še več primerov pretiranega škropljenja. Tudi natančnejša analiza škropljenje bi poslabšala sliko usmerjenega varstva hmelja. Izkazalo se je namreč, da pomladanska škropljenja še niso povsod razširjena, medtem ko po cvetenju prevečkrat škropimo. lažje ohraniti zdrave strožke v nasadih, kjer je minimalno število kuštravcev, je povsem jasno, da so spomladanska škropljenja in jesensko škropljenje prav tako važna kot škropljnje v cvet. Če k temu prištejemo še dejstvo, da so stroški za ta škropljenja sorazmerno zelo nizki, potem je jasno, da jih tudi iz ekonomskih razlogov ne gre opuščati. Škropljenje po rezi lahko opravimo zelo poceni in hitro s hrbtno motorno škropilnico Prav tako je primeren nabrbtni molekulator za jesensko škropljenje, če so tla mokra in se bojimo, da bi s težkimi traktorji preveč pokvarili strukturo zemlje. Za vsa tri navedena škropljenja porabimo le polovico toliko sredstva, kot ga porabimo za eno škropljenje v cvet. In vendar imamo še hmeljarje, ki predpo-mladanskih in jesenskega škropljenja ne izvajajo, često pa morajo razen dveh škrop- Korenika je obolela; v vsem šopu mladic so samo tri normalne ljenj v cvet še ponavljati škropljenja v strožke in si na ta način večajo stroške, brez potrebe opravljajo težko delo in ker navadno dodajajo sredstvom proti peronospori še insekticide, doprinašajo hitrejšemu razvoju rezistentnih slojev škodljivcev. Pri večini glivičnih bolezni je najvažnejše to, da jo že zgodaj ustavimo v razvoju. Zato navadno eno spomladansko škropljenje, ki ga opustimo, zahteva eno ali več odvečnih poletnih škropljenj. Zato nam pravočasno opravljeno spomladansko škroplenje zmanjšuje število škropljenje, zmanjšuje uporabo fungicidov in zmanjšuje stroške varstva rastlin, čeprav se to na prvi pogled paradoksalno sliši. (Se nadaljuje) Integralna zaščitna v hmeljiščih je, upoštevajoč Okoliščine predvsem pomanjkanje strokovnega kadra v hmeljiščih, zelo visoko postavljen cilj. Lahko pa se temu idealu bolj in bolj približujemo če v prakso čim prej prenesemo izkušnje in spoznanja o varstvu rastlin, in se pri delu discipliniramo. V hmeljiščih pri nas se vsako leto srečujemo s peronosporo, listnimi ušmi in hmeljno pršico. Ostale bolezni in škodljivci se pojavljajo le sporadično v majhnem obsegu in je njihovo zatiranje le redko potrebno. Ogljemo si najprej probleme, ki jih imamo pri zatiranju hmeljne peronospore. Škropilni program obsega pri proti peronospori odpornih sortah hmelja, kot so: savinjski golding, aurora, apolon 4—6-kratno škropljenje s fungicidi. Rok škropljenja določamo predvsem po razvojnih stadijih hmelja. Seveda pa moramo škropljenja zgostiti v primeru, da imamo v kritičnih obdobjih veliko padavin kar omogoča na eni strani številnej- STRAN 14 — Priloga Zdrava in od peronospore obolela korenika ® SAMOUPRAVNI . fteedfùsi MAJ 1974 PRILOGA HMELJARJA ŠTEVILKA 9 UVAJANJE SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE V NAŠEM PODJETJU Med številnimi amandmaji, ki jih prinašata zvezna in republiška ustava, so gotovo zelo pomembna določila o ustanavljanju samoupravne delavske kontrole v temeljnih organizacijah združenega dela. Verjetno bo vsakega člana našega kolektiva zanimalo, kako daleč smo pri nas z izvajanjem teh zakonskih določil. Na zadnjih neposrednih volitvah v samoupravne organe so bili med drugimi neposredno izvoljeni v vseh TOZD podjetja člani nadzornega odbora, kot posebnega organa samoupravne delavske kontrole. Izmed teh izvoljenih pa je delavski svet podjetja na svojem prvem zasedanju dne 23. 2. 1974 izvolil še nadzorni odbor podjetja. V vseh TOZD so nadzorni odbori že konstituirani. Na prvo sejo nadzornega odbora podjetja dne 8. aprila t. 1. so bili vabljeni poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij v podjetju tudi vsi predsedniki nadzornih odborov TOZD zaradi zasnove in poenotenja bodočega dela. Predstavniki nadzornih odborov so na tem zasedanju obravnavali že v naprej pripravljen osnutek pravilnika o organiziranju in delovanju delavske kontrol v temeljnih organizacijah združenega dela in v podjetju. Po daljši obravnavi in dopolnitvah pravilnika je bil sprejet sklep, da se prečiščeno besedilo tega pravilnika objavi v prvi naslednji številki internega glasila »Hmeljar« v javno razpravo, po zaključeni javni razpravi pa se bo predložil delavskemu svetu podjetja v sprejem in potrditev. Pravilnik je objavljen v posebni prilogi »Hmeljarja« med podjetniškimi predpisi. V cilju, da bi bil omenjeni pravilnik, ki bo osnova članom nadzornega odbora pri njihovem delu, čim bolj popoln in da bi služil svojemu namenu, prosimo vse člane kolektiva, da dostavijo najpozneje do 15. maja 1974 svoje pripombe nadzornemu odboru podjetja, misli in dopolnitve, ki bodo zelo dobrodošle pred dokončno formulacijo pravilnika. Pri tem je omeniti, da naj bi veljal pravilnik, ki ga dajemo v javno razpravo, za nadzorne odbore vseh TOZD in za pod jetniški nadzorni odbor v smislu določil 70. člena »Samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev v podjetje Kombinat Hmezad«, ki pravi, da se določila sporazuma o nalogah in delu nadzornega odbora podjetja smiselno uporabljajo tudi za delo nadzornih odborov TOZD. Ne moremo mimo ugotovitev, da je u-vajanje in delovanje v samoupravni delavski kontroli izredno težavna in odgovorna naloga, ki se je lotevamo brez zadostnih izkušenj, kar bo terjalo stalno izpopolnjevanje in usklajevanje s stopnjo razvoja samoupravnega mehanizma. V zvezi s samoupravno kontrolo obstoja še pomembna okoliščina, da to kontrolo izvajajo ljudje, ki delajo in žive v kolektivu in okolju, katerega aktivnost kontrolirajo. To pomeni, da bo delo članov delavske kontrole dnevno izpostavljeno objektivni, lahko pa tudi subjektivni sodbi okolja in posameznikov, s katerimi delajo. Zato bo morala delati delavska kontrola z veliko mero objektivnosti in bo morala spoštovati naslednja načela: — načelo zakonitosti, kar zadeva spoštovanje in izvajanje splošnih aktov in odločitev organov samoupravljanja; — načelo materialne resnice, kar pomeni, da se bo potrebno pred vsako odločitvijo prikopati do čiste resnice; — načelo objektivnega prikazovanja stanja in — načelo sodelovanja z delavcem, skupino ali službo, katere delo se kontrolira zaradi pomoči pri premagovanju pomanjkljivosti pri delu. Nadzorni odbori kot organi samoupravne kontrole bodo morali lesno sodelovati pri vsem svojem delu z družbenopolitičnimi organizacijami. Menimo, da morajo biti ravno družbenopolitične organizacije v TOZD in podjetju tisti činitelj, ki bo ustvarjal pogoje za delo delavske kontrole, ker bo le-ta samo na ta način lahko dosledna in učinkovita. K. C. PREDLOG ZA JAVNO RAZPRAVO Na podlagi 63., 67., 68., 69. in 70. člena samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev v podjetje »Kombinat HMEZAD« Žalec in določil statutov posamez nih TOZD je delavski svet podjetja na svojem zasedanju dne..... 1974 spre- jel naslednji PRAVILNIK o organiziranju in delovanju delavske kontrole v podjetju Kombinat HMEZAD in njegovih posameznih TOZD Splošna določila 1. člen S tem pravilnikom se ureja organiziranost in delovanje samoupravne delavske kontrole, njene naloge in pristojnosti. 2 3 2. člen Delavska kontrola kot organ temeljne organizacije združenega dela (delovne skupnosti — OZD) opravlja samoupravno nadzorstvo celotnega proizvodnega, po slovnega in samoupravnega procesa. V interesu vseh zaposlenih nadzira in preprečuje vse negativne pojave pri uresničevanju delitve po delu, dobrem gospodarjenju, razvijanju poslovne morale in moralno etičnih norm na podlagi zaupanja in upoštevanja človeka in osebne odgovornosti. 3. člen Organ delavske kontrole v temeljni organizaciji združenega dela je nadzorni odbor TOZD, za zadeve na nivoju podjetja kot celote pa nadzorni odbor podjetja (v nadaljevanju nadzorni odbor.) Nadzorni odbor je samostojni samoupravni organ. Za svoje delo je neposredno odgovoren delovni skupnosti (zboru delovnih ljudi), in je sestavni del samoupravnega mehanizma v delovni organizaciji. Zaradi zago- tovitve samostojnega dela vseh organov upravljanja mora nadzorni odbor pri o-pravljanju svojih nalog sodelovati z nji mi in jih obveščati o delu. Spričo tega se ti odnosi gradijo na načelih medsebojnega sodelovanja, zlasti v fazi preventivnega sodelovanja. 4. člen Nadzorni odbor opravlja svoje naloge v skladu s tem pravilnikom, v katerem so določene naloge, pravice in dolžnosti organov kontrole. Izvolitev in organizacija nadzornega odbora 5. člen Člane nadzornega odbora voli delovna skupnost na neposrednih volitvah zbora delovnih ljudi. Volitve so tajne. Mandatna doba članov je enaka kot za člane delavskega sveta in ne more biti izvoljen več kot dvakrat zaporedoma (dve mandatni dobi). 6. člen V nadzorni odbor se voli 3—11 članov in 1—2 namestnika (odvisno od števila zaposlenih v delovni organizaciji) iz vrst delavcev delovne skupnosti. Najmanj 70 % članov kontrole mora biti iz vrst neposredne proizvodnje. V nadzorni odbor ne morejo biti voljeni delavci, ki po normativnih aktih delovne organizacije delajo na vodilnih delovnih mestih. Član nadzor nega odbora je lahko samo delavec, ki je moralno-politično neoporečen in uživa popolno zaupanje članov delovne skupnosti. 7. člen Kandidatno listo članov nadzornega odbora predlagajo na zborih delovnih ljudi družbenopolitične organizacije (ZK, sindikat in mladina). Zbori delovnih ljudi lahko kandidatno listo dopolnijo. 8. člen Nadzornemu odboru predseduje (ali ga vodi) predsednik, ki ga izvolijo člani nadzornega odbora na svoji prvi seji iz med sebe (lahko ga izvoli direktno delovna skupnost ob volitvah). Člani nadzornega odbora imajo enake imunitetne pravice kakor člani delavskega sveta. 9. člen Nadzorni odbor deluje praviloma na sejah v vseh primerih, ko obravnava predloge za pokrenitev postopka ali pa razpravlja in sklepa o že zbranem gradivu. Člani nadzornega odbora delajo kot posamezniki le v primeru, ko jih za to pooblasti nadzorni odbor. Naloge nadzornega odbora 10. člen Nadzorni odbor lahko veljavno sklepa, če je navzočih polno število članov, če le-ta šteje 3 ali 5 članov. V ostalih primerih pa s kvalificirano večino vseh članov. Z ozirom na pomembnost dela nadzornega odbora in posledic njegovih odločitev je delo nadzornega odbora javno. 11. člen Nadzorni odbor in njegovi člani morajo tesno sodelovati z družbenopolitičnimi organizacijami v delovni skupnosti in izven nje. 12. člen Administrativna dela za nadzorni odbor opravlja splošna služba v del. organizaciji. Vse listine, ki se nanašajo na delo in ukrepe nadzornega odbora, podpisuje njegov predsedsednik. 13. člen Če članu nadzornega odbora preneha delovno razmerje v delovni skupnosti v času njegovega mandata ali če iz kakšnih drugih razlogov preneha opravljati dolžnosti v odboru, se opravijo volitve novega člana. Nadomestne volitve enega člana se lahko izvršijo tudi na zboru delov ne skupnosti s kvalificirano večino članov. 14. člen Član nadzornega odbora je lahko odpoklican po enakem postopku kot je bil izvoljen. Odpoklic lahko predlaga nadzorni odbor sam, družbenopolitične organizacije delovne skupnosti in zbor delovnih ljudi. Postopek za odpoklic člana nadzornega odbora se lahko sproži: — če je več kot 2 meseca odsoten ali ne more opravljati dolžnosti člana odbora; — če zanemarja dolžnosti in aktivno ne izvršuje nalog člana nadzornega odbora ali če trikrat zaporedoma neopravičeno manjka na sejah nadzornega odbora; — če prekrši delovno dolžnost, zaradi česar bi lahko bil izključen iz delovne skupnosti, s tem da mora biti sprožen postopek zaradi kršitve delovne dolžnosti v času odločanja o odpoklicu; — če zlorablja položaj člana nadzornega odbora tako, da z nepravilnimi postopki onemogoča normalno delo v delov ni skupnosti ali v organih upravljanja ali v samem nadzornem odboru; — če se v delovni skupnosti obnaša tako, kot se ne spodobi članu delovne skupnosti, a še posebno ne članu delavske kontrole; — če odklanja izvrševanje postavljenih nalog kot član nadzornega odbora ali če naloge namerno izvršuje v nasprotju s stališči in sklepi nadzornega odbora. 15. člen Nadzorni odbor opravlja naloge iz svojih pristojnosti po lastni iniciativi, na zahtevo zbora ali članov delovne skupnosti, na zahtevo samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij delovne skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti ter državnih organov. 16. člen Delovno področje — pristojnost nadzornega odbora je: 1. spremlja in nadzoruje izvajanje splošnih predpisov, samoupravnih aktov podjetja in TOZD, sklepov samoupravnih in izvršilnih organov ter uveljavljanje načel, ki jih posredujejo družbenopolitične skupnosti z resolucijami in priporočili; 2. nadzoruje, ali se uveljavljajo in razvijajo v podjetju in TOZD samoupravni odnosi in pravice delavcev glede samoupravnega organiziranja in razpolaganja s sredstvi in rezultati njihovega dela. Po potrebi presoja posamezne akte, pritožbe in rešitve organov delovne skupnosti oziroma vodilnih in drugih pooblaščenih delavcev, ocenjuje njihovo skladnost s pozitivnimi predpisi in normativnimi akti delovne skupnosti. Zlasti presoja tiste primere, ki zadevajo pravice in dolžnosti delavcev, ko ni več možnosti pritožbe ali sprožitve sodnega ali kakega drugega postopka; 3. kontrolira ali izvršilni organi in delavci opravljajo svoje funkcije vestno in skladno s koristmi TOZD in podjetja tako, da se bo nenehno krepil ugled podjetja; 4. nadzoruje, kako se v delovni skupnosti razvija čut solidarnosti, medsebojne povezanosti in odgovornosti in da posamezniki in organi podjetja poleg for-malno-pravnih predpisov upoštevajo tudi splošne moralno-politične norme; 5. presoja, ali je uporabljanje sredstev v delovni skupnosti v skladu z normativnimi akti, sklepi organov upravljanja in sprejetimi programi. Posebno presoja vprašanja: a) Stanovanjske zadeve — ali je sprejet pravilnik o delitvi stanovanj in dajanja posojil za gradnjo in kako se uporablja (v praksi spoštuje), — ali je sprejeta prioritetna lista in kako se uporablja; b) Investicijska poraba Glede investicij ima nadzorni odbor pravico, da preišče pravilnost porabe sredstev in način izvajanja nadzorstva v skladu s sprejetim pravilnikom, če gre za pre- koračitve investicij, ugotavlja odgovornost posameznika in daje predloge pristojnim organom. c) Materialni stroški Po potrebi kontrolira: — opravičenost zalog in način organizacije nabave, prodaje in tudi višino provizij, — porabo sredstev za reklamo in propagando v sLladu s sprejetim planom in programom, — porabo sredstev za reprezentanco s posebno pozornostjo na verodostojnost in popolnost dokumentacije, — opravljena službena potovanja v državi in tujini, kakšna poročila se dajejo o teh potovanjih, ali se in kako se uresničujejo sklenjeni posli, navedeni v poročilih, ter na sploh smotrnost in utemeljenost potovanj, — pravilnost in upravičenost uporabe službenih osebnih avtomobilov, — pravilnost in upravičenost odobravanja uporabe zasebnih avtomobilov v službene namene, — pravilnost in upravičenost sredstev delovne skupnosti v zasebne namene (kot delovne naprave, orodje, prevozna sredstva — kamioni, traktorji, delovni konji in drugo), — poslovanje z zasebniki in drugimi fizičnimi osebami, kot: odstopanje izvajanja del in nadzorovanja, pogodbe o storitvah, zlasti o prevozih, dogovore o načinu plačevanja, izstavljanje in popolnost dokumentacije in ali so organi upravljanja seznanjeni z vsemi posameznostmi s tega področja, — porabo surovin, materiala in orodja v procesu dela, kakor tudi obseg in izkoriščenost odpadkov in izmečkov. d) Osebni dohodki Po potrebi kontrolira pokazane nepravilnosti na področju obračuna osebnih dohodkov in verodostojnosti dokumentacije za obračun. e) S področja poslovanja Po potrebi kontrolira: — neracionalno poslovanje in nepravilnosti v finančnem in materialnem poslovanju, — podkupovanje in korupcije, — razsipavanje, odtujevanje in povzročanje škode v vseh oblikah, — nenamensko in neracionalno izkoriščanje strokovnih kadrov. f) Opravlja druge vrste kontrol in nadzora, ki jih narekujejo praktične potrebe. 17. člen Nadzorni odbor ima za izvajanje svojih nalog pravico zahtevati podatke od vseh strokovnih služb in organov podjetja, kakor tudi od vsakega strokovnega delavca, da ugotovi dejstva v odkritih nepravilnostih. Po potrebi lahko nadzorni odbor naroči posebno interno ali eksterno revizijo za razčiščevanje določenega primera. Če nadzorni odbor v TOZD sam ne more določenega primera razčistiti, obvesti o tem nadzorni odbor podjetja. 18. člen Organi nadzornega odbora ne sprejemajo samostojnih odločitev, ki se neposredno ne izvajajo, ampak svoje ugotovitve, stališča in informacije posredujejo samoupravnim in drugim organom, ter strokovnim službam zaradi sprejemanja odločitev in ustreznih ukrepov. Če nadzorni odbor pri svojem delu u-gotovi nepravilnosti, zahteva od pristojnega organa podjetja, oziroma TOZD, da nepravilnosti v najkrajšem času odpravi. Rezultate svojega dela objavlja nadzorni odbor v internem glasilu podjetja ali na drug, vsem delavcem dostopen način. To je posebna obveznost nadzornega odbora. 19. člen Vsak član nadzornega odbora je dolžan varovati kot poslovno tajnost podatke, za katere je zvedel pri opravljanju svoje dolžnosti. Prepovedano je dajanje podatkov zunaj delovne skupnosti, razen tistih, ki so javno objavljeni. Za kršitev dolžnosti člana nadzornega odbora se šteje, če je samovoljno raznašal in širil glasove, ki lahko škodujejo delovni skupnosti, posameznim članom ali normalnemu delu nadzornega odbora. 20. člen Nadzorni odbor uporablja za svoje delo poslovnik. 21. člen Ta pravilnik prične veljati takoj, ko ga sprejme oziroma potrdi delavski svet podjetja. Žalec, dne...... Predsednik DS r > t 'r t , .V- m I v