Glavna skupš2ina UJU v 27., 28., 29. VIII. 1925. Dne 27. avgusta s.mo zapustili ob 8. uri zjutrai Osijek in nadaljevali pot nac glavno skupščino UJU v Subotico, kamor smo dospeli ob 13. uri. Na potu smo občudovali ogromno bogastvo Bačke, ki ie v istini pravi Kanaan za našo dižavo. Priliko smo pa imeli tudi videti katastrofalne posledice silovitega orkana. ki je divjal nad Bačko dne 25. avg. popoldne. Že v Osijeku smo dobili nekai delegatov in deiegatin.i iz Slovenije, drugim smo se pridružili v Dalju. od kier smo se vozili skupno. V Subotici nas ie sprejel na kolodvoru Dripravljalni odbor. ki 1-e imel porazdeljena stanovanja na posamezna rov^erjeništva, da ie šlo razdeljevanie liitreie od rok. Vsak udeleženec je dobii ličen naclonalni znak, kot udeleženec skupščine in znižano vstopnico za velesejmsko razstavo. ki ie biia odprta v istih dneh. Načelnik m«sta Subotice ie izdal na prebivalstvo lep proglas. da nai svečano sprejme učiteljske goste iz cele države in tudi »Subotički Glasnik« je izdai poseben proglas na prebivalstvo, v katerem ga poziva nai pokaže učiteljstvu. da čuvaio verni in vdani sinovi domovine severno mejo države. Oba madžarska lista. ki izhajata tu, p.a> nista niti besede zabeležila o učiteljski skupščini. Ne smemo Dozabiti naših slovenskih rojakov, ki prebivajo v Subotici, od katerih so nas nekateri prišli čakati že na kolodvor. drugj so nas Pa poiskali pozneje in so natn bili ves čas orijetni družabniki. Seia slavnega odbora. 2e ob 15. uri se ie vršila seia š-ršega glavnega odbora, katere dnevni red Je bil: poroči.o izvršilnega odbora. predlogi, namenieni skupščini in dogovor glede dela na konferenci delegatov. Seje so se od ljublianskega poverjeništva udeležiii slovenski člani širšega glavnega odbora tov. L J e 1 e n c . A. G n u s . R. D o s t a 1 in I v. T o m a ž i č. Odbor je vzel na znanje poročilo o delovanju vodstva v preteklem letu. Zborovanje delegacije. Ob 17. uri se je pričelo zborovanje delegacije. Udeležba velikanska. Prisotnih več sto delegatov, zastooani prav gotovo vsi večji kraji v državi Po otvoritvi konference in overovljenju pooblastil so se določili kandidati za poedine sekciie. Od Slovencev so bili predlagani za verifikacijski odbor R u d o 1 _ D o s t a i, za finančni Mirko Fegic, v odbor za predloge Luka Jelenc.v odbor za referat o učiteljiščfh Anton Hren inPavel F1 e r e , v odbor za poročik) o šolskem nadzoru Ivan Tomažič in referent Ludovik Potočnik. v odbor za referat o šo_skem zakonu I v. D i m n i k in za tajnika Aleksander Alt. Že na tej seji je prišlo do hrupa. ki je obicajen na skupščinah beograjskega poverjeništva, in ki je bil prav od tamošnje skupščine prenešen na glavno skupščino. Že pri seji širšega glavnega odbora je skušal zanesti zmedo bivši predsednik UJU, Milutin Stankovič, kar ie hotei ponoviti na konferenci delegatov. a so viharni protesti z naravnost burnim ploskanjem onemogočili vsak tak poskus, tako da se ie zamogla završiti konferenea delegatov v oopolnem soglasju. Podpredsednik zagrebškega poverjeništva. tov. Miiojevič, je protestiral proti vnašanju politiških razprtii na skupščino, posebno ie protestiral proti temu, da ie bivši predsednik UJU tov. M. Stankovič razdeljeval in zanesel v zbornico svoj politični list »Slobodn i Narod«. v katerem napada vodstvo UJU. katerega član je še vedno on sam. Obširna debata _e je razvila o omejitvi govora, kar je spričo tolikega števila delegatov neobhodno potrebno. Nekateri delegati so bili za omejitev govora na 5, drugi na 10 minut, nekateri so hoteli absolutno svobodo, kar pa z ozirom na omejen čas skupščine ni odobravala večina. G. Stankovič je zahteval, Ja pridejo v vse odbore poleg zastapnikov poverjeništev tudi zastopniki opozicije, kar pa večina ni odobrila z ozirom na poslovnik in ker bi sicer lahko tvorilo po par ljudi svojo opozicionalno skupino m bi vsaka skupina potem zahtevala svoje zastopstvo. Več delegatov je protestiralo. ker se je skupščina sk.icala v tako neugodnem času tik pred začetkom-šo.skega leta, da se ie delegati ne tnorejo udeležiti polnoštevilno. Glavno zborovanie. Dne 28. avgusta se je pričela V. glavna skupščina UJU. Slovensko učite.stvo ie častno zastopano. Ako pomislimo velikansko oddaljenost in skrajno nepriličen čas t;k pred začetkom šolskega leta ie udeležba Slovencev — okroglo stotino — dovoljna. Vsega učiteljstva na skupščini se ceni nad 2000. Zborovanje se ie vršilo v takozvani gradski kuči. Je to velikanska palača, kjer so narrieščeni vsi državni in občinski uradi. O razpoloženju piše »Politika« sledeče: Učitelji razumejo bolje od vseh drugih, da sebe discipliniraio v momentu, kadar ie treba čuvati svoje dostojanstvo pred gosti in kadar ie treba manifestirati za idejo edinstva. _> Ob 8. uri zjutraj je otvoril v naravnost razkošnj dvorani glede na divno ornamentiko in umetniško rezbarijo. podpredsednik UJU Pero Vuksanovic letno glavno skupščino s pozdravom navzočih skupščinarjev in zastoDnikov oblasti. V svojem nagovoru se je spomnil tudi bratov in sester učitejev izven naših meja ki so tudi iugoslovenski učitel.ii. a se ne morejo udeležiti naše skupščine; naj bodo uverjeni ti jugoslovenski učitelji da vedno mislimo na n.ie. Ministra prosvete ie zastopal šef personalnega oddelka Jovo P. Jovan o v i č , subotiško oblast veliki župan Dragosav Gjorgjevič, vojasko upravo general Damjanovič, domačo prosvetno oblast inšpektor G r g o L'u lič ia Cvetko Horvat. Jugoslovenskega Sokola starosta K o s t a P e t r o v i č in še razni drugi funkcionarji. Med burnitn odobravanjem se je prečitala vdanostna brzojavka na Nj. Vel. kralia Aleksandra I. in pozdravna brzojavka ministru prosvete Vukičeviču z željo da se čimprej donese zakon o narodnih šolah in pozdrav petemu mednarodnemu Drofesorskemu kongresu v Beogradu. V imenu ar. ministra prosvete ie govoril kot pooblaščenec g. J o v o F*. J o v a n o v i č , šef personalnega odde.ka v ministrstvu prosvete Povdarjai je, da se kljub malim personalnim izpremembam v ministrstvu misli voditi dosedanja' smer prosvetne ¦politike tudi v naprei. Vsi referenti v ministrstvu bodo kolektivno sodelovali na vseih Dosl:h a drugače iim hoče g. minister pustiti proste roke. Ugotovil je, da ima naša država večje število učiteljstva, kakor ga potrebuje. Od 620 letošnjih kandidatov iih je bilo le 200 prideljenih na službena mesta. 420 jih ie oa ostailo brez mesta. Napačno je, da se ni vodila točn.a statistika o tem, kakor ie napačno. da gredo ti mladi ljudje v druge stroke. Zato ie nova uprava upokojila sedaj nad 500 učiteljev in učiteljic, ki so dovršili 35 službenih let in nekvalificirane učitelje. Nadalje se je gospod Jovanovič dotakn.l vprašanj,a; šolskega zakona in obrazložil mišijenie g. ministra, kj želi. da učiteljska skupščina dobro pretrese projekt zakona o osnovnih šolah in poda svoje mišljenje. Po mnenju govornika je to tembolj potrebno. ker so sedanjj projekt izdelali ljudje, ki ne poznajo osnovne šole. Posebno opozarja na vprašanje vzdrževanja šolstva in na nada.jevalno izobraževanje med 14 in 18 letom. ki ga posebno pospešujejo druge kulturne države. O refonni učiteliišč in nadaUni učiteljski izobrazbi. O tei temi fe referiral g. Milis a v M a r k o v i č , ravnate.j učiteljišča v Šabcu. . Ta referat nam k obljubljen, da ga prejraemo in prinesemo v celoti. Povdarjati pa moramo, da je g. Markovič iznesel prav moderno stališče v pogledu učiteljske izobrazbe. kj je skladno s stremljenjem učiteljstva po visokošolski izobrazbi. O nadzorstvu in nadzornikih osnovnih šol. Sledil je referat o nadzorstvu in nadzornikih osnovnih šol. Podal ga je Slovenec. šolskj upravitelj L j u d e v i t P ot o č n i k iz Štor pri Ce_ju naravnost vzorno. Dasiravno v s_ovenskem narečiu. ie dosegel s svojimi stvarnimi izvajanji in logičnimi zaključki popolno umevanie in naravnost viharno odobravanje navzočih zborovalcev. Referat priobči v celoti beogradski »Učitelj«, oentralno ped. glasilo UJU. »Politika« piše o referatu sledeoe: »Simpatična pojava g. Potočnjaka izazvala je još lepše raspoloženje. Sa dugom plavom bradom. g Potočnjak potseča pre na kakvog skromnog ruskog kaiudera. nego na učitelja. Motiv za izradu ove teme dao mu je g. Markovič, profesor i narodni ooslanik. koji je jednom prilikom u Skupštini kazao, da su učitelji mnogo plačeni. da treba više da rade i da im za nadzornike treba postaviti profesore. G. Potočnjak smatra da su učitelji niajbolje upoznati sa životom i radom kako osnovnlh škola tako i učitelja i da zato samo učiteu" može da bude nadzornik učitelja. S obzirom na nj:hove prilike u Slovenačkoi. g. Potočnjak zahteva, da nadzornici moraju biti verni jugoslovenskoi ideji, jedinstva državnog i da se za. školu ne sme ništa učiniti bez učitelia i protiv učitelja Ceo njegov referat bio ,ie protkan patriotskim rečima i že.jom da »Slovenac, Srbin i Hrvat za uvek ostanu brat«. kako on to slikovito kaže.« Pred spomenikom padlih za osvoboienje in ujedinjienie Po končanem dopoldanskem zborovanju se ie formirala veličastna povorka in je odšla z vojaško godbo na oelu. ki je svirala nacionalne pesmi, k spomeniku padlim za osvobojenje in uJedinjeTiie od leta 1912.—1918, ki so ga postavili hvaležni mŁščani Subotice, Srbije in Bunjevci ter ie bil tamkai v imenu UJU položea venec. kj so ga nosile štiri učiteljioe. ena I3unjevka. ena iz Srbije in dve iz Subotice. Pred velikim marmornim spomenikom. ki ie bil odkrit 31. maja t. 1. ie gcvoril v imenu jugoslovenskega učiteljstva poverjenik UJU — Zagreb g. J o s i p S k a v i č. Njegov govor je bil zahvala in zakletva vsega jugoslovenskega učiteljstva padlim junakom, da hooejo učitelji ravno tako delovati za kulturno dobro države. kakor so oni delali za njeno osvoboditev Venec je nosil napis: »Junaki, sprejmite mali dar hvale|nosti jugoslovenskega učiteljstva«, Ob polaganju venca je vse jugoslovensko učiteljstvo zapelo državno himno. Delovanje odsekov in ogledovanje poiiedelske razstave in mesta. Popoldne so delovali do pozne ure odseki. Ostali skupščinarji so ogledali mesto. pred kratkim otvorjeno Doljedelsko razstavo in bližnje kopališče Palič. Naši učitelji so posebno ogiedovali poljedelski oddelek razstave. v katerem se nahajaio vzorne slike iz kmetiistva, ki bi jih bilo neobhodno potrebno natisniti in založiti ter razpečati posebno po naših šolah. Učiteijice so se povečini ustavliale v oddeiku. kjer so bili izloženi krznarskj izdelki in ročna dela. Koncert v sinagogi. Na v.čer so se člani udeležili duliovnega koncerta v sinagogi, ki je bil prirejen na čast učiteljstvu. Prisostvcvati koncertu je bi>l pravi užitek. Mešani pevski zbor. v katerem se nahajaio znanieniti operni pevci. ki jih posebej plača hebrejska občina. ie odpel več cerkvenih pesmi. ki napravijo na človeka mogočen utisek. Bila ie pa to novost in posebnost za naše učite_jstvo. Koncert se ie vršil v splošno zado voljstvo in umetniški užitek prisotnih. Izvajale so se vokalne skladbe prvovrstnega pevskega zbora in s spremlievanjem orgelj. Pred pričetkom je nadrabin v svečeniškem ornatu tolmačil hebjejsko bogoslužje. Poročila odsekov. Dne 29. dopoldne se je skupščina nadaljevala in so podali svoja poročil^ odseki, ki so zborova^i prejšnjega dne ves popoldan. Verifikacijjski odbor. Ob 8_ uri zjutraj se je pod vodstvom podpredsednika Vlade Petroviča nadaljevala glavna skupščina: s poročili odsekov. Kakor se ie vršila prvi dan še dokaj v redu. je bila ta dan zborovalna dvorana pozorišče skrajno hrupnih in ne!.,ubih prizorov. Prvo je prišlo na dnevni red poročilo verifikacijskega odseka. Pri te.i priliki se ie z zadovoljstvom konštatiralo, da so kljub največji oddal.enosti zastopana vsa slovenska okraj- na učiteljska društva in tudi iz drugih delov države. posebno iz Hrv,atsl.e je bila udeležba polnoštevilna. Odsek za šolski zakon. Ta odsek je zboroval popoldne od 2.-6. Propadel je v odseku predlog zastopnika ljubljanskega poverjeništva. da nai se definitivnih zaključkov ne acla sedaj. temveč naj se pozoveio vsa poverjeništva, da do dne 15. septembra predlože izvršilnemu odboru svoie predloge k izpremembam glavnega odbora, ki jih naj izvršLni odbor nato znova redigira 'n predloži ministru prosvete. Osvojena oa so bila stališča. ki jih je zavzela dokraj.nska skupščina v Šoštanju, posebno z ozirom na či. 87. in 106. Drojekta in druge zadeve označene v šoštai.jski resoluciii ter še drugi izpreminjeval-ii predlogi. ki se nahajajo v soomenici Pov. UJU — Ljub-jana, a jih ni že prej osvoiil glavni odbor. Sledilo .ie poročilo Ante Tunkla (Zagreb) o projektu šolskega zakona. Splošno se ie v debati pavdarjaio žalostno dejstvo, da se v dobi šestih let še ni ustvaril enotni šolski zakon za celo državo. V nadaljni razpravi. ki je zavžemala veakansko razburjenost in razpaljenost duhov, so posamezni govorniki (M ih a j 1 o v i č , Stankovič. Ljut i č. nadzornik iz Novega/ Sada. Jankovič. Kostič. Žika Radosavljev i č in drugi) z vso vehemenco zahtevali učiteljsko stalnost. Pri tej pril-ki so se pojaviii med posameznimi predstavniki beograjskega in zagrebškega poverjeništva burni prizori in je često kazalo na to. da se bodo najrazboritejši dejansko spoprijeli. Iz debate o projektu šolskega zakona Dovzemamo sledeoe: Stalnost učiteljstva mora ostati neokrnjena od prvega dne do zadnjega. K izpreminjevalnim predlogom ie K. ministru izročiti na vsak način tudi primeren komentar. Svoboda učiteljstva mora biti v vsakem oziru zagarantirana in se ne sme učiteljstva zapostavljati za drugimi uradniki v tem oziru. Tako važno resolucijo. kakor je predložena v šolskem zakonu, bi bilo treba dati prej že na vpogled de_egatom. da io prouče. Protestiralo se ie proti temu, da morajo šolski zakon izvajati l.udje. ki ga ne poznajo in niso učitelji. V debati te padel tudl protest proti upokoiitvj učiteljstva s 35 službenimi Ieti. češ, da nal učiteli sluŽi, dokler ie fizično zmožen, ker mlajši ne prihajajo v šolo z onim navdušenjem, kakor stareiši Povdariala se je nadalje potreba uvesti v zakon dovoljno gospodarsko garancijo, da bo šolstvo lahko napredovalo glede vzdrževanja in zidanja šol. V to svrho bi bio potreba unesti v zakon fond 20,000.000 Din za zidanie šol. kakor ie bil že v prejšnjih projektih. Poslednja dva govornika sta izrabila to priliko in sta zavračala trditev zastopnika ministra prosvete, da .ie hiperprodukcija učiteljstva v naši državi. trdeč. da se bo v hiperprodukciji lahko govorilo tedai. kadar bo v naši državi.sto na sto pismenih in nič analfabetov. a ne 27%. Zadnjo besedo ie imel referent. ki je povdarjal. da je odsek točno in vestno predelal zakonski načrt in vnesel izpremembe. Žal, da po šestih letih še nismo dobili enotnega šolskega zakona. Kar se tiče unifikacije si ne more predstavIjati brez te popolnega duhovnega edinstva. Na vse točke. ki se tičejo učiteliske stalnosti, ie posebno pazil odbor in ie odstranil in predlagal izpremembe pri vseh členih na pod.aži katerih bi se odpirala vrata protekciji in partizanstvu. On smatra in na to stališče se je postavil tudi odsek. da ie ta zakon le prehoden. V zakonu se borimo za 3i-letno službeno dobo in ie to naše načelno stališče. zato se ne moremo istočasno boriti oroti upokofitvi učiteljstva s 35 službenimi leti za kar govore več osebni interesi prizajdetih. kakor pa kako načelno stališče. Borba proti upokojitvi s 35 službenimi leti bi pobiiala in siabila našo zahtevo za 32 službenih let. Sprejeta ie bia nato resolucija odseka, ki io prrobčimo v celoti v eni prihodnjih številk »Učit. Tov.« Odsek za učiteijsko izobrazbo. Nato je prišlo na vrsto poročilo o odseku za nadaljno učiteljsko izobrazbo in o reformi učiteljišč. Podal ga ie referent prof. Josip Skavičiz Zagreba. Sprejete so bile resolucije o osnovanju oedagoške iakuitete na univerzi ali posebni oddelki o razširjenju ueiteljske izobrazbe na učiteljiščih na pet« let, o enotnem zakonu in učnem načrtu ucitelji&č. o osnovanju vadnic na vseh uciteljiščlh in o otvarjanju učiteljišč y vecjili kulturnih centrih. o ukinitvi pedagoskih odde^kov o šolanju v inozemstvu v svrho pridobivania oed. izkustev itd. Referent je povdarjal v svoii utemeljltvi potrebo reiormiranja učiteljišč. pouka praktičnih predmetov. Ugotovil je, da ie učiteljska šola v krizi. Potreba ie posebnih ustanov za učiteljsko izobrazbo itd. Celotno reso.ucijo o reformi učiteljišč in učiteljske izobrazbe prinesemo v eni prihodnlih številk »Učit. Tov.« Finančni odsek. Poročilo iinančnega odseka je izkazalo čistega dohodka v minuli upravni dobi 161.928 Din. Odsek o šolskem nadzorstvu in nadzornikih. Sledilo je poročilo odseka o nadzorsfrvu in nadzornikih osnovnih šol. ki ga je podal Miho Kusjanovič (Dubrovnik). Sprejet je bil predlog. da obdrže nadzorniki stalnost najmani pet let Resolucijo priobčimo v ©rihodnje v celoti. Odbor za predloee. Odsek za predloge, katerega predsednik je bil ravnatelj Luka Jelenc. je podal 44 raznih predlogov. ki se tičejo materijalnega stanja učiteljstva aktivnega kakor upokojenega. Pri slednjem se je zlasti zavzemalo za prevedbo takozvanih kronskih upokojencev na dinarske. Nadaljni predlogi se tičejo pravne in administrativne uprave, otvoritve morskega zdravilišča v Kraljevici, priznanja učiteijskega doma v Zagrebu poverjeništvu itd. V debati ie porabil Milutin Stankovič (Beograd) priliko z,a zahtevo. da referenti v ministrstvii ne smejo biti člani glavnega odbora niti uredniki učiteljskih listov. Njegov predlog je propadel kljiib temu. da so se izjavili zanj posamezni člani glavnega odbora. Vse sprejete predloge prinesemo v eni prihodn.iih številk v celoti. Odbor za »Izveštaj«. Poročilu odseka o izveštaju izvršnega odbora ie sledila viharna debata, tekom katere so se zopet razpaijevale strastf posameznih grup s hrupnimi prizori V največii vihri ie predsednik prekinil zborovanje. Na nadaljnem zborovanju ob 15. uri so posamezni govorniki v temperamentnih govorih ki bi zaslužili drugačne vsebine in oblike. dajali duška svoji razburienosti in strasti. Med največjo vihro, ko so se z največjo težavo večkrat komaj preprečili dejanski spopadi, ie uspešno in med burnim odobravanjem nastopil šoiski upravitelj Josip Lapajne iz Cerkelj pri Kranju. ki je zahteval, nai se politika eliminira iz strokovne organizacije, ker i e na škodo ugledu učiteljstva in naj zagrebško in beograjsko po v er j eništ vo rešava svoie spore doma ter nai jih ne vlači na glavno skupščino. Niegov pomirjevahii govor ie bil viharno aklamiran s khci: Ziveli Slovenci! Skupščina je sprejela po viharmh debatah poročilo večine in je zavrnua oddvoieno poročilo in pripombe k poročilu s strani manjšine. Volitve. Sledile so volitve uprave UJU. pri kateri priliki ie ponovno Driš-o do neprijetnih prizorov med večino in manišino. Izvršilni odbor ie podal ostavko in tako je moralo priti do novih volitev. dasiravno še ni potekla fimkcijska doba in bi se mofale vršiti volitve še.e prihodnje Ieto. Predsednikom UJU je bil izvoljen Pero Vuksanovič (Beograd). Med drugimi je bil voljen v izvršilni odbor referent Pavel Flere (Beograd). Na njegovo dosedanje mesto v širšem glavnem odboru pa Josip LaipaJne. šolski upraviteli v Cerkljah PTi Kranju. Časopisni giasovi o slovenski delegacijL »Politika« piše: Siovenci su se za sve vreme skupštinske sednice držali vrlo dostojanstveno. Oni su samo posmatrali ove scene i žalili što je došlo do tih scena na skupštini jugoslovenskih učitelja. Banket. Zvečer se ie vrši! banket. ki ga je priredila subotiška mestna občina na čast udeležencem skupščine v kopališču Palič pri Subotici. * Vkljub burnim scenam na skupščini se je Udružen.ie ojačilo glede delazmožnosti vodstva in tudi številčno je naraisla armada UJUjevcev na 13.000 članov, in še vedno pristopa novo članstvo.