Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 153 Nikola Janovi} Rastko Mo~nik: Teorija za politiko. Ljubljana: Zalo‘ba /*cf., Oran‘na zbirka, 2003 205 strani (ISBN 961-6271-52-0), 2.650 SIT Besedila Rastka Mo~nika, zbrana v pri~ujo~i knjigi pod naslovom »Teorija za politiko« lahko beremo kot nadgradnjo knjige »3 Teorije« (1999), v kateri je postavljeno epistemolo{ko teoretsko ogrodje/ozadje – konceptualni dispozitiv »ideologija, nacija, institucija« za analizo (sodobne) politike. Po drugi strani se »Teorija za politiko« bere kot samostojno delo, ki ponuja tri analitsko- teoretske sklope Politike, Analize in Politike v analizi, ki posku{ajo zajeti in ovrednotiti tri razse‘nosti slovenske tranzicijske politike – vklju~evanja v Svetovni sistem. Politike. Vloga dr‘ave, kriza svetovne ekonomije, antisistemska gibanja, strategije oblasti in ideologije so le nekatera klju~na vpra{anja, s katerimi se spopadajo sistemski teoretiki in analitiki kot I. Wallerstein, S. Amin, P.N. Giraud idr. ob koncu sistema. Neposredna problematika, ki jo Mo~nik vpelje s prevodom sistemskega besedila v politi~no besedi{~e zadeva »protisistemske strategije« vseh tistih gibanj (alternativ), ki se zavzemajo za spremembo sistema in politi~ne oblasti. Zato analizo zastavi v optiki zgodovinske antisistemske etatizacije in njihove genealogije, da bi pokazal, v kaj se danes v ~asu prehoda v novi svetovni sistem iztekajo in kako se reaktualizirajo antisistemske politi~ne platforme. Z reaktualizacijo kriti~ne misli (situacionista) G. Deborda, da se proletarska revolucija ne more zgledovati po poprej{njih revolucijah, in da se mesto/kraj antisistemske revolucije ume{~a v sfero zavesti, avtor poka‘e, kako se spopadi v sodobnosti dogajajo na polju komunikacijskih tehnologij in dru‘benih odnosov – na podro~ju ideolo{kih aparatov dr‘ave. V tem smislu Debordovo slutnjo, da pozni kapitalizem kolonializira pridobitev bur‘uazne revolucije – abstraktnega enakopravnega in svobodnega individua, uresni~uje neoliberalizem, tako da figuro abstraktnega idividua naredi za temeljni element bur‘uazne civilne dru‘be – ideolo{ki aparat kapitalisti~ne dr‘ave. Mo~nikova nadaljnja izpeljava in interpretacija Debordove dru‘be spektakla skozi Marxovo terminologijo blagovnega feti{izma poka‘e, da Debord kljub pravilni zastavitvi problema zgre{i pri izpeljavi hipoteze o proletarski revoluciji. Debordova teorija v tem smislu zgre{i temeljno idejo – samo sebe, ker izni~i specifi~nost simbolne ravni ekonomije in jo postavi po zgledu blagovnega feti{izma – Marxove teze o imanentni simbolni razse‘nosti kapitalisti~ne ekonomije. ^e parafraziramo Debordove in Mo~nikove besede, bi lahko rekli, da dru‘ba spektakla ne pelje v »postvarelost«, temve~ v humanisti~ni feti{izem liberalizma, tj. humanizirani fait social, ki ustreza redu novega fevdalizma. Fantazmagori~na oblika hierarhiziranih odnosov med osebami se izka‘e za temeljni mehanizem refevdalizacije dru‘benih odnosov, ki postavlja razredno etiko vladajo~ih in proizvaja red samopodrejajo~ih se. Prepoznana ideologija tako temelji na spletu tradicionalne nacionalne literature s pridihom fa{istoidnosti, katoli{ko reakcionarne kulture in vizualne kulture novega liberalizma – vrsti strategij, ki delujejo kot mehanizem zatiranja in uni~evanja med~love{kih razmerij. Strategijo delovanja (politi~nega) sistema Mo~nik odkrije v politi~nemu ideolo{kemu mehanizmu, ki omogo~a videz strpnosti pod (dejansko) nestrpnim sistemom. V tem smislu je videti, da nestrpnost vznika kot zgodovinska strukturna razse‘nost, ki si ustvarja kulturne pogoje za svojo reprodukcijo. Nestrpnost kot ideologija (v materialisti~ni optiki) ni ni~ drugega kot dru‘bena vez, ki deluje kot splo{na podlaga razmerij in je vse bolj institucionalizirana glede na strpnost, ki je v domeni posameznega individualnega mnenja. Razcep javno/zasebno se poka‘e kot konstitutiven mehanizem, saj deluje kot lo~nica med javnim in zasebnim – lo~nica, ki brani prostor javnosti pred vdorom zasebnosti. Paradoks, s katerim se sre~ujemo, ponazarja nasprotje med na~eli in prakso, v katerega je ujet sleherni naslovljenec/volilec/dr‘avljan, potrjuje tezo, da je ideologija strpnosti dopolnilo ontolo{ke nestrpnosti. To pomeni, da real-politike tega niti ne skrivajo, kar napeljuje na misel, da so liberalno- 154 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 Recenzije demokratske stranke po programu tolerantne, v praksi pa nestrpne. V tej logiki zagotavlja ideologija strpnosti (na ravni na~ela) ideolo{ke pogoje za vzpostavljanje in reprodukcijo razmerij izkori{~anja in zatiranja – kapitalisti~no razredno nestrpnost, ki se prestavlja na kulturne lo~nice. Omenjeno protislovje Mo~nik povezuje s protislovjem toleran~nih kampanj, ki izhajajo iz protislovne ideologije ~lovekovih pravic. Analiza protislovja zato jasno poka‘e, da je ~lovekove pravice treba misliti v horizontu teorije ideologije in teorije razrednega boja. Analize. Dru‘bene spremembe poimenovane »tranzicija« sodobno fantomsko entiteto Evropske trdnjave – Balkan vklju~ujejo v svetovno sistemsko ~asovno-prostorsko perspektivo. Analiza ekonomske uspe{nosti kot temelja blaginje avtorju omogo~a ovrednotenje in interpretacijo tranzicije, kjer sta nara{~anje rev{~ine in neenakosti v ~asu, ko se proizvodne sposobnosti zmanj{ujejo, simptoma vseh post-socialisti~nih dr‘av. Stro{ki tranzicije kot relativnega uspeha se gibajo od manj neenakosti k ve~ neenakosti oziroma od manj rev{~ine k ve~ rev{~ine. Neenakost in rev{~ina, torej kot posledica in ne nalo‘ba tranzicije, vsekakor nista osamljen pojav. Povezana sta tudi s kompleksnimi dru‘benimi razse‘nostmi – dru‘benim zdravjem, dol‘ino ‘ivljenja in populacijskimi trendi, ki so v balkanskih de‘elah negativni. Tak{ni kazalci, se zdi, opozarjajo na te‘ave z ohranjanjem dru‘benih vezi (dru‘bene kohezije) v razpadu socialnega sistema (institucij) dr‘avne blaginje (raz{irjene dru‘ine, soseske ipd.). Zato kazalci v post-socialisti~nih de‘elah ugotavljajo skupne trende zmanj{evanja ekonomske aktivnosti, nara{~anja brezposelnosti, slab{anje ‘ivljenjskega standarda, nara{~anje rev{~ine, spreminjanje vrednostnega sistema ter vznik ogro‘enih dru‘benih skupin. Aktivirana dru‘bena anomalija potrjuje pol-periferno mesto Balkana v sodobnih globalnih procesih svetovnega sistema. Ta njegova specifika se ka‘e kot refleksija tudi v njegovi ideolo{ki obliki – tranzicijski ideologiji, ki je zakoreninjena v lokalnih institucijah in mednarodnih ureditvah. Ideologija sprave – spravna ideologija je {e ena razse‘nost, ki zadeva balkansko razse‘nost in {e posebej Slovenijo. Dilema sprave v racionalisti~ni analizi Rastka Mo~nika pridobi razse‘nost »posprave« in na ta na~in poka‘e na protislovje spravne ideologije. Avtor v svoji natan~ni analizi poka‘e na protislovje samega notranjega ustroja spravnega poziva (pragmati~no protislovje, izjavno/vsebinsko protislovje, protislovnost v zgodovinskem razmi{ljanju, nepotrebnost poziva in proces psihologizacije zgodovine), za katerega se izpostavi, da ga je mogo~e upravi~iti z dr‘avno koristjo. Avtor poka‘e 1) kako je s stali{~a civilne dru‘be (CD) sprava, ~e jo opravi dr‘avni organ, problemati~no poseganje v sfero javnosti in v zasebno sfero; 2) da s stali{~a dr‘ave sprava ni potrebna in da je nedopustno vpeljevanje na~el CD na podro~ju dr‘ave ter 3) da je s stali{~a stikanja (nacionalne) CD in dr‘ave v odlikovanem dr‘avnem telesu sprava, ki jo izvr{i to dr‘avno telo, nevarna zloraba na~ela nacionalne dr‘ave, saj vpeljuje nacionalisti~no ideologijo in povzdiguje ideologijo nekaterih dru‘benih skupin v splo{no normo. Ideolo{ki mehanizem poziva k spravi, tako da potrdi svojo u~inkovitost, saj antagonizira dru‘bo z iluzornim sporom – sporom, ki se rabi za ideolo{ki skupni imenovalec vseh drugih sporov in zato onemogo~a re{evanje dejanskih sporov. In ker je v nasprotju s svojo vsebino, omogo~a ohranjanje dru‘benega razcepa na ideolo{ki podlagi (kar ustreza nekaterim dru‘benim skupinam) ter v zadnji instanci mo~no ote‘uje, da bi se izognili sporu. Iz vsega je mogo~e potegniti sklep, da logika sprava{ke ideologije uni~uje 1) avtenti~no antifa{isti~no narodno-osvobodilno gibanje, ki je bilo mno‘i~no in idejno pluralisti~no ter 2) avtenti~no socialno revolucijo – izro~ilo in pridobitve mno‘i~nih prizadevanj med narodno- osvobodilnim bojem, med socialisti~no revolucijo in v ~asu enostrankarskega socializma. Dale~ od tega, da bi bil to edini paradoks logike delovanja. Rastko Mo~nik nam ponudi {e eno analizo nasprotujo~ih se stali{~ o policijskih posegih. Retorika policijskega delovanja na Metelkovi – prostoru alternativne kulture versus nedelovanja, ko gre za ti. visoko kulturo v kulturnih ustanovah. Razprava poteka na klasi~nem ozadju vpra{anja o mejah svobode – meja svobode je svoboda drugega (Razglas pravic ~loveka in dr‘avljana iz 1789). Analiza poka‘e, da se diskriminacija artikulira na ravni praks in njihovih u~inkov, kar pomeni, da prakse, ki proizvajajo Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 155 Recenzije estetsko (podobno) ob~e priznano ugodje, zaslu‘ijo pozitivno diskriminacijo in jih je potrebno {e dodatno zavarovati. Prav nasprotno se zdi, da prakse, ki ne proizvajajo ob~e priznanih u~inkov, ne sodijo v okolico in jih je zato potrebno prepre~iti. Diskriminacija, ki se dogaja v pravni dr‘avi, ne zadeva le prakse in u~inkov, temve~ tudi naravo institucij, kjer se dogajajo te prakse. Zato ne presene~a avtorjeva ugotovitev, da liberalna dr‘ava ni sposobna re{iti ali vsaj regulirati pere~ega pravnega vpra{anja, ki zadeva meje pravice in pravice lastnine/svobode. Obstajajo tudi drugi ideolo{ki mehanizmi, s katerimi neoliberalne dr‘ave kapitalisti~nega sistema zavajajo in izsiljujejo dr‘avljane in dr‘avljanke sveta. Za Mo~nka so to ideolo{ki mehanizmi vojne proti terorizmu, ki zahtevajo {e en davek – (nemogo~e) odlo~anje med izsiljevalsko alternativo: varnost ali svoboda, ki deluje kot (ideolo{ki) mehanizem ideolo{ke interpelacije. Ideolo{ki govor je matrica politi~nega posredovanja med dr‘avo in posameznikom, ~igar materialisti~en vidik je dru‘bena pogodba. Pogodba, kot sta jo formulirala Hobbes in Rousseau, se ka‘e kot konstitutivni ideolo{ki motiv neenakosti, s katerim je vzpostavljena avtonomna institucionalizirana politi~na sfera in odnosi gospostva med individui. Na tem mehanizmu vojne vseh proti vsem in nujnosti dr‘ave policaja, se zdi, temelji tudi celotni mehanizem omejevanja svobode in ohranjanja neenakosti v ~asu proti-terorizma. U~inek proti-teroristi~ne kampanje se ka‘e v podiranju dr‘avne, pravne in politi~ne ureditve kapitalisti~nega sistema in poseganja po novih metodah in sredstvih za urejanje druga~ne vrste svetovne dru‘be. Politike v analizi. Mo~nik zajame v analizo univerzalisti~ne mehanizme pravno politi~ne ideologije, ki so omogo~ili uveljavitev ti. identitetnih diskurzov. V analizi prika‘e identitetne strategije argumentativnih postopkov, ki interese identitetne skupnosti legitimira z neposrednim sklicevanjem na »univerzalisti~no« na~elo (~lovekove pravice). (Zdi se, da) Le te zagotavljajo na ravni predpostavke tudi priznano pravico do obstoja skupine, kateri argumentator pripisuje »interes«, ki ga s svojo argumentacijo uveljavlja. (V nadaljevanju) V tem diskurzu (logike semiotike) univerzalnega in partikularnega avtor z vrsto primerov poka‘e, da je prav ta semiotika ideolo{ka – v slu‘bi reprodukcije univerzalisti~no-individualisti~nega horizonta in njegovih aparatov. Identitetne strategije v modernem zgodovinskem obzorju zato rabijo primerne koncepte/primere: formiranje politi~ne sfere v avtonomno dru‘beno sfero, vzpostavljanje svobodnega in enakega abstraktnega individua ter zgodovinski vznik dru‘benih »skupin«. Identitetna strategija je zato idealno sredstvo/na~in argumentacije in na~in, kako se subjekt vpi{e v retori~no argumentacijo (na~in vpisa subjekta v diskurz) s stali{~a potencialno prizadetega drugega. To pa ustreza ob~estvu ~lovekovih pravic (prizadetih in u‘aljenih), tj. hipohondri~nemu ob~estvu, kot ga imenuje R. Mo~nik. Skratka, hipohondri~no ob~estvo izvede obrat, ki ga lo~i od drugih dru‘benih individuov (skupin), in jih pove‘e v dru‘beno individualizirano skupino ter na ta na~in zagotovi identi~nost individualizirani skupini – zagotovi indiviuu »identiteto«. To ob~estvo bo postalo posebno ob~estvo – »mi«. Identiteta se zato izka‘e za na~in dru‘bene kohezije v razmerah individualisti~ne lo~itve pripadnikov in pripadnic dru‘be od druge. Isto~asno je tudi ena od oblik ideolo{ke interpelacije v obzorju individualisti~ne hegemonije. Nedvomno je knjiga osve‘itev za vse tiste bralce, ki ‘elijo izstopiti iz vsakodnevnega diskurza medijskega obravnavanja na{tetih tem, kajti ne »pretresa« (za dana{nji ~as) le vrsto aktualnih tem v Sloveniji, temve~ ponuja tudi refleksivno teorijo (za politi~no prakso). Iz tega razloga knjigo toplo priporo~am v branje.