VT Gorici, dne 17. decembra  1901.
Tečaj XXXI.
Izhaja trikrat na teden r Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje lz> dnnje opoldne, večerno Izdanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z nredniSkimi izrednimi prilogami ter 9 .Kažipotom1 ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošlljana: _ Vse leto" . . . ...,.-.,.„fciS R 20 h, ali gld. 6-60
pol leta .*.......*'.*«f,rr^r'^«8-
četrt leta.......3 , 40 ,;  ,    ,    1-70
Posamične številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema up; =¦ /ništvo v Gosposki  ulic1
štv. 11 v Gorici v«GoriSki Tiskarni* A. Gabršček vsal
dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od
9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine
• »e ne oziramo     »   -*....•     „_^   ^
„PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče* vsak petek in stana vse leto 3 K 20 b ali gld. 1-60.
«8o5a» in «Frimoree» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz - Šolski ulici in Jellorsitz v Nunski ulioi; — v Trsta v tobakarni LavrenČiS na trga della Caserma in Pipan v ulici Ponto della fabbra.
I Večerno izdanje.)
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gcrioi v I. nadatr. Z urednikom je mogoče, govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. portildne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. d>o. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 11.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poMljajo le upraviiiStvu.                ___
Oglasi in peslanie«
«e računijo po petit-vnstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat i kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrtfa. Večkrat po pogodbi. — V^-čje črke po prostoru.
Naročnino in" oglase Je pl;tč»tl loeo ttorica.
,.GoriRka TIskarna" A. GabrSčck tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca* Se »Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
<Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Po volitvah.    '
I.
Ko je stopila na dan narodno-napredna stranka s svojim lepim programom, kateri odgovarja vsem potrebam našega prebivalstva ter je sestavljen v skladu z mišljenjem mož iz ljudstva samega, je videla klerikalna celica, zbrana okrog dr. Gregorčiča, da izgine slava »Sloge« v najkrajšem Času, ako se ne dobi sredstva, s katerim se paralizira, ako že ne uniCi stremljenje naprednjakov.
Klerikalci se niso borili v političnih bojih še nikjer! na svetu s poštenim orožjem; istolako ne pri nas. Liguorijanska morala in jezuitsko geslo: Namen posvečuje sredstva sta spridila tudi v naših klerikalcih vse blažje čute, kolikor so jih sploh še imeli ob razkolu. S poštenimi sredstvi niso mogli iti proti na-rodno-napredni stranki, ker ta ni delala nič nepoštenega, zategade! pa so se zakadili v mogočni napredni tabor s podlostjo in zlobo.
Pričeli so z osobnostimi v nadi, da ako omažejo glave napredne stranke, se razprši stranka v kratkem v nič. Varali so se, čeprav so segli celo po zatožni klopi. Klerikalno Časopisje je rohnelo, podtikalo naprednjakom vse mogoče in nemogoče nečednosti, za katere so še sedaj dokazov dolžni, lagali so in obre-kovali ter kradli čast, snovali naklep na naklep, jeden grSi in podlejši od drugega, toda svojega namena le niso dosegli, to je namena: spraviti napredno stranko s površja politične veljave.
Že proti Coroniniju smo bili postavili na voSišče toliko volilnih mož, da je grof le komaj prodrl z usiljeno mu kandidaturo. Klerikalna stranka si takrat ni upala na dan 7. drugim kandidatom, ker je vedela, da pade, kakor je dolga in široka, ter se ne pobere nikdar več; da se pa vzdrži vsaj kolikor toliko na površju, edino zato je kandidirala grofi Goroninija. Z njegovim imenom si je nekoliko pomagala. Pri splošnih volitvah v državni zbor pa je moral Gregorčič že iskati pomoči ra laski strani. Klerikalni Fur-lani iz Krmina in pomoč Pajerjeva so ga spravili v državni zbor, na slovenski strani v peti kuriji kakor v kmečkih občinah pa je zmagala narodno-napredna stranka.
Tako prodiranje naše stranke je, umevno, začelo skrbeti klerikalce, in jeli so iskati novih
sredstev v dosego svojih namenov, to toliko bolj, ker je čas tekel, in so se bližale dežel-nozborske volitve. Katoliško časopisje je postajalo odslej od dneva do dneva nesramnejše, politikujoči nunci, ki so že s prvega početka grdo gledali naprednjake, so jih začeli še očitneje grditi izven cerkve in v cerkvi, vsiljevali so svoje umazane liste v vsako kmečko hišo, opominjali ljudi, ki so kaj dolžni farov-.'škim posojilnicam, ali sloje drugače v kaki odvisnosti od njih, pomenljivo, da morajo biti ž njimi, in končno, ker so uvideli, da drugače ne pojde njih politika naprej, so segli po - sv. veri.
Kar čez noč so postali naši naj mirnejši somišljeniki, ki so videli v naši stranki tisto stranko, katera je ros pripravljena storiti kaj za kmeta in za jednakopravnost goriških Slovencev na sploh — brezverci, kateri bodo »ferdamani*. S svetega mostu v cerkvah od takrat naprej ni donela več beseda božja in pouk o pravem krščanskem življenju po naukih Kristusovih, marveč edino ostudno obrekovanje naprednjakov, kateri hočejo vero spraviti dol, podreti cerkve ter upeljati divji zakon. Nedeljo za nedeljo, mesec za mesecem ni čul kmet, ki je prišel po uro daleč v cerkev, nič drugega nego: vera je v nevarnosti, in kdor je naprednjak, je brezverec. Mehka ženska srca so bila najprvo pristopna takitn 1 a ž e m s posvečenih mest, zalo pa so tudi gg. nunci kaj pridno hodili okoli gospodinj ter jih ščuvali proti gospodarjem: da pride nesreča v hišo, otroci bodo nesrečni, živina bo poginila, trta ne bo obrodila, toča jih obišče itd., ako bo gospodar volil na napredno stran. Farovški terorizem se je razvijal z nečuveno grdo agitacijo od hiše do hiše.
Ali se je čuditi, da se je udal mož prošnji in solzam žene, da bo vsaj mir v hiši, kateri mu je skalil nune ? Ali se je čuditi, da se je končno prijelo tega in onega moža naziranje, da tisti naprednjaki v Gorici morajo bili res brezverci, ki hočejo odpravili sv. vero in sv. zakon, ko je čul to nedeljo za nedeljo v cerkvi? Ako tudi se mu je ta ,novi evangelij* zdel malce čuden, končno si je mož v svoji poštenosti mislil, da mora biti res tako, ker je sodil, da gospod nune vendar ne bo lagal mesec za mesecem v cerkvi. Ukoreninjeno spoštovanje do duhovnikov je moža varalo. Ali se je čuditi, da so se udajali vedno se ponavljajočim grožnjam
7. večnim pogubljenjem, z nesrečo, z odrekanjem duhovne pomoči na zadnjo uro, z odpovedjo posojila itd, ? Ali se je čuditi, da je obveljala tuintam komanda farovškega politika, ki je neprestano prijemal našega vo-Hlca na najbolj občutljivi strani, na verskem čutu, ko je priznano, kako veren kristjan je Slovenec?
Ne, temu se ni čuditi, ampak čuditi se je, da je os talo vkljub vsej najgrši agitaciji iz farovžev in zlorabi vere in cerkve, kakoršne še ni videla naša dežela, toliko trdnih mož, ki so nevstrašeno šli na volišče za narodno-napredno stranko, prepričani, da je ostudna laž vse tisto govorjenje nuncev << veri in drugo, v svesli si, da delajo za dobrobit kmetije in vseh slojev našega prebivalstva, ko stopajo na volišče za napredno stranko. Čast takim možem v našem kmet-skem ljudstvu! Čast njih značajnosti, neupogljivosti, njih pametnemu preudarku! V njih vidimo jamstvo, da klerikalna drevesa na Goriškem no bodo rasla v nebesa, marveč da bodo z nastopajočo generacijo posekana in vržena ob Uo.
DOPISI.
% Bovfikegu. - Naše dušno in telesno pastirstvo — nunci bi rekli: »nebo nam ga je poslalo* — nam je izvolilo zagovornikom naših interesov v dež. zboru uglednega, poštenega moža v osebi »davkoplačevalca* Ernesla Klavžarja. Da je po božji in ljudski volji, pričajo vse okoliščine. — Saj so ga izvolili duhovni, katerim je poverjena moralna vzgoja ljudstva. Ali se pa strinja dosedanje nepošteno delovanje Klavžarjevo z nauki sv. vere in z nauki one duhovščine, katera ga je vsilila davkoplačevalcem kot zastopnika njih teženj v dež. zboru? Duhovščina pa pri tem le vpije, da je volila iz krščanskega prepričanja. —- Kakšno prepričanje pa je to, se smemo vprašati? Saj vendar ni v naukih sv. vere, da morajo biti goljufi in defravdanti voditelji in zastopniki ljudstva?! Njegovo ravnanje je naravnost nasprotno naukom katoliške vere in duhovščina, katera je zaščitil ica sv. vere in ob enem sv. vera sama, — kakor si razlaga .Primorski List", — se je vendar na vso moč prizadevala za njegovo izvolitev. Ne, to ni bilo nikako prepričanje. Saj so delali  proti  temeljnim   zakonom   sv.
cerkve in vere. Delali so na ukaz — in sicer na ukaz kardinala Missije. Da je tako, presojamo že iz sledečega: ko se je raznesla govorica, da bo »Sloga« kandidirala Klavirja v dež. zbor, so bili nekateri duhovniki kar naravnost in odločno nasproti t<v kandidaturi, — dokler niso imeli ukaza v rokah. Ko jim je pa ta došel, poprijel' so se te kandidature z vso vnemo, jo na vse mogoče načine zagovarjali in slednjič tudi zmagali, potem pa vpijejo, da vera peša. Ali ni to naravno, ko postavlja duhovščina ljudstvu za uzor človeka takega moža, katerega dičijo neštete pregrehe, katerega nauki katoliške vere izključujejo iz vrst poštenjakov, ko ljudstva vidi, da so tudi vsi ti nezmotljivi vaški papeži in Ž njimi sv. cerkev tako grozno zmotljivi, S takimi izvolitvami naravnost navajajo ljudstvo k grehu, češ, tako delaj, goljufaj in defrav-d i r a j, da prideš do časti in slave, da bodeš pri duhovščini spoštovana, odlična oseba in prideš nazadnje še v nebesa, — samo glej, da se boriš za nje. — Torej ni čuda, da vera peša in se krči ugled duhovščine. Neki duhovnik, kateri je bil izvoljen volilnim možem, je celo pripovedoval pred prvotnimi volitvami: kdor ne bo njega volil, bo imel smrtni greh. A'.i si pa Missija in dolični duhovnik ne izprašujeta vesti, da sta si s tem postopanjem nakopala smrtni greh, ko navajala ljudstvo s takimi izgledi h grehu.
Vendar počakajmo še do prve dežel« nozborskc seje. Na tihem gojimo nado, da poslanci italijanske narodnosti niso nam v zasebnem oztru tako grozni nasprotniki in nas ne smatrajo Slovence za navadno živinče, katero je tu le za to, da nuncem hlapčuje, da ttioVi in dela, in da nam ne odrekajo vsake duševne zmožnosti in sile, kakor jih včasih opisuje večina slov, listov, posebno »Soča". Menimo le, da slov. listi nam postavljajo Italijane v takih slučajih le kot vzgled, da nas budijo k narodni zavesti in vspodbujajo k narodnemu delu.
Pri prvi seji pa bodo imeli gospodje italijanski poslanci priliko, da dokažejo slovenskemu svetu, da ,Soča" in ž njo večina slov. listov jih obrekuje, kadar jim očita več kakor navadno nacijonalno sovraštvo do Slovencev. Ker ako potrdijo izvolitev Klavžarjevo, povedo odločno, da: vi Slovenci ste navadna živinčeta --¦ kakor vas vedno smatramo ¦— da ste le ovce  in   za take  ovce  je   dober
Quo vadis?
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski.
(Dalje.)
»Kaj hočeš učiniti ?« ga vpraša nemirno nekoliko glasov.
¦Veselil se bom, pil vino, poslušal godbo, ogledam si te božanske podobe, ki me obkrožajo, a potem umrem z ovenčano glavo. S Cezarje:r sera se že razločil, in— hočete poslušati, kaj sem r.iu napisal?«
Po teh besedah vzame izpod baržunastega vz-glavja list in začne citati, kakor sledi:
»Vem, o Cezar, da nestrpno pričakuješ moj prihod in da tvoje zvesto prijateljsko srce dan in noč hrepeni po meni. Vem, da bi me obsul z darovi in mi poveril pretorijansko prefekturo, a Tigelinu zaukazal, naj ostane to, za kar so ga naredili bogovi, namreč gonjač mul v onih tvojih deželah, katere si podedoval po Do-micijevem zastrupljenju. Vendar te prosim, oprosti, kajti zakljinjam se ti pri Hadu in v njem pri senci svoje matere, žene, brata in Seneke, da ne morem priti k tebi. Življenje je velik blagodar, moj dragi, in jaz sem od tega blagodara jemal najdražje bisere; toda v življenju je marsikaj, česar ne morem prenašati več nadalje. O, ne misli, da se mi je prignusilo to, da si ubil mater, ženo in brata, da si zažgal Rim in poslal v Ereb vse poštene ljudi v svojem cesarstvu. Ne, moj praunuk Kronosov. Smrt je osoda človeškega
rodu in od tebe se nismo mogli nauejati drugačnih činov. Ali da mi še nadalje žali ušesa tvoje petje, da še nadalje gledam tvoje tanke domicijanske noge, kako se zapletajo v pirejskem plesu, da poslušam tvojo igro, tvoje deklamacije in tvoje pesmi, bedni pesmij-kovač iz predmestja, to presega moje moči in to mi je tudi vzbudilo željo po smrti. Rim si maši ušesa, ko posluša tebe, svet se ti posmehuje, a jaz se nočem in ne morem še nadalje navduševati za-te. Dasi je Cerberovo tulenje, ljubi moj, tvojemu petju podobno, mi bo manj zoperno, ker mu nisem bil nikdar prijatelj, torej nimam vzroka, da bi se sramoval njegovega glasu. Bodi zdrav, toda ne poj; ubijaj, toda ne piši stihov; teptaj ljudi, toda ne pleši; požigaj, toda ne igraj na citre, — to ti želi in ta poslednji svet ti pošilja Arbiter elegantiae.«
Gostje so se prestrašili, ker so vedeli, da bi bilo za Nerona manj okrutno, če bi izgubil svoje vladarstvo. Razumeli so tudi, da mož, ki je napisal tako pismo, mora umreti; a zraven tega jih je prevzel silen strah, da so poslušali to pismo.
No, Petronij se zasmeje tako presrčno in veselo, kakor da se gre za najnedolžnejšo šalo, potem premeri z očmi vse prisotne in reče :
»Veselite se in odgnajte daleč proč od sebe vsako bojazen. Saj ni treba, da se kdo pohvali, da je slišal to pismo: jaz pa se pohvalim ž njim Haronu, ko me bo prevažal.«
Nato namigne zdravniku, Grku, in mu pomoli svojo roko. Okretni Grk mu jo zaveže v trenotku z zlato vrbico in odpre Žile na sprednjem členu. Kri brizgne na vzglavje in oblije Euniko, ki podpre Petrom ju glavo, in se na to skloni nad njim rekoč:.
»Gospodar, kaj si mislil, da te zapustim? Ce bi mi bogovi hoteli dati nesmrtnost, a Cesar gospodarstvo nad svetom, bi šla vendar za teboj.«
Petronij se nasmehne, se malo privzdigne, dotakne s svojimi ustnicami njena usta ter reče:
^Pojdi za menoj!«
Nato še doda:
»Ti si me v resnici ljubila, boginja moja!«
A ona pomoli zdravniku : vajo rožasto roko, in za hip se ji začne iztekati kri, mešajoča se z njegovo krvjo.
Petronij in Eunika, naslonivši se drug na drugega, zala kakor dva bogova, sta poslušala, smehljala se in bledela. Ko je bila pesem končana, je Petronij zapovedal raznašati vino in jedi, potem se je razgo-varjal z gosti, ki so sedeli blizo, o veselih in prijetnih rečeh, o kakoršnih se je navadno govorilo ha gostijah.
Konečno pokliče Grka, da mu za trenutek zaveže žilo; rekel je, da je truden in da bi se še rad udal Hvpnosu, predno ga Thanatos zaziblje za zmerom.
In zaspal je. Ko se je prebudil, mu je ležala glava deklice, podobna beli cvetki, že na njegovih prsih. On jo položi na blazino, da jo še enkrat ogleda. Med tem mu zdravnik zopet odveze žilo.
Pevci zapojč na njegov migljaj novo Anakreon-tovo pesem, spremljano potihoma z glasovi citer, Petronij je bledel čimdalje huje in ko so umolknili poslednji glasovi, obrne se še enkrat h gostom ter reče:
»Prijatelji, priznajte, da ob enem z nama umira...«
Toda ni dogovoril. Njegove roke s poslednjo močjo objamejo Euniko, na to mu glava omahne na blazino ... in izdihnil je. Gostje pa, zroči na  obe trupli,
vsak poslanec, katerega ste izvolili, in ker ste takega izvolili, se nič ne sramujemo, sedeti ž njim pri eni mizi* saj tega ne smatramo za Človeka, ker izvolile so ga brezumne ovce. Tu imate priliko, gospodje ital. poslanci, da odvrnete od sebe taka suroničenja, da odvrnete od sebe obrekovanja in da dokažete, da mi Slovenci imamo prav, če Vaš kljub nacijonalnim nasprotstvom še zrairom smatramo za »gentlemans*, katerim je njih osebna Čast več vredna kakor veselje, da se Slovenci po takem poslancu pred olikanim svetom kompromitujejo. —
Iz Rihemberga. — Danes pa nekaj za smeh in v poduk »Primorskemu Listu* gledč na Članek: .Širite .Primorski Listi« — Nekdo, ki dobiva tisti list že par let brezplačno, se je izrazil rekoč: »Jaz .Primorski List« dobesedno ubogam! Siril sem ga danes tako, da sta bila kar nakrat dva kosa iz enega*.
O, »Primorski List*, nisi li ginjen vsled dokaza tolike hvaležnosti svojih bralcev!?
Zagreb, 12. prosinca 1901. — Čitajuči dopis <*3 29,/XI. u Vašem cijenjenom listu od 10./X(I. upravo me je razveselilo, što se je neki nas bral Srbin objavio i pozdravom pozdravio moje dopise i Vaš cijenjeni list, — Sto ih uvrščuje,
' Veseli me to za to, jer sam po onomu Sto je on napisao, uvidio — da to mora da je Covjek, koji je objektivan, pa ga vesele naši napredci-jugoslavenski onako, kako to moraju, pa vesele svakoga Jugoslavena.
Mi Hrvati uvjek smo visoko cijenili našu brada Srbe (iz kraljevine Srbije), jer oni zbilja imaju za nas bratskih osjecaja. — Njih mi cijenime — ali Srbe koji su u Hrvatskoj, Slavoniji i Dalmaciji (ima i tu raalenih razlika) mi ne možemo da nazovemo pravom bračom, jer kako je svima poznato, oni rade proti hrvatskoj ideji — i to svugda; a slažu se sa madjaronima u Hrvatskoj a sa Talija-nima u Dalmaciji. Mislim, da ovo mora svatko odsuditi!
Srbi u Hrvatskoj morali bi raditi bratskem ljubavlju sa hrv. narodom oko oživot-vorenja njegovih prava, kao što se je to 1848 pokazalo; oni ne bi smjeli biti prijatelji onoga sistema — koji ruši i nas i njih — a na korist madjarskih šovinistickih ideja! — Srbi i Hrvati su brada, a Madjari su naša nebrača. Brača se mogu uvjek pomiriti i složiti, dočim sa onima, koji su i nama i njima nebrača, s njima se nikad nečemo moči složiti, več oni če gledati, da nas dijele, samo sebi na korist. —
To sam spomenuo jedino toga razloga radi, jer bi želio, da onaj jaz medju hrvatskim i srpskim narodom jednom več prestane, jer to je m^ia i jednim i drugima ne na korist, — več na propast —
— Sada pako idem da očrtani rad hrv. sabora ovih zadnjih dana, i to u najkračim črtama.
Glavna razprava bila je na dnevnom redu adresna debata, kojom če se odgovoriti na reskript Njegova Veličanstva hrvatskog kralja. Tri sa stranke predložile osnove adrese: madjaronska stranka*, koalirana oporba i Cista stranka prava. —
Adresa koalirane oporbe opisivala je užase i škandale, koje je hrvatska vlada pri-godom zadnjih izbora počinila. —
Adresa   Ciste stranke   prava  zahtjeva pako cjelokapnost svih hrvatskih pokrajina i
No adresa madjaronske stranke riše i opisuje stanje u Hrvatskoj onako kao da u Hrvatskoj teče med i mlijeko; naime Hrvati su zadovoljni sa svim, oni žele dapaCe ne-razdruživost sa Ugarskom, u ostalom veselje i zadovoljstvo do skrajnosti, — to šilje madjaronska stranka hrvatskorau kralju! —
Razlaganjem g. nar. zast. dr. DerenCina, dr. Brestjenskoga, dr. Harambašfča, dr. Ru-betiča, dr. Vinkoviča, očito je dokazano, da u Hrvatskoj ustavnosti nema, te da su izbori provedeni na najškandalozniji način, tako da se v klanjaCkom kotaru moralo iči na Slo-vensku strariu, naTme peko Sutle, da se može tamo sa izborniciroa opčiti. U Hrvatskoj dakle kandidatura nar. zasU ne može, da se kreče slobodno, več on mora da ide na kranjsku medju, da ouanle dodje u doticaj sa svojim izbornicima, — takva šta ne ima na cijelom svjetu!
Bilo je tu iznešeno najškandalozntjih slika, sa fektima i dokazima u raci, koje ne bi dolikovali niti da smo u Africi ili Aziji, a ne u prosvjetlenoj Europi; —sveto je vlada proglasila silnicama!!
Poslije sjajnih govora od strane hrvatske oporbe, njih je vlada skokom preskočila, te se na njih ni je niti obazirala, več je govorila o sasma trečem te je kušala sa svojim sofizmima pobiti nešto sasma trečega, no to joj ni najmanje ni pošlo za rukom. Hrvatska vlada htjeia bi, da se opere pred narodom, aH ne može; jer narod gdegod je svjestan svagdje pozna dobro taktiku hrv. vlade. Hrv. vlada ne dobiva povjerenja iz onih kotara, u kojih je narod probudjeti; več samo iz onih u kojih još na žalost narod spava; sve što je vzbudjenim duhom pro-niknuto, sve je proti tendencijama ove vlade I Nadarao se, da če se hrvatski narod prosvje-tom i napredkom probuditi i uvidjeti kamo ga ova vlada vodi, pa če on takoj vladi ledja okrenuti!
Hrvatska vlada kaže u adresi, da srdaca hrvatskog naroda biju sa Ugarskim, — to je nešto najkrasnijega, — to nije ni hrvatskoj vladi, nit roadjarskom narodu i nakon 800 godišnje sveže i bratstva za rukom pošlo; več naprotiv svakomu svjestnomu Hrvatu za« zorno je madjarsko ime i madjarska narodnost, te odbija sa indignacijom, da bi takve ljude zvao svojo m bračom; jer oni su uvijek njegovi največi neprijatelji — a nikakva brača. Breča nekolicine pomadjarenih veli-kaša mogu biti, ali brača hrvatskog naroda nifcada. Svršavam sa krasnim riječima nar. zast. dr. Rubetiča: »Ceterum censeo foedus croat-hungaricum, a Hungaris iatn ruptum, a Groatis rupendum esse* !
Domače in razne novice.
Deželni zbor goriški je sklican na dan 27. t. m., torej takoj prvi dan po božičnih praznikih, to je v petek. — Petek je slab začetek, g. Ernest Klavžar!
Pevskemu In glasbenemu društvu pošilja Dr. Gilčvert, notarski koncipijent v Komnu, znesek kron 550, nabran v veseli družbi Goričana, Ajdovca in domačinov z geslom: .Drami nas mila slovanska pesem ter mehča| nam srca za narod in napredek t* Iskrena hvala! Živeli! — Nadalje so nabrali
rodoljubi v Št Andrežu in pri .Petelineku« v Gorici kron 6. — Živeli posnemovalci! Postna vest za božične praznike.
—  C. kr. poštni in brzojavni urad na kolodvoru v Gorici naznanja, da se od 18. do vštetega 2*. t m. pri tem uradu vozne po-siljatve, denarna pisma, kakor tudi poštne nakaznice in hranilne vloge sprejemajo od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer.
Kot prikladno božično ali novoletno darilo priporoča .Goriška Tiskarna" A. Gabršček elegantno vezano .Vatajenje*, roman v treh delih, spisal grof Lev Nik. Tolstoj, izdano v snopičih 94—105 .Slovanske knjižnice*. Cena kron 4*60, po pošti 30 vin. več. Pošilja se proti povzetju ali naprej poslanim zneskom. — Nadalje sprejemamo naročila tudi na veliki Sienkievvičev roman ,Quo vadiš?« kateri izide za novo leto. Strani 650. Gena^3 krone, po pošti 30 vin. več. — »Marco Visconti*. Zgodovinski roman. Gena kron f-40, po pošti 20 vin. več.
—  Na zahtevo pošiljamo cenik naših izdanj zastonj in franko.
Ne pozabite naših trgovcev in obrtnikov I — Božični prazniki so pred durmi. Vsaka družina potrebuje za te dni več raznovrstnega blaga, katero si treba nakupiti po prodajalnicah v mestu ali v delavnicah obrtnikov. Opozarjamo torej slovenske družine, kakor na sploh Slovence, da se v to svrho poslužijo pri naših trgovcih in obrtnikih, kateri postrežejo odjemalca prav tako, kakor drugorodni tekmeci. Sveto mora biti nam geslo: Svoji k svojim! — Pomagajmo si sami, in Bog nam bode pomagal.
Pred otvoritvijo deželnega zbora.
—  Ker bo drugi teden že otvorjen novi deželni zbor ter se je čut od napredne strani glas, ki je meril na delovanje v deželnem zboru na strani slovenske desetorice, ugiba javnost kako se bodo ponašali naši novi poslanci v deželni hiši, upoštevaje, da razpolaga klerikalna stranka s 5 poslanci, a 5 je drugih, izmed katerih ne more nobenega šteti med svoje pristaše. Naša stranka želi pozitivnega dela v deželnem zboru, kateri naj bi postal odslej parlament naše male dežele, kar doslej ni bil. Naša stranka želi, da se obravnavajo v novem deželnem zboru vse one reči, katere zadevajo celo deželo, toliko ^venski kolikor laški del, na temelju jednaitopravnosti. Naša stranka želi rednega parlamentarnega dela, držeč se svojega programa, kateremu ne more nihče nič oporekati, kateri je tak, da ga lahko podpiše vsak goriški Slovenec, kateremu bije srce za dobrobit in napredek našega prebivalstva. Zato se naša stranka nebo strašila nastopati v deželnem zboru za vse koristi našega ljudstva ter si ne bo pomišljala potegovati se za pravice našega jezika in naše narodnosti, katera je še daleč proč od prave jednakopravnosti. Od načel, katera stoje zapisana na njenem praporu, ne odstopi naša stranka niti za korak nazaj, marveč jih bo zastopala nevstrašeno vedno in povsodi v bodočnosti, kakor doslej, islotako v deželnem zboru. Načela naše stranke in program pa so, kakorrrečeno, taka, da se ž njimi sprijazni lahko vsakdo, kdor se čuti pravega goriškega Slovenca. Torej je složno delovanje na slovenski strani mogoče, ne da bi se naša stranka le za korak oddaljila od svojega programa. Klerikalni poslanci nimajo nikakega povoda protiviti se nastopanju in delovanju naših zastopnikov, ker to nastopanje in delovanje bo tako, da ho odgovarjalo potrebam našega ljudstva ter dejanskim razmeram. Ako imajo klerikalni poslanci res srce za kmeta ter se vnemajo še za jedna-koveljavnost Slovencev z Lahi, potem bodo v vseh takih vprašanjih lahko korakali z naprednimi poslanci bok ob boku. In ako hočejo biti klerikalni poslanci pravi zastopniki našega ljudstva, tedaj ne morejo ukreniti nič takega, s čemur bi prišli v navskrižje z napredno stranko.
Taka je torej idealna siluvacija, po kateri bi slovenska desetorica lahko vspešno delovala za blagor goriških Slovencev na sploh. Odvisna pa je od klerikalcev. Ako se bodo hoteli čutiti prave zastopnike ljudstva, se vstvari modus vivendi, za katerim se skrije vsako stranka rs t vo ter se bo pekazavala v javnosti solidarnost naše desetorice. Ako je kdo torej klical po složnosti, je imel gotovo tako razmerje pred očmi. Seveda, kdor pozna klerikalce podrobneje ter prerešeta dosedanje njih nastopanje in postopanje v deželnem zboru in drugodi, tisti ima malo ali nič upanja, da bi upoštevali klerikalni poslanci vseobče prave naše koristi, da bi posegli v boj za jednakopravnost ter računali s tem, da imamo Slovenci le 10 poslancev, Lahi pa pozicijo nad nami. Naša krivda torej ne bo, ako se pokaže že kmalu na početku, da so klerikalcLdaliprednost.jSTOJi_mUansige^b^stj____ nad položajem, v katerem se nahajamo Slovenci proti Lahom in vladi. Naši poslanci stopajo torej z mirno vestjo v deželni zbor, z namenom, delovati za goriške Slovence na temelju programa in načel narodno-napredne stranke; zato smatramo, da je bil klic po skupnem delovanju umesten, ker na naši strani ni nič takega, čemur bi se moral kdo vpirati. Bližnji položaj v deželnem zboru je torej odvisen od gospodov klerikalcev ter se obrne na dobro ali slabo stran, kakor se obrnejo oni, ali na stran pravega zastopstva ljudskih interesov ali na stran spletkarstva in hlapčevanja Pajerju.
Klavžar — grozi. — Revček Gahejček je zalezel v strašne škripce. — »Soča* trdi, da možic je: defravdant, goljuf, slepa r, da je na najneverjetniše načine ljudstvu »uzmal*, —• in je nastopila za svoje trditve dokaz resnice! Ernest Klavžar pa pravi v .Gorici", da ga .Soča* sramoti in izziva, kakor bi bil on največji hudodelec, da bi ga očrnila pred deželnim zborom!! — Največji hudodelec ? Kdo to pravi! Je še veliko večjih hudodelcev nego Klavžar 1 .Soča" le pravi, da Ernest Klavžar je d e-fravdant, ki je poneverjol denar celo v svoji službi, da je slepar in goljuf, da je ljudstvu denar jemal iz žepa na neverjetno lokave načine, — in to hoče tudi d o k a*> z a t i 1! Ali čujete, Ernest Klavžar; »Soča* hoče dokazati, da ste defravdant in slepar, le pred porotnike ž njo! To pa ni sramotenje, kar .Soča" trdi, hoče tudi dokazati !!
Ernest Klavžar je v svoji »Izjavi* (glej »Gorico* od torka) izrekel nado, da — če Bog clii — ga ne zadene nikaka kazenska obsodba.
Na to odgovorimo: »Soča* tudi nikdar ni zahtevala, da ga mora zadeti kazenska obsodba! Še več: hotela ga je celo rešiti vsake take morebilnosti. Ne sicer radi njega, marveč radi drugih! »Soča* le pravi, da E. K. je defravdant in slepar ter da kot tak ne spada v deželni zbor, kajti de-fravdanti insleparji nimajo tam mesta. Ako se pa tudi na Caheju izpolni resnica starega ~ ska : »K1 e i n e D i e b e f a n g t man, . • osse lasst man laufen", naj zahvali Boga in naj se lepo skrije kam v zatišje, da se nikdar več ne bo imenovalo njegovo ime.
Ko je Cahej izrekel svoje veliko zaupanje v božje varstvo, ki ga reši luknje, pa postane tako predrzen, da govori o zaupnikih in agitatorjih narodno-napredne stranke, ki so sedeli že za mrežami. Pravi tudi, da vse to opiše in »nariše čedne sličice iz življenja teh poštenjakov*, ki so že sedeli za mrežami. Cahej sicer ne stori rad tega, pa če ne bo drugače(!), pa bodi javen škandal!
Caheju smo hvaležni za to napoved; bomo vsaj vedeli imenovati pravega krivca, ki bi se utegnil v bodoče skrivati za črko-stavcem v »Nerodni stiskami*.
Mi preklinjam liberalci nismo še nikdar trdili, da edino klerikalci so hudodelci, da edino   klerikalce   pošiljajo   sodnije   »tje   za
podobni zalim kipom, so razumeli dobro, da ž njima vred gine to, kar je še jedino bilo preostalo njihovemu svetu, to je njegova — poezija in lepota.
Epilog.
Vstaja galiskih legij pod poveljništvom Vinde-ksovim se iz početka ni zdela grozna. Cesar je imel takrat še le jedenintrideset let in nihče se ni smel nadejati, da se svet že takrat reši more, ki ga je tlačila. Ljudje so se spominjali, da je med legijami že večkrat, že za poprejšnjih vlad, prišlo do vstaje, M pa so preminile, ne povzročivši v vladi nikake spremenbe. Tako je Druz za časov Tiberija potlačil vstajo panonskih legij, Germanik pa vstajo nadrensko. »Kdo bi naposled — so govorili ljudje — mogel prevzeti vlado po Ne-ronu, ko so skoro vsi potomci božanstvenega Augusta poginili za njegove vlade U Drugi, zroči na ta kolos, so si ga predočevali Herkula ter si mislili, da nobena sila ne zlomi take moči. Našli so se tudi ljudje, ki so koprneli za njim, odkar je bil odšel v Ahajo, ker sta Helij in Politet, katerima je zapustil oblast nad Rimom, bila še bolj krvoželjna nego on.
Nihče si ni bil svest svojega življenja niti svojega imetka. Pravica ni nikogar več čuvala; Ugasnila je človeška krepost in čednost, razvezale so be rodbinske vezi in otrpla srca niso bila sposobna niti upati. Iz Grške so prihajali glasovi o nečuvenih trijumfih cesarjevih, o tisočerih kronah, katere je dobil, ter o tisočerih tekmecih, katere je premagal.
Svet je postal nekaka krvava in ; znorela orgija in ob enem je prevladalo mnenje, da je nastal konec čednostij in resnobnih poslov, da je napočil čas plesa,
glasbe, razbrzdanosti, krvi, in da odslej mora tako in j nič drugače teči življenje. Sam cesar, kateremu je vstaja odpirala pot novim Iopovstvom, se ni mnogo brigal za uporne legije in za Vindeksa, da, časih je kazal cel6 radost radi tega. Iz Ahaje ni hotel oditi, in še le takrat, ko mu je neznanil Helij, da vsako odlašanje bi moglo Škodovati državi, je naposled odrinil v Neapelj.
Tu je zopet igral in prepeval, ne zmeneč 3e za vse resnobne novice, ki so po&tajale čimdalje groznejše. Zamšn mu je Tigelin pojasnoval, da poprejšnje vstaje niso imele poveljnikov, sedaj pa pa ji stoji na čelu mož, izvirajoč iz rodu kraljev akvitanskih, ter poleg tega slaven in izkušen bojevnik.
»Tukaj,« je odgovoril Nero, »me poslušajo Grki, kateri jedini me zr.ajo poslušati in kateri so jedini vredni mojega petja.« — Rekel je, da prva njegova dolžnost je umetnost in slava.
Toda ko je naposled dospela novica, da ga je Vin-deks proglasil za slabega umetnika, seje končno dvignil ter odšel v Rim. Rane, katere mu je zadal Petronij in katere je nekoliko zacelilo bivanje v Grški, so se mu znovič odprle; hotel je v senatu iskati pravice zoper tako nečuveno krivico.
Ko je na poti zagledal medeni kip, predočujoč galskega bojevnika, katerega je rimski vitez premagal, je smatral to za dobro znamenje, in ako se je časih spomnil upornih legij, se je to zgodilo zgolj radi tega, da se jim je rogal. Njegov vhod v mesto je nadkrilil vse, kar se je videlo dotlej. Vozil se je na onem istem vozu, na katerem je nekdaj slavni August proslavljal svoj trijumf. Podrli so jedin del cirka, da so mu odprli prosto pot. Senat, vitezi in nepregledna množica ljudij so mu prihiteli naBproti. Kar obzidje se je treslo
od klicev: »Pozdravljen August, pozdravljen Herkul, pozdravljen božanstveni, jedini, olimpski, pitijski, neumrljivi U Za njim so nesli pridobljene vence, naslove mest, v katerih je trijumfoval, in na tablicah imena umetnikov, katere je premagal. Nero sam je bil močno navdušen ter je ginjen povpraševal obkoljujoče ga augustijance, kaj je bil Cezarjev triumf v primeri z njegovim trijumfom ?
Misel, da bi si nekdo iz umrljivih drznil stegniti roko na takega mojstra in poluboga, se mu ni mogla vrediti v glavi.
Smatral se je zares za Olimpijca in radi tega se je čutil že popolnoma varnega. Vnema in znorelost množice je še le podžigala njegovo znorelost. O priliki tega trijumfa se je zdelo, da ni samo cesar jn mesto, marveč da je ves svet izgubil svojo pamet.
Pod cvetkami in kupi vencev nihče ni videl brezna. Istega večera pa so bili stebri in zidovi templov pokriti z napisi, s-katerimi so se cesarju očitala zločin-stva ter se mu je grozilo z maščevanjem. Nepoznani pisalei so se mu rogali kot umetniku.
Od ust do ust se je razširjalo mnenje: »Popevk! je dotlej, dokler ni zbudil petelinov (gallov).« Strašne novice so krožile po mestu ter narastle do skrajnosti. Augustijance je prevzel nemir. Ljudje v negotovosti niso smeli niti misliti, kaj še le govoriti, ali se nadejati nečesa, kar se zgodi v najbližnji prihodnosti.
Cesar sam je živel samo za gledališče in godbo. Močno se je zanimal za novo izumljene godbene stroje ter za nove vodne orgije, katere so prvič poskušali na Palatinu. Domišljeval si jo s svojo otročjo pametjo, da prihodnje igre in predstave že same na sebi odvrnejo vsako nevarnost.
(Dalje pride;
mreže*. Naravno je, da se. zgodi to tudi ljudem drugačnega političnega naziranja. Mogoče je torej, da je sedel »za mrežami" marsikdo, ki je pristaš naše stranke. Zakaj pa ne?I
Vprašamo pa: Odkod pravica Ernestu Klavžarju, da jih bo zdaj on mesaril še po »Gorici*, ko jih je posvetna oblast že imela v rokah?! Oni so že dobili svoje »plačilo", pa naj *o ga^e xes^ zaslužili , ali ne!! In ker so ga že dobili,: nuna niftfto" I pravice, da j im preteklost očita.           I
Mi opozarjamo državno pravdništvo na J dejstvo, da je Ernest Klavžar v javnem j časopisu zagrozil, da bo grešil proti jasnim J določilom kazenskega zakonika, da bo sra- I motil državljane, ker so BTli kaznovani, ko I so pokoro že storili! On grozi s pregreški proti kazenskemu zakoniku, vsled česar bi trpele na časti Jn_ tudi_ drugače dGcela_ne-J dolžne osebe, — ako »Soča* ne bo dalje molčala o nekaznovanih — defrav-dacijah in sleparstvih Ernesta KlavžarjaU Ali ni'to zločin, stokrat hujši nego ga je našlo državno pravdništvo ob drugi priliki, zločin izsilovanja?! Možic, ki je v kazenski preiskavi radi hudodelstva pone-verjenja in goljufije, grozi javno,, da bo vsled tega sramotil druge državljane, ki so že storili pokoro ter so danes morda najuglednejši možje? Morda so zakrivili kaj v svoji rosni mladosti, ko niti polnoletni niso bili, so storili pokoro, so danes najboljši očetje in državljani, — a zdaj jih hoče vlačiti po predalih »Gorice' človeče, ki ima na svoji črni duši celo kopo defravdacij, (celo uradnih!!), sleparij, goljufij, ki je vleklo na nesramne načine denar iz žepov našega lehkovernega ljudstva, — za kar ni storilo še nikake pokore, pač pa hoče sedeli med častitljivimi zastopniki naroda v deželni hiši!! Ali tako človeče, ki se predrzne s tako nesramnimi grožnjami na dan, ni še zrelo, da bi šlo »za mreže" ?! To vprašanje stavljamo c. kr. državnemu pravdništvu v — obrambo zakona, v obrambo državljanov, katerim javno grozi navaden defravdant in slepar Ernest Klavžar!!!
Proti bohinjski železnic!. — Društvo inženirjev in arhit. ktov v Trstu deluje proti bohinjski železnici v toliko, da hoče imeti črto iz Gorice v Trst izpeljano mimo Mirna po Dolu (Vallone)  ob morju,
Posebno spomenico v tem smislu je bilo predložilo društvo tudi tržaškemu mestnemu svetu, kaleri se je bavil ž njo v zadnji seji. — Svetovalec Gombi je pobijal spomenico društva, kateremu načeluje svetovalec Gai-ringer, in mestni svet jo je tudi odklonil, upoštevaje to, da bi se jako riskirala zveza Gorica-Trst, ako bi se od take merodujne strani, kakor je Trst, delale sedaj v zadnjem hipu ovire in sitnosti vladi. Vlada bi glede na ogromne troške utegnila v takem slučaju odtegniti gradnjo črte Gorica-Trst, ker je znano, da rajši ne da nego da. Ali Gairin-ger je odgovoril, da društvo ne odneha, marveč d% pošlje društvo deputacijo celo do cesarja, spomenico pa predloži tudi državnemu zboru. Baje je Gairinger v tej reči v zvezi z neko visoko uplivno osebo.
Ali upamo, da načrt Gairingeriev se ne uresniči, kajti železniškemu načrtu, po katerem se ima graditi bohinjska železnica, je bila podeljena najvišja sankcija že julija meseca t. I., dela za to progo se vrše, in v Trstu so tudi odklonili Gairingerjev načrt, ki ostane pač le načrt! — Vendar pa opozarjamo na Gairingerjevo spletkarenje naše državne poslance, kateri v slučaju potrebe ' zavrnejo Gairiugerjeve mahinacije, katere j hočejo pripraviti naše Vipavce in Kraševce ob toli željeno železnico.
D os t a vek:  Ta vest je spisana po j poročilu v »Edinosti". Dostaviti pa nam je, J da ,Ed." postavlja   »Vallone* v Furlanijo i ter meni, da bi se s tako železnico  zvezala Gorica s Furlanijo in Trstom. — Gni Vallone pa je naš — Dol med Mirnom preko Jamelj do Devina. Ta železnica je bila dolga leta edina misel vseh vladajočih krogov, ker bi bila  najkrajša.   Šla   bi od  Gorice   preko Mirna, Jamelj. Devina ter ob bregu  morja v I Trst, — torej   vedno  po  slovenski j zemlji.
Toliko naglašamo, da ne bo nepotrebnih skrbij na to stran. Povemo pa, da je danes izključena vsaka prememba. Železnica pojde čez Kras in k sv. Andreju v Trst, ker ondi je določena nova velika luka bodočnosti, ki potrebuje tudi velike svetovne železnice. Vse bevskanje laških kratkovidnežev ne bo moglo nieesa preminjati na teh velikih načrtih. — Toliko v pomirjenje naših Kraševcev. Treba še dostaviti, da železnica če?, Kras je že določena po zakonu, *i je že vsestranski potrjen in v veljavi. Preminjal pa ga ne bo nihče več!
O kuratu Rojen smo prejeli daljši dopis, ki se tiče njegovega vpliva na sestro, katera je zapustila hišo, kamor se je priženila. •— Stvar ne spada pred forum javnosti, zalo dopisa ne moremo priobčiti. Strinjamo pa se s koncem dopisa, ki biča Rojca, ki se peča le z agitacijo, le z zdražbarijami, sam ne daje dobrih zgledov ter je ljudstvu v nesrečo, — kar se pokaže v kratkem tudi v Biljah.
Ceste do železniških kolodvorov. — Našemu deželnemu 2boru bo v nastopnem zasedanju predložen načrt zakona gledd cest, ki vodijo do železniških kolodvorov. Zakon bo obsegal tudi mesto Gorica, Vlada predloži
tak načrt, ker je potreben glede na Železniške i zveze, katere nastanejo z zgradnjo bohinjske železnice.                                                         I
Inženirji   tudi   že   merijo   ceste   glede dovoza s kolodvora na Blanči v mesto, zlasti na Kornu tam  okoli   Draščikove in Rajhove j hiše imajo pogostoma opraviti.                        |
Iz Dornberga smo   prejeli na pogledi popolnoma dozorelo jagodo, kar dokazuje, j daJ^tošnji^dgcember ni še prinesel zime.'    J Ofer, ofer! — Dobili smo že nazna- i nila, da naprednjaki letos ne bodo nosili ne j tolarjev ne  kronic  politikujočim nuncern >,a j »ofer* ter jim   dajali   s tem v roke orožje J za   bodoče   zdražbe, za  podkupovanje   vo-lilcev, -za  plačevanje pijače in jedače. — V Kobaridu   zložijo    raje   denar  v korist občinskih ubožcev. — Tako je prav!
S košem gnoja plačan pogreb. — Nekje v kraju ob Vipavi je živel Črevljar. Dokler je bil zdrav, je zaslužil toliko, da sta shajala z ženo ter živela dalje tako pač, kakor se živi ob siromašni obrti na kmetih. Ali prišla je bolezen. Mol je bolehal in bo- | lehal in končno obležal. Dolga štiri leta ga j je mučila bolezen in šele pred kratkim mu je bila usoda toliko milostna, da mu je vpihnila luč življenja. Imel je mož sicer borno hišico, ali sčasoma še je bil tako zadolžil, da ga je moralo začeti županstvo podpirati in končno skrbeti zanj. Ko je njegova duša, oproščena zemskih okov, zletela pred predstol Vsemogočnega, je poskrbelo županstvo tudi za rakev, da so zemske ostanke ubogega trpina vložili dostojno v zemljo v tolažbo zapuščene vdove. Ali pri pogrebih mora biti nune poleg, in ti posvečeni gospodje v črnih suknjah kaj neradi storijo kak korak brez plačila. — Ubogega čevljarja je bilo treba pokopati, seve, z duhovnikom. Ali kje vzeti denar ter ga plačati? Vdova je bilo obupana, županstvo pa je sodilo, da kakor mu je ono poskrbelo rakev ter ga poprej podpiralo, tako se dobi tudi v farovžu sočutno srce za trpina ter naredi g. nune tistih par korakov brezplačno. Tako je mislilo Županstvo, aH ne tako gosp. nune. Zavohal je, da ima žena koš gnoja, in ker ni mogla plačati v 3vitlih kronicah, katere tako razveseljujejo žegnane oči, jej je ukazal takoj pripeljati v farovž tisti koš gnoja namesto plačila v denarju. On je bil plačan, pa dobro; kaj njemu mari udovti! —- Včasih so jo reklo t Prah si in v prah se spremeniš; sedaj pa bo treba menda prah zamenjati z gnojem.
Ustrahovanje uČltclJBtva. — »Gorica" je zlobno namignila, da nekateri napredni učitelji bodo še čutili nasledke svojega dela za napredno stranko. — »Gorica* je najbrže imela v mislih tiste nesramne de-nuncijacije še bolj nesramnih denuncijantov, ki hočejo jpfeči okrajna glavarja v Gorici in Tolntm%^kot predsednika okraj. Š. svetu!) v voz klerikalno strahovlade. — V Tolminu se vrše res že disciplinarne preiskave proti nekaterim učiteljem, ki so zakrivili zločin, da so javno pokazali simpatije do napredne stranke. Za klerikalce pa smejo učitelji agitovati kolikor in kakor jim ljubo brez bojazni za posledice! -— Opozarjamo člane c. kr. okraj. šol. svetov, da pazijo na take pojave in da zabranijo vsako zlorabo v prilog klerikalnih srditežev!
Tu imate dvojno mero klerikalne bande. — Duhovniki imajo svojo službo radi — odraslih ljudij (otroci pojdejo i brez njih v nebesa I), a oni smejo počenjati ob volitvah vse lumparije, — dočim bi se učitelji še zganiti ne smeli, ako simpatizujejo z naprednjaki, dasi so oni postavljeni le za šo 1 s k o ml a dež, a so zunaj šole prosti državljani. Nesramnost »kavcev* presega vse meje!!
Priloga. — Današnji Številki prilagamo cenik tvrdke H. Suttnerja, urarja v Kranju. Priporočamo ob enem vsem, naj si ta cenik ogledajo, in se držijo raje solidnih naših tvrdek, kjer dobe pošteno blago za pošteno ceno, nego bi se dajali pehariti po raznih Židovskih sleparjih, ki priporočajo po časnikih smeti kot najboljše izdelke. —
Razpis Častnih nagrad. — Na razpis nagrad, ki je bil objavljen v 8. št. »Učiteljskega Tovariša" dne 10. marca t. K, so se odzvali trije pisatelji. Ker pa ocenjevalci niso odobrili nobenega doposlanega spisa, razpisuje pidpisano vodstvo vnovič dve častni nagradi po 100 in 60 K za dva najboljša mladinska spisa, obsegajoča | najmanj po 3 tiskovne pole.
Spisa morata biti izvirna in primerna otroškemu duhu. Rokopisi naj se pošljejo predsedništvu »Zaveze" do 15. apriU 190 2. — Pisatelji naj se ne podpišejo na svoj rokopis, temveč naj priložijo svoja imena v zaprtem ovitku, na katerem bodi zabele-I žen naslov doličnega spisa. Spise bodo ocenjevali posebni ocenjevalci. Ocenjena spisa bodeta last »Zaveze" in izideta kot III. in !tr,. zvezek »Mladinske knjižnice*.
V Ljubljani,   dne  6. decembra   1901. j Vodstvo   »Zaveze  avstrijskih  jugoslovanskih učiteljskih  društev*. L.  Jelene,  predsednik, Drag Česnik, tajnik. 1          Razpis služb.  — V tolminskem poli-
j Učnem okraju  razpisujem sledeče službe: t. defin. nadučitelja-voditelja  dvorazrednice pri 1 Sv. Luciji; 2. dtfin. nadučitelja-voditelja dvorazrednice v Podmelcu;  3. defin. učitelja-j voditelja enorazrednice v Idrskeni;  4. defin. učitelja-voditelja enorazrednice v Nemškem-rutu ; 5. defin. učitelja-voditelja enorazrednice j na Ponikvah;  6.  defin  učitelja  podružnice Reka-Police j 7. defin. učitelja podružnice v
Cadrag-Zadlazu; 8. defin. učitelja podružnice i na Ljubinju; 9. defin. učiteljice dvorazrednice v Volčah.
Prošnje naj se pošljejo predpisanim potom c. kr. okrajnemu šolskemu svetu tekom štirih tednov od dneva razpisa naprej.
5  temi službami  so združeni dohodki, I določeni v deželni  postavi z dne 6. oktobra 1900. štev. 26.                                                ]
G. kf., okrajni šolski svet v Tolminu, ' dne 2, decembra 19017 Predsednik.
Najnovejše domaČe razglednice pokojnega Jak. Aiešovca »Brenclja* izišle so iz založbe g. B. Sevarjeve v Ljubljani. Slika, ki predstavlja rojstno hišo na Skaručini in pokojnika iz leta 1870. in 1901., je narisal duhovito, krasno in umetniško naš marljivi rojak akad. slikar g. I. Vuvpotič po I. Ko-tarjevih fotografijah. Cisti dohodek namenjen
je dr. sv. Cirila in Metoda,-----Rojaki, sezite
po teh krasnih razglednicah!
Drobiž, — Dež imamo skoro neprenehoma že od petka. Kadar pa dežuje toliko časa, naraste Soča, ki je res že taka, da preti z novo povodnijo, ko se je komaj prva polegla. Mostu pri Barki to pot ne bo mogla odnesti, ker tam sedaj ni drugega nego kamenje.
Domenik Salvador, 44 let star, iz Ško-I dovake v Furlaniji, Je bil obsojen pri lu-j kajšnji okrožni sodniji na 6 mesecev zapora, ker je neko svojo sorodnico težko telesno poškodoval v jezi, ko je ta branila svojega otroka, ki je nagajal Salvadorju, kateri ga je oklofutal.
6  tednov zapora je dobil 17-letnl Ernest Merlak iz Renč,  ker  je bil ukradel nekemu
I svojemu sorodniku 60 K.
j           25-letni Ivan Devet je delal pri gradnji
novega   kanala med   Ronkami. in Tržičem.
Paznik Piloti ga je dobil nekoč brez dela s J smodko v ustih. Radi tega  so Deveta odpustili. Ko ga je Pilon izplačeval, mu je rekel j Devet nekaj grozilnih besed, in Pilon ga je
Šel tožit. Devet je bil obsojen na ž meseca ječe. Neka mlekarica iz Vrtojbo, Franja Hoban,
je prinesla mleko v Gorico. Pred kapucinsko J cerkvijo se vstavi, pusti posodo zunaj, ona i gre pa molit.  Molila  je,   ali ko je prišla Sz
cerkve, ni bilo ne posode ne mleka nikjeri. j Ali bi no bilo bolj pametno, da je prej pro-J dala mleko, potem pa šla molit?
Culi smo,  da se je vstrelil v Barbani
v Istri  tamkajšnji načelnik orožniško postaje.
Podrobnosti še niso znane,
Razgled po svetu.
V državnem zboru razpravljajo o kmetijskih zadrugah. O tem predmetu spregovorimo svoj čas obširneje.
Deželni zbori. — Deželni zbor zgornje-avstrijski, soloograški, moravski, šlezki in go-riško-gradiščanski so sklicani na dan 27. decembra t. 1.; češki deželni zbor, gališki in štirski na dan 28. t. m., spodnje-avstrijski in kranjski pa na dan 30. t. m. — Tako naznanja cesarski patent od 12. *.. m.
Proračunski odsek je vsprejel v seji 13. t. m. vladno predlogo gledd melijoracij-skega fonda; potem neko rasolucijo, poživljajočo vlado, naj poskrbi, da se bo kolikor mogoče hitro postopalo v melioracijskih stvareh ter da se bo melijoracijski fond po možnosti jednakomerno upotrebljal, upoštevaje potrebščine vseh kronovin.
Vesti Iz Trsta. —• Domovinska pravica v Trstu. — Kakor čitamo v »Edinosti", so Slovenci, bivajoči v tržaški občini 10 ali več let, s svojimi prošnjami za domovinsko pravico v Trstu vendar prebili led ter so končno po posredovanju namestništva začeli reševati za domovinsko pravico vložene prošnje Slovencev tako, ^kor zahteva zakon.
Za laško vseučilišče v Trstu. — V nedeljo se je vršil v Trstu v »Po-liteama* shod, na katerem so se Lahi izrekli za laško vseučilišče v Trstu. Navzoči so bili skoro vsi laški državni poslanci ter mnogo županov in zastopnikov iz Istre, iz Dalmacije, z Goriškega (župan Venuti tudi). Oglašali so se razni govorniki; med njimi se je oglasil tudi znani socijalni demokrat Učekar, ki je rekel med drugim, da današnji dan imajo vsi narodi pravico do pouka v svojem lastnem jeziku. To je pravica nsrave. Tem besedam so sledili, kakor pravi »Piccolo*, aplavzi. — Tako govore, kadar jim kaže, v teoriji, v praksi pa postopajo povsem drugače. Bolj odkritosrčen cd Učekarja je bil visokošolec Tamino, ki je rekel, da se vzdržujejo v naših pokrajinah proti njih volji nelaške šole. Tu je mislil poleg nemških tudi slovanske, ker je malce poprej imenoval v zvezi s šolami tudi Slovane. j          Vojne ladije v pristanišču. —*
V petek opoludne so priplule v našo luko te le ladije avstro-ogerske vojne mornarice: ladije na stolpe »Monarch", „Wien" in »Bu-dapest", križar »Panther" in več torpedovk. To brodovje je priplulo sem, da prisostvuje častem nemški vojni ladiji »Charlote*, na kateri je ukrean princ Adalbert.
Velika ne s reča. — V Četrtek zvečer ob 6. uri zgodila se je velika nesreča blizu Proseka, kjer delajo vodovod za Trst. Med mnogimi delavci, \ki delajo na izvirku »Bro-jence", je bil tudi 45-letni delavec rudar Tullio Valzania iz Cesena (Italija). Ta nesrečnik je prirejal v jarku mino, kar se mu je ista užgala iu sprožila. Železni drog, ki l ga je imel v  rokah za# vrtanje luknje,  mu
je vsled razstrelbe odletel iz roke in ga z vso silo zadel v čelo. Mož je kmalu potem izdihnil svojo dušo. Na lice mesta je prišel zdravnik dr. Bechtinger, ki pa nesrečniku ni mogel več pomagati. Okrajni načelnik v zgor. okolici, F. Ferluga, je vzel potrebne komisijske podatke. Truplo nesrečnega moža so prenesli v mrtvašnico v sv. Križu.
Poreški škof Flapp bo torej imenovan, kakor kažejo znamenja, škofom tržaško - ko-perskim. S tem je storjen menda zadnji odločilni korak za poitalijančenje cerkva v Trstu, okolici in kar mogoče v koperskem okraju. Take reči doživljamo pod pastirovanjem kardinala Missie.
Za Riemanji Rojan, za Rojanom Boljunec. —• Dnč 14. t. m. so vložili vsi prebivalci cerkvene občine Boljunec, političnega okraja Koper v Istri, skupno izjavo na c. kr. okrajno glavarstvo v Kopru, da izstopajo iz katoliške ce-kve latinskega obreda. S tem iznaša sedaj število unijatov 2000 (dvatisoč) duš, ki so prestopili izpod oblasti latinskega škofijskega ordinarijata v Trstu in prešli pod škofovsko oblast slovanskega kri-ževskega vladike, monsign. Julija Drohobeckega. Navdušenje med tamošnjim narodom je neopisno.
I          V  nemškem   državnem   zboru  se
vodi razprava o novem eolnem tarifu, ki pa je, kakor smo že omenjali, tako sestavljen, da na temelju tega tarifa ne more nobena država skleniti z Nemčijo trgovinske pogodbe, ki noče ugonobiti sama sebe in tako se bode začela silna carinska vojno, ki bode pretrgala dobre razmere Nemčije z Rusijo in odtujila države, ki so zdaj v tro-zvezi, edno od druge. Nemčija bode ostala osamljena, in bode morala popustiti od svojega tarifa. Naša država se pripravlja na obrambo zoper nemški tarif; odgovoriti mu hoče z zvišanjem carine na uvoz industrijskih proizvodov.
Deželnim maršalom na Češkem jo imenovan knez Jurij Lobkovic, visoko čislan od vseh čeških strank, njega namestnikom pa dr, Albert Werunsxy (Nemec).
Protlnentško demonstracijo Poljakov, — Cesar je vsprejel v avdijencl namestnika Gališkega, grofa Piniuskegn, kateri mu je poročal o protinemSkih demonstracijah. Cesar je obžaloval demonstracije in je zuukazal, j naj se ukrenejo najstrožje odredbe, da se nadaljne proti nemške demonstracije preprečijo.
V Galiciji se bojkotirajo pošiljatve Iz Nemčije, posebno iz Prusije; prospekti in ceniki, ki dohajajo od tam, vračajo se z opombo; »Se ne sprejme radi obsodbe za dogodke v Vrešenu*.
Poljski dijaki na berolinski univerzi so demonstrirali pri predavanju zgodovinarja prof, ) Schiemanna.
Orjaški Človek. — Največji človek na svetu je potovat zadnji čas po državi Maine v Ameriki in je s svojo mladostjo in velikostjo napravil veliko zanimanje med tamoš-njimi prebivalci. Ime tega velikana je Edvard Beauper. Visok je sedem čevljev, deset in tri četrt palca, star je 20 let in da bode še rastel, o tem ni dvoma. Sedaj tehta 367 funtov. Kadar pride ta junak kam v kaki hotel, nimajo nikjer zadosti velike postelje zanj, posllati mu morajo na tla in sicer z dvema blazinama, da mu služita kot postelja, na kateri more svoje ude zravnali.
Slovaki. — Novo življenje, ki se je pojavilo med Slovaki tekom zadnjih volitev, ni umrlo, nego se je razširilo ter doseglo nove uspehe. Slovaki zmagujejo pri občinskih volitvah vkljub pritisku vlade in Mažarov. To pa nasprostnike strašno boli, kar se je zlasti pokazalo tudi v državnem zboru, ko so vse madžarske stranke, ki so si vedno v laseh, složno postopale zoper Slovake. V Turci so dobili Slovaki osem mandatov v občinskem odboru; to je Mažare tako preplašilo, da so vseh osem mandatov razveljavili. Stare nezakonitosti se zopet ponavljajo, to pot pod ministrom Szellom, čegar geslo je: red, delo in zakon. Buri. — Po novih poročilih je sporočil burski general Botha Krugerju z nova, da Buri so pripravljeni, bojevati se do skrajnosti. On ima pod svojim poveljstvom 24.000 ljudij ter je preskrbljen z živilom in strelivom. Zadnji čas se je culo zopet nekaj o pogajanjih med Angleži in Buri. Angležem prijazni listi pravijo, da o kakih pogajanjih ne more biti več govora, ker Angleži so že zasedli burski republiki in ju proglasili za angležko posest Gre torej le za udajo in konec brezvspešne vojne. Kilchener je dobil baje iz Londona celo nalog, skončati vojno do spomladi. — Krfiger je, kakor se čuje, še vedno tega mnenja, da naj se Buri borijo do zadnjega ter naj se nikakor ne zadovolje z avtonomijo, katero jim Angieži ponujajo. Ali svoboda ali pa smrt, to je geslo Kriiger-ievo. — Toda vojna skonča bržčas tako, kakor si žele Angleži.
Zadnjo vesti. — V petek reši gosposka zbornica začasni proračun. — 15. t. m. je bil v Ustju na Labi velik shod v prilog Wolfu, pa je bil razpuščen. — Ofi-cijozi v Nemčiji trde, da radi protipruskih demonstracij v Lvovu niso nastale nikake napete razmere med Dunajem in Berlinom. — Zopet poročajo, da je ponudil Krftger Angležem mir; odstopiti jim hoče zlate rudnike, ako Angleži pripoznajo neodvisnost. Vest ni verjetna. — Že nad 100.000 mark so zbrali v korist obsojenih Poljakov v Vrešnu.
Vesti Iz Kranjske. — Leske ga župnika, Janeza Tavčarja, kateri je pretepal s? palico otroke pri krščanskem nauku v šoli, je minuli četrtek deželno sodišče obsodilo na 200 kron globe in obenem izreklo, da se obsojencu odvzame sposobnost še nadalje poučevati v šoli.
Kako spoštujejo naši klerikalci postaje. — Neki kapelan, strasten klerikalec in konsumnik na Gorenjskem, je bil pred kratkim kaznovan z denarno globo 100 K. To globo je kapelan plačal in dotiL i občinski zastop jo je sprejei v svojo ubožno blagainico. Takoj prt naslednji občinski seji pa je" uek občinski odbornik, ki je obenem tudi zvest kapelanov svederc, predlagal, da naj se «&h 100 kron izroči zopet kapelanu, da revež ne bode zaradi prevelikega truda [nsIcrTjnpfi koniunnienT društvu še škode imel. Vsi odborniki so pritrdili temu predlogu, le eden se mu je uprl, češ, da je to protipostavno. Takrat se pa oglasi trebuhast župnik, ki je bil tudi v odboru: „Kaj če je protipostavno, ker smo pa vsi za to!* A pogumni odbornik se ni dal ugnati, ampak je zapretil, da bode takoj to zadevo naznanil okrajnemu glavarstvu, ako se ugodi stavljenemu predlogu.
Neusmiljena lakomnost. —Ko je bilo zadnjič nastalo veliko vodovje, se je pri Medvodah ponesrečil neki delavec, oče sedmerih otrok. Mož je bil siromak. Zaslužil je na dan 90 kr., s katerimi je pošteno preživljal številno rodbino. Žena ponesrečenca je bila vsled izgube svojega moža tako obupana, da je hotela skočiti v vodo, da je niso zadržali ljudje šiloma. Dobrosrčni ljudje so ji priskočili na pomoč, daželni predsednik baron Hein je daroval 100 K, drogi ljudje pa nekaj obleke, živil itd. S tem bi bila revna rodbina za nekaj časa preskrbljena. A. glej čudo! Duhovniška lakomnost je od-jedla tem siromakom nekaj milodarov. Uboga vdova, mati sedmerih otrok, je prosila župnika v Dolu, naj se prizaneso pogrebn5 troški, a vse je bilo zaman. Plačati je morala f vse do zadnjega vinarja. Še benečanski žid bi se sramoval snesti revnim olročieem mi-lodar, župnik pa se tega — ni sramoval, ampak pograbil denar. Tak človek menda nima nobene vesti, še manj pa srca,
Koblar -- pred sodiščem. — Dne 27. decembra se bo vršila jako zanimiva obravnava proti kranjskemu tehantu Antonu Koblurju zaradi hranilnične knjižice v vrednosti 10.000 kron, o kateri Koblar trdi, tla mu je bila izročena v „dobre namene".
Deželni zbor kranjski je sklican na dan 30. decembra t. i.
,        Gostilna
„A!!a citta di Horizia"
v Gosposki uliei št. 19.
toči izvrstna bela in črna vina vseh
vrst kakor tudi briška in vipavska. — Ima izborno kuhinjo, da lahko postreže c. gostom z mrzlimi in gorkimi jedili o vsakem dnevnem času. Rojakom v mestu in na debeli se za obilen obisk najtopleje priporoča udani
Fric Šimenc.
Noto čevtiarsb) dela«
je otvoril
COTIČ PETER
v Gosposki ulici štv. 14 (tik zaloge pohištva gosp. A. Breščaka). Spre>nia  naročila   vsakovrstnih   čevljev bodisi firuga aH navadnega izdelka
po ugodnih eenah.
Švicarska urarska obrt.
Naznanjamo vsem veSC-akom, častnikom poštnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor . tudi vsakomur ki rabi dobro | uro, da smo oprejeli f edi o razprodajo ( novoiznajdene originalne genfske 14-karatne remont, ure 1 zlatega-elektro-j/la-que, .sestav glas-hutte*. Te ure imajo protimagnetične pre-ciziski urni stroj, so najnafančneje regulirane in preskuženc in dajamo za vsako uro 3-letno pismeno jamstvo. Okrov, Li je sestavljen od treh odskofnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karaL zlatom, tako, .:a je podoben čistemu zialu. in vaS&ki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih narofb in okoli 3O0O pohvalnih pisem. Cena uri za posjiode ali dama le 18 kron poštnina ih col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan mog-»tjiiek od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po JV- 5-— ;n 81— K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poStnein povzetju ah predplačilu.
N a r o č b e je pošiljati na Razpošiljanje ur »Chronos Baiel" (Sirica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 sloL, na dopisnice 10 stol.
Žrebanje npll«
' 16. januvarja 1902.
Loterija za prta zaioSa
glavni dobitek 60.000 kron
v vrednosti.
Srečke a 1 krono
priporočajo: 6. Gentili, V. A. Jona, MichelstSflter & Comp. in A. Pincherlo v Gorici.
Jaz Ana Csillag
Gosjia Ana Gsillag! Prosim, da takoj   pošljete  Sest lončkov Vašega preskušenega mazila za raščo las na naslov: Gospa grofica Cavriani-Auersperg Grad Gleichenberg pri Gradcu.
Blag. gospa Ana Csillag! Izvolite mi kretom pošte poslati s povzetjem  zopet 2 lončka Vašega izvrstnega  mazila  za  raščo las.             Spoštovanjem        ,
Emilija pl. Baumgarten, Steyer. Gospa Ana Gsiilag! Prosim Vas, da mi kretom pošte pošljete en lonček  Vaše  izvrstne pomade.
LudV. vit p|. Ljebig, Liberec. Blag. go?pa Ana Csillag! Vaše znamenite pomade prosi še en lonček.
Grof Srečko Conrey, Dunaj. Blsg. Ana Csillag! Prosim   Vam,   da  mi kretom pošle pošljete Va^e izvrstne lasne pomade dva lončka.
L Schvveng pl. Reindorf, c. kr. stotnika soproga v Pragi. Gospa Ana Csillag! Dunaj. Od Vas poslana mi  Csillagovrt pomada je  izvrstno  delovala, in me veseli Vas obvestiti o tem, da-siravno sem jo malo časa rabila. Rodi izvrstnega delovanja jo bom toplo priporočala vsem prijateljem
Adela Sandrock, gledališka igralka. Vaš? blagorodje-Uljudno  prosim,   da bi  mi   s poštnini povzetjem   doposlala en lonček lasnega mazila. Gvido grof Starhemberg, KupCsd.
Blag. gospa Ana Csillag!
Blagovolite mi VaJpga  presku-
šenega mazila poslati ",e 1 lonček.
Jaka Girardi pl. Ebenstein, Trionl.
Blag. goi-pa Ana Csillag!
Dunaj!
Ka ukaz Njene ck.>clenc<> gospe
pl.   Szog\'eni-Marich   probim,   da
mi pošljete en lonček Vašega iz-
vrstor-ga mazila za 3 gld.
Sprejmite  ob jednem zahvalo. Gospa grofinjR   se  je   o   vspehu mazila izrazila jako pohvalno. Z odličnim spoštovanjem Frida Giesa, komorna gospa  Njene ekselence.
s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lorelej- -lasmi dobila sem jih vsled 14-mesečne vporabe svoje samoiznajdene pomade. To so najslovitejše avtoritete priznale za je-dino sredstvo, ki ne provzroča izp ndanja las, pospešuje rast istih, poživlja lasnik, pospešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter popolnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti.
Cena lončka 1 gld. 2 gld., 3 gld, 5 gld. Po-$ilj?.m po pošti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje ali pa s poštnim povzgtjem po vsem svetu in iovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila.
Dunaj L, Seltergasse 5.
Blag. gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi pošlje! e en lonček  Vaše izvrstne  pomade za lasi.
Grofica Vilma Metternifc, Grad Rubein p. Merami, Tirolsko. Blag. gospa Ana Csillag! Pošljite mi po povzetju l lonček   Csillovega   mazila za   raščo las kojoga sem že imela Spoštovanjem Kneg. Hohenlohe roj. kneg. Sotm.
Blag  gospa Ana Csillag! Prosim Ves, da im Vaše slavno znane lasne  pomtde  pošljete  še en lonček.
Mejnigrof A. Paltavicini. A banj Szemere. Go-pa Ana Csillag! Za še enkratno pošiljatev enega lončka Vašega  izvrstnega  mazila za lasi prosi
Kneginja Kartofa Cothen, (Anhalt). Vaš. Blag. goi-pa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi p-> poštnem povzetju  pošljete   še   en   lonček mazila za lasi. Spoštovanjem Baronica Baselli, Emis, Westbahn. Blag. gospa Csillag! Slišni sem že mnogo dobrega o Vašem čudodelnem mazilu,   vsled česar Vas uljudno prosita   da mi kretom pošte pošljete dv lončka. Vas lepo pozdravlja
Antonija Welonfer, Gotica. Bekony-Sz. Saszlo. Gospa Ana Csillag! Pošljite mi po poštnem povzetju dva lončka Vašega   preskušenega mazila za lasi.
Grof Em. Estcrhaiv star. Vaše Blagorodje! Pošljite mi po poštnem povzetju en  lonček   Vašega   prcskuSenega mazila za lasi.
Grofica pl. Wurmbrandt, BirkfeM. Blag. gospa Ana Csiilag!
Dunaj. Prosim, da na spodnji naslov blagovolite poslati za ekselenco gospo grofico Kielmansegg, na-meptnico na Dunaju. Go«p. uli.:e 6. 3 lončke pomade po 2 gld za i hranjenje lasij. k. tera je izkaz.da dobre »spehe. Spoštovanjem
Irma PJetel, komorna gospa Njen.  eksekrt;.
Z^a 18SI. v Gorici ustanovljana tvrdka
E. Riessaer, v Noski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. Uuhov&Cini in sl»v. obciasUu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, vošCene sveCe itd. vse po zmerni ceni. NaroČila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno Crk na perilo.
z neomejenim jamstvom. V tiOJUCl, Seitieitiška nI. St. 1., I. nadhlr.
—......~-—&L____.....—
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 4<Va % in vloge na Gonto - corrent po 3*60$. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lasl.ie, Rentni davek p|acuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-letno odplačevanje, v tekoCem raCimu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6-15%.
Vplačevanje se vrši osebno ali potom položnic na čekovni raCun štev. 842.366.
U r a d n e u r e : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. donolndne.
Dobre ure in po eeni!
s  3-ietn'.m  pismenim  jamstv razpoLi{ja »« zasebnike
Hznns Konrad,   g
tovarna ur ter Izroz zlatnine^
Most (ČeSko). Dobri ura rtem. iz niklja 11.3-75, srebrna ura H.mi. fl. 5-80; srebrnu verižica fl. 1 20; budilmk iznifchV tt. 1-95.
Ivrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima ztatei in sniune svetinje iz razstav ter tisofe priznalndi! pssm. -  IIo8trovau cenik zasU-uj!                  j
Anton Pečenko
Vrtna uii<
i 8
pristna bela its% črna vina i/vipavskih, furlanskih,
Dostavlja v-.r   l.-raje
Via t
.rdino 8
briških, dal matinskih iti isterskjii vinogradov.
dom in taZj-ositja po zelezniei na
gorske   monarhije v sodih  od Fifi ¦aprej. Ka zahtevo pošilja tudi usorce. Cene zmern«  Postrežba poitana
V\aro\ praščil^,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3.
FiipuruCa vsako vratno pecivo, kolač« zu birmance, torte i, t. d,
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
							Kormin-Nabrežina in obratno.														
				Kraj	nad Trstom in pod Eorrainom kažejo zveze te proge							z onimi od Nabrežine napre;				in v Italiji.					
	MeS.	Naglift	Oseb.	Oseb.	Oseb.	Oseb.  Naglic Naglic   MeŠ.                 ;							Meš.   NagliC		Oseb	NagliC1	Mes.	Oseb	| Naglic	Oseb.	
	1018	1002	1008 1-	1014 i. nV	1016 , ioio , 1006   looi  1012        ta     Postaje III. razred —       8-401     —       M5      —     odli.    -'      Dunaj    .   .							ki. .'" •— dob.	1011    1003 8-501 920		1005 i. ___	! 1007 n. hi 7-07	1017 . razi 6 45	1009	1 1001	1015	
	._.    -	8-25I																			
																		• 4-_	915	~~ _	
	_	8-1		_	_	925|      -       8"-- ¦    --        »     —      Btalapest   .						—     *			—	G-32 ¦	—	—	9-53	—	
	—	8-57	942	—	—	4-51      ~       834      —    , dolu —      Nabrežina .						— odb.	832		--	, 10v>l| i	7051	7-15|,  8-50}		--	
		9-401 5-30J	9-lOj			7-50      —     12-54      —     odli.            Zagreb .   ,						— dob.	420		—	riSl	_	"vat	7-24	__	
	_		5-30|	_	__	_       —      5—     —        ,             Reka.   .   .						---        „	11M8		—		—	12171 1217!		—	
																					
	0-20	S'25	9-—	1230	_	435     530     8-15 j   11-30				odh. —      Trsi .   .   .		17 dob,	7-33     S-45		1040	11-20	535	7-45	S-8HI	101fi|	
		1	9 16	12-45	_	450       I          1       H-40 :  4-55       I          |       1147				,      8      Mirarnar		10     „	717      1		1	11-07	5-23	731	1	»	
	6-3S	1	«'21	12-50	_					.      •)       Grljan   .   .		J) odb.	7-12      j		1	HOJ-	5-20	7-27	8171	10 02|	
	6-54	8-52	9-40		—	512       -        8-39   1213				dob. 17      Nabrežina .		'—     »	6-53 ,   S16		—	10-47	5-00	7-10	8-01 j		
	70«	«1-11	1002	~~		5-26      —       9021   1233F   odli.   -   Nabrežina.   .						.V)  dob.	6-37     807		—	10-42	4-31	6-49	7-5«	—	
	1	1	1008	1-06	_	5-32        1        !          I         ,3  Bivij-Uevin    -						'47 odli.	«27       I		1015	10 35	i	6-1-2	1	9-471	
	7-23	1	1017	1-1*	_	5-40         [        |       12-3*1     ,      8  i»evin    .   .    .						143    -	613       \		I	10-23	4-09	6-28	1	9-36	
—	7-30	9-S8	10-30		_.	5T»1      6-17|    9-2-2!     M2|..Io».|        TrS?						j     [odb.	5-53     741		9-5i	10-08	349	6 08	7-30J	9-211	
	7 47	0-3*	10-31	1-27		5-53     6 23!    9-2«    M4I -««bJ "   lMonW™*> -						35 { Idoli.	5-50	7-40	9-49	1006	3-47	6-06	729!	9-101	
	7-57	9-43	10-39	1-35	_	601	OSO     9-31	1-24		m   20 Itonki   .   .   .		*' A	5-38	r.M	9 43	10 —	3-35	9-	l"4	9-Oi	
	8-11	9-r>2	10-51	141		6-11	6-3h|    9-40	1-39		T   25  Zatrra.5 .   .   . 1    28   (JnuliSče-Zdrav.		25    1	5,L>5	7-26	935	951	324	n-50	714	8-55	
	8-18	1	10-57	1-49	_	6-17	|         9-44	t-48				•23    1	517	7-21	1	9-44	•3-15	5-43	1	8-48	
	8-::l	|	1107	1-57	_	6-25	1    j a-M	2-0-2		f   30   ftubijr-Sovodnje		18   9	5-00	7-14	1	9-35	30t	534	1	8-39	
	84«	1008	11-18	206	_	6-34	6-5P1:10—	218		doh..		.odli.	4-5-1	7-05	9-18	9-?5	2-50	5-2t	!   6-57|	8-J9|	
						|                               [3$  fiorica .   .   . 6-431    7-   j 1 10051    3%W| odliJ						.Idob.			1—						
		10-12	11-28	216 .	_								4-2IJ    6-">2		901	S'38		5-02	6-4-21	8181	
			11-35	2-23	_	6-50     —     1   —   1    242             43   Mirta p     .    .						;  7	4-14       - -		-	8-31	—	455	"  1	811	
		1025	11-46	2-32		0-59J    714J' 10-20|    2-55|   doti. 50  Km min     .    .						1— odb.	4-- |    6-35		850	8-20 '	—	4-45	l]"~l]\	8-   j	
		10-35	1156			7-261               3-181         oilh. —      Kormin .   .						dni,.	6-501		8-35			4-32	G05|		
		1110	1255			8-   J               4-loj         dob. -        Videni   .   .						.— odli.	r»-3o|		8--		—	3-42	5-25		
	._	210	016!			11051                S-57          dob. —       Ueuctke.    .						,....    ^	10-251		4-45		—	1035	2'10		
	_	416	10-20			2-   }              1102             •   —       Verona I'. V.						|	455		s-si	—	—	5-35	11-30		
	_	7-351	. .		—	fiir,                 2-25					—      Hilan     .   .		1-05		11-25	—			7-35 '		
	""	u4 5-59 lOvPI 6-40			":	10-10                 6-52 205                 2-30 0-34                 0-03					—         Genova .   . —         Dolonja .   . —       Firence .    .	1	8-15 0-301 3-00		«•40 2-05 9'	I.	"	4-50 10-50	2-44| . 1035 6-10		
	_					110               11-25					Kini .   .   .	1	9-3.»		230	-_		9-40	IM0|		
	....	10-45			—	11-301               7-					¦—      Kapoli   .    .	-    i	—		5-1 r>	—		11-05	0.		
	__	10 59	_			9-48J       j         —             J   —'     Krindisi     .						odii.			7-	'"  :		610	r>-33	-	
	PonoCni i		as od 6-— zvečer do 5-59 zjutraj je naznaeen s						pokoačnimi iVatni poleg minul			- Pušice	kažejo	, kaku t	.•lin C	tali, imiurei* na		levi od zgoraj		doli. ;<	1