Zbrana dela Primoža Trubarja
Edvard Vrečko (ur.)
Primož Trubar Nemški spisi 1550-1581
Zbrana dela Primoža Trubarja / 11
Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar, Nemški spisi (1550-1581) Znanstvena monografija
Zbirka: Zbrana dela Primoža Trubarja, 11 Urednik zbirke: dr. Jonatan Vinkler Urednik izdaje: Edvard Vrečko
Transkribiral, prevedel, opombe, komentarje in spremno besedo napisal: Edvard Vrečko
Oblikovanje in prelom: ing. Primož Orešnik
Digitalizacija: dr. Jonatan Vinkler
Izdajatelj: Pedagoški inštitut
Ljubljana 2011
Zanj: dr. Mojca Štraus
Naklada izdaje na CD-ju: 500 izvodov
Izdaja je primarno dostopna na http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=110
Izid Zbranih del Primoža Trubarja ii je v celoti financiran iz naslova večletnega projekta objave zahtevnih knjižnih del (pogodba št. 4095-10-410-008), ki ga podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Pri pridobivanju predlog za transkripcijo izvirnih besedil Primoža Trubarja sodelujeta Sekcija za zgodovino slovenskega jezika pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter Narodna in univerzitetna knjižnica.
Imetnik stvarnih avtorskih pravic na tem delu je izdajatelj. Imetniki moralnih avtorskih pravic na tem delu so avtorji Edvarc Vrečko, Primož Orešnik in Jonatan Vinkler. To delo je na razpolago pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5 (priznanje avtorstva, nekomercialno, brez predelav). V skladu s to licenco sme vsak uporabnik ob priznanju avtorstva delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati in dajati v najem, vendar samo v nekomercialne namene. Dela ni dovoljeno predelovati.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
821.112.2-94"15"(0.034.2)
274.5"15"(0.034.2)
TRUBAR, Primož
Nemški spisi [Elektronski vir] : 1550-1581 / Primož Trubar ; prevedel, opombe, komentarje in spremno besedo napisal Edvard Vrečko. - El. knjiga. - Ljubljana : Pedagoški inštitut, 2011. -(Zbirka Zbrana dela Primoža Trubarja ; 11)
Način dostopa (URL): http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id= 110
ISBN 978-961-270-098-0 (pdf) ISBN 978-961-270-099-7 (swf) ISBN 978-961-270-100-0 (zip iso)
259220736
VSEBINA
Trubarjevi nemški predgovori v slovenskih knjigah	9
Catechifmus In der Windischenn Sprach ... 1550	9
Ta pervi deil tiga Noviga testamenta ... 1557	17
Ta drugi deil tiga Noviga testamenta ... 1560	59
Articvli oli deili te prave stare vere kerszanske ... 1562	79
Ta celi psalter Dauidou .... 1566	99
Ta celi catehismvs, s kratko sastopno islago ... 1567	137
Svetiga Pavla lystuui, h tim Efeserijem ... 1567	149
Eni psalmi, ta celi catehismus ... 1567	165
Ta celi catehismvs, eni psalmi ... 1574	181
Catehismvs s dveima islagama ... 1575	197
Noviga testamenta pvsledni deil ... 1577	223
Ta celi catehismvs, eni psalmi ... 1579	247
Ta celi novi testament ... 1581	267
Trubarjevi nemški predgovori v neslovenskih knjigah	331
Register und sumarischer inhalt ... 1561	331
Katehismus edna malahna kniga ... 1561 (glagolsko)	357
Katehismus edna malahna kniga ... 1561 (glagolsko)	365
Katehismus edna malahna kniga ... 1561 (cirilsko)	377
Articuli ili deli prave stare krstianske vere ... 1562 (glagolsko)	389
Articuli ili deli prave stare krstianske vere ... 1562 (cirilsko)	405
Prvi del novoga testamenta ... 1562 (glagolsko)	427
Edni kratki razumni nauci naipotrebnei i prudnei ... 1562 (glagolsko) 491 Edni kratki razumni nauci naipotrebnei i prudnei ... 1562 (cirilsko) 507
Postila to est, kratko istlmačenje ... 1562 (cirilsko)	567
Prvi del novoga testamenta ... 1563 (cirilsko)	591
Postila to jest, kratko istlmačenie.....(cirilsko) 1563	607
Edvard Vrečko, Predgovor kot posvetilo v Trubarjevih knjigah
K enajsti knjigi Zbranih del Primoža Trubarja	629
Trubarjevi nemški predgovori k slovenskim tiskom	638
Trubarjevi nemški predgovori v hrvaških glagolskih
in ciriličnih tiskih	651
Izbrana literatura	664
Uredniško poročilo	667
Catecbifmus
In der Windifcbenn Spracb / fambt einer kurtzen Auglegung in gefang weig. Item die Litanai vnd ein predig vom recbten Glauben / geftelt / durcb Pbilopatridum Illiricum.
Anu kratku Poduuzbene fkaterim vfaki zblouik more v nebu pryti.1
1| Eine kurze Unter-weisung, mit welcher jeder Mensch in den Himmel kommen kann.
Pfalm 5. 2.1
Reminifcentur et conuertentur ad Dominum uniuerfi fines terrae.2
2| Ps 22,27: Es werden gedenken und sich zum Herrn bekehren aller Welt Enden und vor ihm anbeten alle Geschlechter der Heiden.
£ieber lefer
3n diefer vnferer Windifchen fprach mueg dir das V. ge-meinklich fur ein lindes F. oder Griechifch Vitta / vnd das H. fcharff wie die teutfchen jr Ch. Vn[d] das L. zu zeiten grob auff Vngrifch od[er] Bifyackhifch / Darnach die vocal nach aigentfchafft vnferer fprach / augzufprechen dich gewdnen / vnd entfetze dich nicht / ob dir am erften gedungkt feltzam vnd fchwar / fonder life vnd fchreib diefe fprach felbft wie ich ein zeit lang gethan alls dann wirdeft befinden vnnd gar pald fehen vnd mercken / das auch dife vnfere fprach fo wol als
A ii
die teutfche zierlich guet zu fchreiben vnd zu lefen ift / praucht wenig Articulos vnd zu den Prepofitionibus ein ainigen buchftaben alls Ozha. i [st] der vatter / K ozhu. i[st] zu dem vat-teren / Nebu. i[st] der himel / V nebi. i[st] in dem himel Nam. i[st] vns / K nam. i[st] zu vns / Jogri. i[st] die junger. S iogri. i[st] mit den Jungeren / etz. Difen kurtzen bericht vermerck wol vnd vergif nicht / dadurch wirt dich das lefen difes buchleins leucht ankhumen / Chriftus Jefus vnfer herr vn[d] hailand / verleihe hie-
mit fein gnad vns allen / AMEN.
Katekizem
v slovenskem jeziku skupaj s kratko razlago, ki se lahko prepeva. Nadalje litanije in ena pridiga o pravi veri, postavljena po domoljubu Iliriku.
Anu kratku podvučene, s katerim vsaki človik more v nebu pryti.
Psalm 5. 213 Rgminifcentur et conuertentur ad Dominum uniuerji fines terrae.
3| Ps 22,28a: Spomnili se bodo in se vrnili h Gospodu vsi konci zemlje.
Dragi bralec
Navaditi se moraš v tem našem slovenskem jeziku V izgovarjati kot blagi F, ali kot Grki Vitta, H ostro kot Nemci Ch, in L včasih grobo po madžarsko ali bezjaško ter samoglasnike izgovarjati tako, kot je to lastno našemu jeziku. Ne ustraši se, če se ti bo sprva zdelo nenavadno in težko, temveč beri in piši ta jezik tako, kot sem ga nekaj časa tudi sam. Kmalu boš spoznal in občutil, da je tudi ta naš jezik prav tako kot nemški blagozvočen ter primeren za pisanje in branje. Ne potrebuje mnogo členov in za predlog le eno črko kot na primer: oče — k očetu, to je Vater — zu dem Vater; nebesa — v nebesih, to je Himmel — im Him-mel; nam — k nam, to je uns — zu
4| Trubar jogre imenuje svoje učence - apostole.
5| Die Junger - učenci -apostoli.
uns; jogri4 — z jogri, to je die Junger5 — mit den Jungern itd. To kratko navodilo si dobro zapomni in ga ne pozabi. S tem ti bo branje te knjižice zelo olajšano.
Naš Gospod in odrešenik Jezus Kristus naj nam vsem podeli svojo milost. Amen.
TA PERVI DEIL TI-
GA NOVIGA TESTAMENTA,
V TIM SO VSI SHTYRI EVANGELISTI INV TV DIANE tih Iogrou, fdai peruizh vta Slouenski Ielik, Skull Primosha Truberia fueiftu preobernen.
KAR IE VEZH PER TIM, INV
kadai ta drugi Deil bode dokonan, tebi ta druga Itran Letiga papyria pouei.6
Der erft balber Teil des newen Teftaments /
darinn feind die vier Euangeliften / vnd der Apoftel Gefcbicbt / au£ den furnembften vnd approbierten £ateinifcben / Teutfcben vnd Walfcben / Alten vnd Newen Cranflationen / in die gemeine Windifcbe fpracb / jetzund zum erften mal fleiffig verdolmetfcbt.
Vnd was mebr dabey / vnd warumb nur diefer balber teil jet-zund gedruckt worden / daruon wurdt dir die erfte Teutfcbe Vorred difes Bucbs fagen.
TVBINGAE ANNO M. D. LVII.
6| Der erste Halbteil des Neuen Testaments, in welchem alle vier Evangelisten und vas die Junger gethan haben, jetzt zum ersten Mal von Primus Truber in die slowenische Sprache getreulich ubersetzt. Vas noch mehr dabei ist, und wann der zweite Teil beendet sein wird, sagt dir die zweite Seite dieses Blates.

Den Gotfeligen Chriften
in den £anden / Crein / Vnterfteyr / Karhenten / Karft / Hifterreich vnd in der Windifchen Marck / gefeffen / was ftands die feind / Gnad / Frid vnd alles guts / von Gott dem Vatter / durch Jefum Chriftum vnferem Herren vnd Heiland / wunfch ich zuuor.
Die Wind-ifche
fprach / ift
- hriftlich lieb Herren vnd Bruder / Gott wei^t / das ich noch zu der zeit / da ich bei euch au£ den £ateinifchen vnd Teutfchen Bucheren in der b^her in Windifchen fprach geprediget / hab vilfmals zu Gott gefufftzet vnd geruffet / das er von wegen heiligung nicht
ubung vnd
im brauch
C
^^^B^^feines Namens / vnd erweiterung feines Reichs / gewefen ' auch das vnfer arm / gemein guthertzig Windifch Volck gnadiglich ^h^blm anfehen / begnaden vnnd begaben woll / mit der groffen Gnad vnd Ga- het. be / auff das jre Sprach auch / wie der anderen Volcker / gefchriben vnd gelefen wurde. Vnd das die heilige Bibel fampt anderen guten Chriftlichen Buchern / in die Windifche vnd Crabatifche fprachen / wurden recht verdolmetfcht vnd gedruckt.
Denn dife zwey Volcker der Windifchen vnd Crobatifchen Lander er-barmen mich von hertze[n] / vn[d] in der warheit einen jeden Menfchen billich erbarmen follen. Nicht allein nur von des wegen / das feind on vn fie an der Turckifchen Grantzen fitzen vnd wonen muffen / vnd nier- derlf
graufam ge
gent anderftwo oder weiter zu ziehen vnd zu fliehen wiffen. Vnd das der	plagt / vnd
Turck den poften vnd groften teil jrer Lander vnnd Flecken eingenom-	h^i!?2™ men / vnd noch fur vnd fur mehr einnimbt. Vnd das au£ jnen fchier
taglich / vnd jr vil werden von Turcken vnd Martholofen nidergeha-	Troft. wen / erwur=
a ij get
Die Windi-fchen vnd Crobaten
rechten geiftlichen
get / gefangen / mit Weib vnd Kind weggefurt / von einander verkaufft / in ewige / vnd ja mehr dan[n] vibifcbe dienftbarkeit vnnd zum fchandtlichen vnd vnnaturlichen gebrauch. Sonder fie erbarmen mich auch von des wegen / das fie wenig oder gar nichts wiffen / werden auch nicht recht gelernet noch vnterwifen / von den nottigften vnnd troftlichften Stucken vnfers waren Chriftlichen Glaubens / die einem jeden vernunfftigen Menfchen / zu feiner feelen Heil / vnd zum hochften troft / zu wiffen zuforderft von noten find. Als vom vnderfcheid des Gefetzes vnd Euangelij / Was die Erbfund vnnd Rechtfertigung des Glaubens fey / Wie man Gott recht anruffen / vnd jme dienen foll / Wie die heiligen Sacrament recht vnd nutzlich zu ge-brauchen / Warum[m] die Kirchen das recht Volck Gottes / auff difer Welt / mehr dann andere Menfchen leiden muffen / Wie vnd was fich doch ein Chrift in eufferlichen widerwertigkeite[n] / als in ar-mut / langwiriger kranckheit / in verfolgungen / im ellend / in fchwaren gefencknuffen / vnd in groffen fchmertzen / Item in den jnnerlichen groften anfechtungen / als wider die Sund / wider den ernftlichen zorn Gottes / wider den Tod / Teuffel vnd wider die Hell / foll troften. Von difen Stucken verfteen vnd wiffen die armen Windifchen vnnd Crobaten nicht vil / Sonderlich die / wolche frembde Sprachen vnd Schrifften nicht haben gelernet. Vnd das macht / das fie groffen mangel haben / an rechtfchaffenen Lehrer vnd Predigern. Vnd das fie die gantze Biblifche Schrifft nicht haben / in jrer Sprach / wie es die Teutfchen vnd andere Volcker haben. Dann durch das fleiffig gehor des Gottlichen worts / vnd durch das empfig lefen der heiligen Schrifft / kom-men die au^erwoleten Menfchen gemeinlich vnd ordenlicher wei^ / au^ krafft vnd wurckung des heiligen Geifts / zum rechten Glauben / zur waren erkanntnu^ des Gottli=
chen
Crobate[n] Sprach ver-
chen wefens vnd willens / vnd zu den obgemelten vnd anderen heilfamen vn[d] troftlichen Articulen vnfers alten waren Glaubens / Wie folches nicht allein Chriftus der Herr / die Apoftel / Propheten / vnd alle gottfelige £ehrer / fonder auch die taglichen erfarungen bezeu-gen.
Die Crobatifche Sprach wurdt gleich wol / wie jr wi£t / mit zweierley Crobatifchen Buchftaben gefchriben / Vnd dife Sprach wurdt nicht allein durch gantz Croatien vnd Dalmatien geredt / fonder es redens auch g^t f>cb jr vil Turcken. Vnd ich hab von jren vilen gehort / fie wurdt auch zu Wtnmfcten Conftantinopel in des Turckifchen Keifers Hoff geredt vnd gefchriben. Die fchreibt Vn[d] wir Creiner vn[d] Windifche[n] verfteen fie nach aller notturft / vil boffer / dann die Behemifche oder Polnifche / oder der Wenden / Dergleichen fie die vnfere. Aber die gutten behertzigten Crabaten / ha- fie haben ben auch kein Bibel / noch den gantzen Catechifmum / als wenig wir Windifchen / in jrer Sprach vnd Schrifften. Haben fich bi^her fchlecht f^ch" mit jrem Me^buch vnd Breuiario betragen muffen. Vnd dife jre zwey Bucher feind vor vil Jaren fo finfter vnd vnuerftendig verdolmetfcht / das jre priefter felbs vil Worter / auch in den Sontaglichen vnd gewon-lichen Euangelien / nicht verfteen.
Vnd difer obgemelten zweien Volckern erbarmlich vnd groffe gfar / angft vnd nott / die nicht allein jr zeitlich leben oder gut / fonder[n] auch
man / er-reicht weit in Turckey /
aber kein Bibel in jrer
Die
Windifche fprach mag
jrer Seelen feligkeit belangen / haben mich verurfacht vnd bewegt / das fo wol als vor fibe[n] Jaren mich vnderftanden hab / zuuerfuchen / vnd ein prob L^de^en zuthun / ob die Windifche vnd Crobatifche fprachen / mit den £ateinifchen Buchftaben oder Teutfchen Buchftaben auch mochten gefchriben vnd gelefen wer- z^ih den. Vnd wie ichs anfienge / gab Gott fein Gnad / das ich alfbald erfahe vnd vermerckte / wenn man nur das V. fur ein lindes F. das H. fur CH. die vocalen vnd dife Silben / Sha, Zha, Ish, Ozh vnd dergleiche[n] /
a iij nach
gefchriben werden.
nach art vnd eigenfcbafft der vnferen fpracb / ficb gewonen au^zufprecben / Das fie aucb mit den £ateinifcben Bucbftaben leicbt vnd gut mogen gefcbriben werden. Vn[d] das fo vil Bucbftaben oder Confonanten zu einem Wort oder zu einer Silben / wie etlicb Bebem vnd Befyacken vermeine[n] / von wegen der groben vn[d] wifcbpelten pronunciation (darumb die Crobaten in jrem Alpbabet fo vil S vnd Z baben) nicbt bedurffe / Sonder es ligt am meiften an der ubung / vnd am gebraucb / wie mit den anderen Spracben vnd Scbrifften allen. Ein Teutfcber / der fonst kein andere Spracb vnd Scbrifft bat gelernet / dann die Teutfcbe / der wurdt die £atinifcbe oder Walfcbe / wenn fcbon mit gute[n] Teutfcben Bucbftaben gefcbriben oder gedruckt ift / nim[m] er recbt lefen nocb au^fprecben. Dergleicben ein Walicb oder Hifpanier die Teutfcbe. Alfo aucb die Windifcbe fpracb / die wurdt nimmermebr / weder mit £ateinifcben / Teutfcben oder Griecbifcben bucbftaben dermaffen gefcbriben mogen werden / das fie ein Teutfcber / ein Wal-licb oder ein Griecbe alfo lefe vnd au^fprecbe / wie fie ein geborner Windifcber redet vnd au^fpricbt. Darum[m] fag icb wie zuuor / es wurt mit dem fcbreiben vnd lefen der vnferer fpracb am meiften an der ubung vnd am gebraucb gelegen fein.
Auff das bub icb an den Catecbifmum zu uerdolmetfcbe[n] / vnd ins Gefang vn[d] Reimen zu bringen. Darzu gab Gott aucb fein Gnad vnd zwey ' Geift / das icb den Catecbifmum vnd etlicb andere Gefeng / ein Predig Wcdta^ vom recbten Glauben vn[d] feiner wurckungen /vnd ein Lebrtaffel / druckt wor- darau^ die Jungen Windifcben lefen lernen mugen / in kurtzer zeit ver-den- fertiget. Den Catecbifmum in Gefangs wei£ /fcbicket icb alfbald etli-cben au^ eucb zu[m] uberfeben vnd zu beflTeren / die fcbriben mir / Icb foll jnen / vnd was icb fonft verdolmetfcbet bet / drucken laffen / mit dem werde icb bei dem einfeltigen vnnd jungen Windifcben Volck vil guts fcbaffen.
Das
Im 1550 Jar / feind die erften
Das thet ich / aber mit groffer vngelegenheit vnd uberfluffigem vnkoften. Den[n] an zweien orten war den Buchdruckherrn von jren Oberen vnd Superattendenten hoch verbotten / meine Windifche Schrifften zu drucken . Ich habs verborgen mit gfar / vnd in meinen abwefen / das ichs nit hab mogen Corrigieren / trucken muffen laffen. Der Buchtrucker vnd ein Chriftlicher Prediger / die beid kein wort Windifch verftanden / habens Corrigiert. Nachmals war ich erfucht vmb ein Poftill / aber von wegen der vngelegenheit der Druckerey / des groffen vnkoftens / vn[d] anderen hindernuffen vnd vrfachen halben / het ich difen handel / in meinem Sin[n] / weitter vnd boffer au^zufu-ren / Gott zu forderft vn[d] anderen verftendigeren vnd reicheren / dann ich bin / gantz vnd gar ubergeben vnd beuolhen.
Vnd in dem / ongfahr uber drey oder vier Jar hernach /. kam ins Teutfchland der Ehrwirdig vn[d] Hochgelert Herr Petrus Paulus Ver-gerius Bifchoue zu Gaffers / des kundtfchafft ich noch het / zur zeit / da ich des Hochwirdige[n] vnd Gottfeligen frommen Herren Petri Bo-nomi Bifchoff vn[d] Graff zu Trieft / feliger gedechtnu^ / Diener vnd beftelter Windifcher Prediger war. Dann die Stadt Gaffers / wolche fonft von etlichen wurdt genennt Caput Hiftrie / von etlichen Juftinopolis / vnd von den Windifchen Copper / ligt nur zwo Meil von Trieft (Vn[d] der genan[n]ter Bifchoff zu Trieft / hat mich erzogen / gelert vnd gewifen trewlich / zu aller Gottfeligkeit / Er hat mir vnd andere[n] an feinem Hoff neben dem Vergilio / auch die Paraphrafes Erafmi vnd Inftitutiones Caluini / in Walfcher / Teutfcher vnd Windifcher fprach au^gelegt. Vnd da ich noch Knabe[n]weis in feiner Canterey war / begabet er mich / mit der Pfar £agkh bei Ratfchach / mit der Abfentz oder penfion / wie mans nen[n]t / ftudiert ich ein zeit-lang zu Wien. Darnach als er mich zum Priefter ordiniert hett / uber-gab er
a iiij mir
Petrus Bono-mus ift ein ge-krter vnd €uangelifch«t Bifchoff ge-we]5t / Vnd des hochlobli-chen Hau§ von Ofterreich alter trewer diener.
Et bene apud memo-res veteris
stat gratia facti
7| Vergil, Eneida 4,539.
etc.
8| Verjetno tiskarska napaka, mišljeno je Aufferstehung - vstajenje.
"Dolmetfcber difes Bucbs kan nicbt Hebreifch nocb
Griecbifcb.
mir die Pfarr Cyffer zu uerwalten / nacbmals refignieret er mir das Be-neficium S. Maximiliani zu Cilli. Vnd am letancbften / balffe er mir fampt dem Crewbertzigen vnd Gaftfreien Herren / Herrn Francifco Cantzianer Bifcboffen zu £abacb feligen / zur Cbumbberrey zu £abacb. Vnd der gut Bonomus ift im 1546. jar / als er nun uber 90. jar alt war / von difer Welt gantz Cbriftenlicb abgefcbeiden / Cbriftus der Herr ver-leibe jme / vnd vns allen ein frolicbe Vrftend.8 / Amen. Difer erft obge-melter Herr Vergerius / als bald er micb erfragt bet / fcbrib mir nacb einander etlicb Brieffe / begere von mir zu wiffen / ob icb mir getrawet die Bibel in die Windifcbe vnd Croatifcbe fpracb zu verdolmetfcben. Zu difem Werck / wolt er mit Leib / Gut / Blut verbolffen fein. Vnd er bab von etlicben Furften vnd Herren gut vertroftungen / die aucb zu difer notiger vnd beilfamer arbeit wollen belffen.
Dem Herren Vergerio / auff gemelte fein fcbreiben vnd begeren / bab icb erftlicb etlicb mal fcbrifftlicb / vnd bernacb wie wir zufamen kamen / in beyfein etlicber Hocbgelerter Cbeologen / auff dife wei£ geant-wortet. Icb kenne kein Hebreifcben bucbftaben / Griecbifcb kan nicbt wol lefen / wolcbe zwo Spracben einem jeden / der die Bibel verdolmetfcben wil / zu forderft von notten feind / das er fie wol vnd grundtlicb verftebe. Vnd wiewol (Gott lob) die Bibel / vnd fonderlicb bey difen vnferen zeiten / von jren etlicben / au£ dem Hebreifcben vnd Griecbifcben / in die £ateinifcbe / Ceutfcbe vnd Walfcbe fpracb / gut vnd verftendig ift verdolmetfcbt / wie alle Gelerten dauon zeugen. Die-weil aber die Windifcbe fpracb an jr felbft arm / vnnd gar mangelbafftig an vilen Wortern fey / bat aucb vil Aequiuoca / das ein Wort mancber-ley bedeut. Vnd fie wird nicbt allein in einem £and anderft / dann in dem anderen / fonder offt uber 2. oder 3. Meil / ja aucb offt in einem Dorff
mit
mit vilen Wortern vnd Accentibus anderft vnd vngleicb geredt. Zu dem / fo kan icb nicbt Crobatifcb / weder lefen nocb fcbreiben. Derbal-ben / fagt icb dazumal / wil micb difer bober vnd fcbwarer arbeit des dolmetfcbens der Bibel / allein nicbt vnderfteen. Es werden dan[n] mir zugeben zween Creinerifcb oder Vnderfteyrerifcb Priefter / oder andere Gelerten au£ derfelbigen Lander / die gut Windifcb konnen / vnd die £ateinifcbe vn[d] Teutfcbe fpracb wol verfteen. Vnd zween Crobaten / die gu Dalmatinifcb vnd Bofnarifcb reden / Vnd Crobatifcb vnd Cylurifcb9 wol vnd recbt fcbreiben konnen.
Auff dife meine antwort / vnd nacb vnferem langem be= ratbfcblagen / beuabl mir der Herr Vergerius vmb obgemelte vier Priefter zu fcbreiben. / Das tbet icb von ftundan / vnd bey einem ei-genen Botten. Aber wir vermocbten in de[n] Windifcben vnd Crobatifcben Landern / durcb vnfer gut vertrawt Freund vnd bekannten / die warlicb defwegen kein flei£ / mube nocb vnkoften baben gefpart / nicbt mebr Perfonen / die zu vnferem furgenommenen Werk taugenlicb waren / vnd die zu vns kommen wolten / auffbringen / dann einem alten / gelerten / frommen Wndifcben Priefter / au£ der Metling / Clemens Maly genannt / Vn[d] einem Crobatifcben au^ Dalmatia / der kondte aucb Lateinifcb vnd Walfcb. Difer kam bald zu vns / vnd bracbt mit jme ein gantze Crobatifcbe gefcbribne Bibel / die er erft / fagt er / im 47. Jar / au£ der alten £ateinifcben tranflation zuuerdolmetfcben und mit Crobatifcben Bucbftaben zu fcbreiben / an-gefangen / vnd im 54. volendet bett. Seiner ankunfft waren wir feer fro / lobeten vnd dancketen Gott / vmb feine gaben / dann wir ver-meinten nicbt anderft / wir baben die Crobatifcbe Bibel gantz vnd ge-wi£ / darzu einen Menfcben nacb vnferem wunfcb fcbon uberkom[m] en. Aber der obgenannte gute Herr Clement / als er nun am weg
b war
9| Cyrillisch.
D. Vergerius vnd
Dolmctfcbcr / fcbicken vmb
Windifcbe
vnd
Crobatifcbe Gelerten / kam einer / bracbt mit jme ein
Crobatifcbe Bibel.
Der Crobat ift mit feiner Bibel wider-
war / vnnd wolt vns zuziehen / ift kranck worden / vnd in dem Herren mit willigem Geift entfchlaffen.
Auff folches nun / handelten wir mit dem obgemelten Crobaten / das er bey vns war bliben / bi£ wir fein Bibel auch mit den newen umb heim / Tranflationen conferierten / vnd in der zeit fehe[e]ten vmb Crobatifche vertrdft / er Matrices vnd Buchftaben / damit fein Bibel gedruckt wurde. Vnnd der wolls druc- Herr Vergerius verfprach jme / von einem Chriftlichen Furften ein Be-ken uflen. neficium zu erlangen / dauon er jMich / vnd fein leben lang hundert Gulden wurde haben (mit der befoldung het er fich wol moge erhalte[n] / nach dem er ein eintzige perfon / on Weib vnnd Kind war) hierauff gab er vns befchli^lich zu antwort. Er fey der meinung zu vns nit kommen / auch feine Sachen daheimbd dermaffen nicht verlaffen / das er bey vns lang foll oder muge bleiben / Sonder nach dem er au£ vnferem vnd anderem fchreiben hab vernommen / das wir des vorhabens fein / vnd groffen vnkoften dahin wenden / das die Bibel in die Croatifche fprach werde verdolmetfchet / So fey er darumb zu vns fo weit kom[m]en / vnd die Bibel mitgebracht / vns damit war-hafftig zu erinnern / er hab dife vnfere furgenommene arbeit fchon volbracht / vnd das wir der forg / muh / vnd des groffen vnkoften uberhept follen sein. Vnd er wi^te ort vnd gelegenheit / das feine verdolmetfchte Bibel / on vnfer vnd fein vnkoften werde getruckt. Ent-gegen haben wir jme allerley gfahr vnnd hindemu^ / die jme bey dem trucken der Bibel am felbigen ort mochten begegnen / furgehalten. io| verjetno: zog er.	Aber es halff nichts / zoge™ alfo am vierdten Tag von vns widerum[m]
in Dalmatien. Vnd der Herr Vergerius gab jme / zu dem / das er zuuor von anderen het empfangen / noch etliche Thaller. Vnnd das ift gefchehen vor zweien Jaren / das wir mit dem offtgemelten Crobaten / dermaffen haben gehandelt. Darnach / jetzunder ein Jar verfchinen /
fchickten
fchickten wir zu jme bi£ in Dalmatien abermals ein eignen Botten / fchriben vnnd vermanten jn auffs hochft / das er kluglich vnd furfichtiglich mit feiner Bibel foll vmgehen / vnd das bald gedruckt wurde. Vnd wo er fich einicherley gefahr beforget / das er damit wider-umb zu vns komme / jme foll gehalten werden / was wir jme zugefagt haben. Aber man hat jn niergents erfragen mogen. So horen wir noch nichts / das er oder andere etwas Crobatifch / aufferhalb jrer Me^bu-cher vnd Breuier / zu Venedig oder anderen Orten / laffe drucken.
In der zeit aber / da ich auff die Windifchen vn[d] Crobatifchen Priefter / wolche mir die Bibel / wie ich obe[n] angezeigt / folten helffen verdolmetfchen / gewart habe / het ich au£ beuelch des Herren Vergerij / den Mattheum Euangeliften in einer eil verdolmetfcht. Vnd als nun der obgemelte Dalmatiner von vns weg gezogen / vnd kein hoffnung mehr da war / das zu vns andere Windifche oder Crobatifche helffer fo bald kemen / Wolt Herr Vergerius nicht anderft / ich muft den Mattheum alfo allein drucken laffen. Vnd in dem / wie man Mattheum drucket / colligiert ich abermals ein kurtze Au^legung uber den Catechifmum/ vnd ftellet ein Abecedarium dem vorigen faft gleich. Vnd dife zwey Buchlein lieffen wir drucken neben dem Mat-theo. Nach difem befalch mir der Herr Vergerius / ich foll mit de[n] dolmetfchen des gantzen newen Teftaments dermaffen fortfaren. Aber ich verzoge / verdolmetfchet gar nichts / lenger dann ein viertel Jar / bi£ ich auch von euch hab verftanden / das dife vnfere angefangene arbeit werde de[n] Windifche[n] vn[d] Crobatifchen Volck zu groffem nutz kom[m]en. Vn[d] dz11 jr zu vns trewlich wolt fetze[n] / rathen / vn[d] helffen / dz12 fie volfurt / Auch mittel vn[d] weg fuchen / was	12lDaB-
wir in die Windifche fprach verdolmetfchte[n] / das daffelbig hernach in die Crobatifche fprach vnd Schrifften gebracht werde. Vnd das hat mich nun erft recht bewegt / dz13 ich mich difes dolmetfchens	13lDaB-
b ij mit
11|DaB.

14|Neu.
Warumb jetzund nur der balbe tcil des newen Teftaments / Vnd fo ein lange Vor-red vnd an-dere facben darbey / ge-druckt wer-den.
mit ernft / mit luft vnd mit frewd bab angenom[m]en. Hab darauff den Mattbeum widerumb auff ein news14 uberfeben vnd emendiert / Vnd die anderen drey Euangeliften vnd der Apoftel Gefcbicbt angefangen zuuerdolmetfcben / vnd bab fie / (Gott fey lob vnd ebr) im nacbften Herbft verfcbinen / vollendet.
Vnd, nacbdem mein dolmetfcben gebet langfam von ftat / von wegen meines fcbwaren Predigamptes / dem icb zu forderf au^warten mu£ / Vnd das icb im dolmetfcben alweg zwey Lateinifcb / zwey Teutfcb / vnd ein Walfcb new Teftament / Item ein Crobatifcb Me^bucb / wol-cbes newlicb zu Venedig mit £atinifcben Bucbftaben gedruckt worden / vor mir mu£ baben / vnd ebe icb ein jedlicbs wort / infonderbeit einer jeden Tranflation / aucb die Annotationes Erafmi / vnd andere Com-mentaria daruber befibe vnd erwege / wolcber Tranflation icb volgen foll / mit dem gebet vil zeit bin. Vnnd dieweil die Epifteln vil fcbwarer / dann die Euangelia zuuerdolmetfcben find / wurde icb aucb ein lengere zeit / darzu baben muffen. Es ift aucb das zu beforgen / ebe icbs verfer-tige / mocbt icb fterben / oder fonst ein andere bindernu^ furfallen / das dife arbeit / die icb bibber getbon / wurde vergebens fein vnd vn-tergeben. Derbalben bab icb difen erften teil des newen Teftaments jet-zund drucken laffen. Vnd icb werde dermaffen aucb das alte Teftament / ift anders Gottes will / vnd mein dolmetfcben eucb gefallen wurdt / Stuckwei^ verdolmetfcben vn[d] drucken. Vnd das icb an di£ klein Bucb-lin / fo ein lange Windifcbe Vorred geftelt bab / wolcbes vngebreucblicb vnd die Gelerten tadeln / gefcbicbt darumb / das jcb in der nicbt allein / was das wort Euangelium oder new Teftament sey / wie vil der Euangeli-en vnd Euangeliften find / wie alt vnd von demfelbigen nutz / rede / Son-der icb fag aucb darinn / wie der erft Menfcb nacb dem bild
Gottes
Gottes gefcbaffen / was das bild Gottes fey / Wie daffelbig Bild verftort / vnd die menfcblicbe Natur verderbt / vnd durcb den Son Gottes widerumb vernewert worden. In summa / in difer Windifcben Vorred lebre icb meine liebe £andtfleut mit allem flei§ / auffs einfaltigeft / mit lauteren / verftendigen worten / vnd gnugfamen au^furungen. Warumb der Ewige Gottes Son Jefus Cbriftus / vnfer Herr vnd einiger Heiland Menfcb worden / gelitten vnd geftorben / Vn[d] wie wir vns allein durcb den recbten Glauben an jn / aller feiner woltbaten vnd verdienft macben teilbafftig. Vnd andere nottige Cbriftlicbe Stuck / dauon oben meldung ift gefcbeben / etc. Icb babe aucb die Capittel in Paragrapbos abgeteilt / vnnd bey einem jedlicben fein Argument vnd kurtzen Begriff geftelt / auff das fie jren jnnbalt defter beffer in der ge-decbtnu^ mogen bebalten. Vnd icb bab binzu gefetzt den Calender / vnd ein Regifter / der wurdt jnen zeigen / wie vnd wo alle Sonntaglicbe Euangelien / vnd der anderen Feyrtagen oder Feften / in difem Bucb-lein / fucben vnd finden follen. Vnd uber diefelbigen Summarien vnd kurtze Annotationes.
Nu dife lange erzelung / vnd in der Teutfcben fpracb / (die icb Au^ was nicbt fonderlicb wol kan) vnd am forderften difes Windifcben Bucbs / ^te^ci tbu icb erftlicb darumb / auff das die Obrigkeiten vnd Superatten- Vorred zu denten der Bucbdruckereien / wolcbe die vnfere Windifcbe fpracb di]i;derft an nicbt verfteen / darau£ ein lauteren vnd warbafftigen bericbt mogen Windifcb empfaben / das wir jetzund / vormals nocb binfur / leicbtfertig oder Bufbu/ ift vnnutz facben / oder was Scbwarmerifcb / Rottifcb / Scbwenckfeldifcb / Widerteufferifcb / Auffrurifcb / oder Scbmacbbucblin / nicbt baben drucken laffen / nocb wollen. Sonder nur was zur erkanntnu^ vnd ebr Gottes / zur erweiterung der recbten Cbriftlicben Kircben / vn[d] zum bocbften troft des geengften / betrubten / armen Win=
b iij difcben
geftelt wor-den.
difchen vnd Crobatifchen Volcks / dienftlich vn[d] furderlich. Verfehen vns hierauff gegen den genannten herren vnd Vifitatoribus uber die Buchtruckerei / fie werden vns di£ buchlin vnd was wir hernach au£ der Bibel oder au£ andere[n] Chriftlichen Buchern verdolmetfchen / nicht wehren noch verbieten zu trucken / wie vns zuuor / an zweien orten wie oben gemelt ift gefchehen. Zum andern / von wegen etlicher Teutfchen / die meinen[n] reden vn[d] anzeigungen / das die Windifchen vnd Crobaten von den Turcken dermaffen / wie ich oben erzelt hab / fo grawfamlich / vnd on vnderla^ find geplagt / vnd das fie in jrer Sprach kein Bibel haben / vnd das man die Windifche Sprach bi^her nicht hat gefchriben / fchwarlich glauben / vnd jr etlich au£ jnen folche meine fage halten fur ein erdichts ding / Hab fie de^halben mit difer Vorred vergewijfen / vnd mit euch allen wollen offentlich be-zeugen / das / wie auch jnen vor der zeit von difen fachen gefagt habe vn[d] jetzund fchreibe / dem alfo fei. Vnd ich verfich mich hierauff gegen denfelbigen vnd gegen den anderen frummen Teutfchen / denen difer ellender / erbarmlicher handel des armen Windifchen vnnd Crobatifchen Volcks furkumpt / vnd dauon glaubwirdigen bericht emp-fahen / fie werden jre grojfe not vnd gfar behertzigen / vnd Gott fur fie trewlich bitten / Auch mit jrer hilff wider den Turcken deft williger fein / Vnd di£ vnfer furgenummen werck / mit dem verdolmetfchen der Bibel / als vil an jhnen gelegen fein wurdte nicht hinderen / als bifher von etlichen au£ vnwijfenheit gefchehen / fonder folches neben anderen trewlich furdere[n] helffen. Wie das allbereit (Gott lob) von einem Namhafftigen / Gottfeligen / Teutfchen fchon bewifen worden. Difem vn[d] allen / die rath vnd hilffe thun / das jr vil recht gelernet / vnd zur Gottfeligkeit werden vnterwiefen / belone der Herr Chriftus in der Aufferftehung der Gerechten reichlichl auff das fie leuchten / als des
Himmels
Himmels glantz / wie Daniel fagt / vnd wie die Sternen jmmer vnd ewiglich / Amen. Zum dritten / Auff das je vnd maniglich wiffe / das Herr Vergerius vnd ich / haben kein flei§ / muhe noch vnkoften gefpart / damit die Bibel in die Windifche vnd Crobatifche fprach vnd Schrifften / wie wir vns dann noch vor zwey Jaren gegen euch vnd anderen mundtlich vnnd fchrifftlich haben horen laffen / recht vnd verftendig were verdolmetfchet. Aber die Sache / au£ oberzelten Vrfachen / hat fich auff di^maln icht wollen fchicken / Es mag aber mit der zeit noch darzu kommen. Zum vierdten / Ich hab hiemit euch vnd andere wollen erinnern / das ein Crobatifche Bibel / in der geftalt vnd ma£ wie oben angezeit ift / fchon vorhanden / vnd euch daneben bitten vnd ermanen / das jr euch fampt den ewem genachbaurten Crobatifchen Grauen vnnd £andleuten bemuhet vnnd wag fuchet / auff das gemelte Bibel wurde fleiffig gegen den newen Tranflationen uberfehen vnnd recht corrigiert / dann die alte £ateinifche Bibel ift an vil orten dunckel vnnd vnuerftandig / wie dauon alle Gelerten fagen / Vnnd das darnach fleiffig gedruckt wurde. Vnd wo das gefchicht / werdet jr mit dem / Gott dem Herren vnd feiner Kirchen ein koftlichen vnd wolgefalligen dienft beweifen. Wo aber vnnd bey wolcher Perfon offtgedachte Crobatifche Bibel zu finden / wiffen au£ euch etlich wol. Sie mag gleichwol des alten Crobatifchen Grauen Bernhardin / der zu Grobnik gefeffen / geweft fein / von der ich vor fechs vnd dreiffig Jaren da ich zu S. Veit am Pflaum in die Schul gangen bin / offt ha-be gehort / gemelter Graue laffe die Bibel durch funff Priefter auff fein eigen Koften verdolmetfchen. Zum funfften vnd letften / ich hab auch mit difer Teutfchen Vorred wollen maniglch15 geben zuuerfteen /	15l Mani9|ich-
b iiij au^
16| SeieGtdu.
Die aujjge-teilte vnd empfangene gaben Got-tes vnd der be=
au£ was docb vrfacben vnd bewegungen / icb / der weder Hebreifcb nocb Griecbifcb kan / micb difes dolmetfcbens bab vnderftanden. Icb bab zwar zu-uor ebe icbs angefangen / bey mir felbft mancberley gedacbt vn[d] erwegen. Erftlicb / das man fcbwarlicb vnd vngwi£ mit fremben augen ficbt / vnd auff frembden fuffen gebt / als Erafmus vom H. Hilario / der aucb Hebreifcb nit kundt / redet. Darnacb / wie icb oben gemelt bab / auff die armut vnd grofen mangel der Windifcben Worter. Vnd wiewol wir in Nominibus & Verbis dualem Numerum wie die Griecben / vnnd Masculina vnd Foeminina Genera aucb in Verbis baben / So wolt icb docb gern einen feben vnd boren der nur dife gemeine £atinifcbe worter proprie Windifcb verdolmetfcbet / als / Salutatio, Exultatio, Iubilatio, Laeticia, Hilaritas, Iucunditas, Persequutio, Afflictio, Patientia, Contumelia, Opprobrium, Conten-tio, Seditio, Insidiae, Tumultus, Molestia, Occasio, Locus, Opportu-nitas, Scandalum, Virtus, Gloria, Brachium, Adoptio, Abominatio, Turba, Affectus, Stupor, Pietas, Impietas, Adorare, Religio, Super-stitio, Assiduitas, Sors, Sacramentum, Tabernaculum, Panes proposi-tiones vnnd dergleicben vnzelicb. Wir mugen Ave Maria nicbt recbt vod ei-gentlicb verdolmetfcben:Die Windifcben fagen / zhestzhena si Maria / das ift /.geebret feieftu16 Maria / Die Crobaten / Sdrava bodi ti Maria, das ift / Sey du gefund Maria / Icb babs aber verdolmetfcbet / Vesselisse Maria, Erfrew dicb Maria. Item / auff die Ortograpbey vn[d] auff andere nottige Saben / die zum recbten dolmetfcben geboren / wolcbe einem anderem / dan[n] icb bin / von difer arbeit billicb abtreiben folten.
Aber icb bab darbey aucb auff das gedacbt vnd erwegen / das der Herr am Jungften tag ebenfo wol von denen Knecbten / die nur ein pfund von jme baben / ob fie jme damit was erwucbert vnd gewunnen / ernftlicbe Re=
cbenfcbafft
chenfchafft wurdt erforderen / als von denen/ die funff pfund vnd groffe Gaben vnd ampter haben empfangen. Vnd wolcher mit der Gab / die er empfangen hat / fie fey wie klein oder fchlecht fie woll / Gott vnd feinem Nachften nicht gedienet / fonder nur fur fich felbft gebraucht / vnd gethon / wie ein Saw bey dem trog / die fich allein / wen[n] man jr furfchittet / darein legt / vnnd alles auffri^t / Derfelbig wurdt / als ein vnnutzer / fauler / voller / nachleffiger / trewlofer vnd fchalckhafftiger Knecht / der feinem Ampt vnd Beruff nicht fleiffig noch trewlich hab au^gewart / zufcheitert / vnd wurdt jme den lohn geben mit den He-uchlern / vnd wurd geworffen in die tieffefte Finfternu^ / darinn wurdt fein ein ewigs heulen vnd zeenklappern. Vnd dieweil der H. Paulus mancherley fprachen / auch vnder die Gaben des H. Geifts erzelt / vnd mir von Gott au£ fonderlichen Gnaden vmb Chrifti Jefu willen / ift ge-gebenn / das ich die Windifche fprach / wie mans im £andts Crein pflegt zu reden / reden kan / vnd in derfelbigen fibenzehen Jar lang / vnd an manchem ort der Windifchen Lander / wie jr wi£t / geprediget. So verftehe ich zimlich Lateinifch / Teutfch vnd Walfch. Solches nun vnd mein eigen gewiffen / haben mich zu difem dolmetfchen gedrungen. Vnd das auch / dieweil jetzund niemand vorhanden / der folches wolt thun. Zu dem / das Jr vnd Herr Vergerius das von mir begert haben. Au£ deren Vrfachen / hab ichs im namen des Herren gewagt / vnd am leichteften ort angefangen.
Vnd nach dem man fihet vnd befindet / nicht allein beyden Lateinifchen / Teutfchen vnd Walfchen Dolmetfchern der Bibel / fonder auch in anderen allen Schrifften vnd Kunften / das die letften vnd newen Meifter / die erften vnd die alten ubertreffen / vnd je lenger je mehr auffftehen vnd zunemen. Au^ dem nim[m] ich ab / vnd bin guter zuuer=
c ficht
ruff / haben den
Dolmetfcher zu difer arbeit gezwun-
gen.
Dolmetfcher ift guter hoff-nung / dij3 fein angefan-gen
dolmetfchen / werden ande-
17| Manjka nadaljevanje stavka, morda vollenden.
Dig Buch ift auff gut Bewrifch co[n]-ftruiert vnd verdolmetfchet.
ficht / Gott der Herr werde auch nach mir gut £eut erwecken / die dig mein angefangen vnuolkommen Werck / erft recht augfuren werden vnd volbringen. Darzu geb jnen Gott vmb Chrifti Jefu willen feinen hei-ligen Geift / gnad / krafft / vnd einen r echten verftand / vnd das es bald gefchehe / Amen. Aber von defwegen feind die erften / vnd die al-ten / wenn fie es fchon uberall nicht gleich vnd recht troffen haben keins wegs zuuerachten oder zuuerwerffe[n] / Denn wo die alten fo trewlich mit jrem dolmetfchen / vnd fo fleiffig mit jrem fchreiben von der H. Dreiualtigkeit / vnd von anderen Chriftlichen Artickeln / vns nicht hetten furgearbeitet / Die letften vnd die Newen / weren fo weit vnd zu folchem verftand der H. Schrifft / vnd zu anderen Kunften auch mcht kommen. Nach dem fpruch Samfonis / Si non arassetis in Vitula mea, non inuenissetis propositionem meam.
Vnd ich hab mich befliffen in difem dolmetfche[n] / mit den Wor-tern vnd Stylo / auff das ein jeglicher Windifcher / er fey ein Crei-ner / Vnterfteyrer / Karner / Kahrftner / Hifterreicher / NiderUn-der oder Begyak / muge leicht verfteen. Vnd von defwegen / bin ich fchlecht bey Bewrifcher Windifcher fprach / vn[d] wie mans auff der Raftzhitz redet / da ich geboren bin / bliben / Vnd vngewonli-che vnd Crobatifche worter darein nicht mengen / auch newe nicht wollen erdichten. Ift es aber oder wurd es an etlichen orten dunckel geredt vnd verdolmetfcht / das mug man mcht mir oder den ande-ren Dolmetfchern die fchuld geben / fonder den Euangliften / den Apofteln / vnd denPropheten / die alfo nach art vnnd eigenfchaft der Hebreifchen fprach offt dunckel reden vnd fchreiben / vnd etlich worter auggelaffen haben. Das ich aber etlich Worter hab impro-prie verdolmetfchet / gefchicht / wie oben angezeigt ift / aug man=
gel
gelder Windifcben worter / oder es mag aucb fein / das icb diefelbig nicbt kont / oder villeicbt dazumal in mein gedecbtnu^ nicbt find kommen. Nu wie dem allem / ob icb fcbon alle Worter nicbt recbt oder nacb eines jeden Sin[n] bab verdolmetfcbt oder gefcbriben / So verfibe icb micb den[n]ocbt zu eucb / Ir werdet meinen geneigten willen / mub / flei§ / vnd das icbs gern recbt vnd gut bet verricbt / anfeben/ vnd dife meine arbeit eucb gefallen laffen. Vnd icb bit eucb auffs bocbft / was jr darin[n] fur mangel oder tadel in wortern oder bucbftaben findet vnd vermerckt / diefelbig wollet mirs mit Cbriftlicbem gemut auffs beldeft anzeigen / auff das icb micb binfur mit dem dolmetfcben vnd fcbreiben / defter ba£ wiffe zu balten.
Vnd icb traw Gott dem Allmecbtigen / er werde durcb dife vnfere Dotaetfdj« einfaltige vnd armutfelige Spracb vn[d] Scbrifften / bey eucb feinen bof™^ / au^erwolten / aucb das / was fein Will ift / au^ricbten / eucb die au- fein arbeit gen ewers gemuts vn[d] verftentnu^ aufftbun / vnd erleucbten ewer w,errgdcebn1'cbt verfinftert vnnd vnwiffend Hertz / auff das jr febet vnd erkennet den fein. recbten Heiland / den gwiffen vnd beftendigen Nottbelffer in allen wi-derwertigkeiten vnnd anfecbtungen / von dem die gantze beilige Scbrift zeuget / nam[m]licb / vnferen Herren Jefum Cbriftum / wer derfelbig fey / was durcb jn / vnd von jme allen Menfcben im Euan-gelio wurdt furgetragen / vnd vmbfonst / durcb den Glauben / anzu-nemen / angebotten. Vnd dieweil Gott der Herr die Sacben dermaffen furfeben vnd dabin kom[m]en laffen / das die vnfere Windifcbe Spracb / erft in difen letften zeiten / je lenger je boffer wurdt gedruckt. So verboff icb das aucb / jr werdet nicbt nur / dife ewer Jugendt al-lein / wolcbe in frembde Lander andere fpracben zu lernen vermeint zu fcbicken / fonder aucb / die jr dabeimbd bebaltet / binfur in die Scbul geben / vnd lefen lernen laffen. Vnd di£ vnfer dolmetfcben / meines
c ij acbtens
Warnung wie fich ge-gen den fpottern difes wercks follen halten.
18| Zum.
achtens wurdt auch etlich Crobatifch Priefter / die fich allenthalben in den Windifchen Landern mit dem Me£ lefen erhalten / dahin be-wegen / das fie die £ateinifche Schrifft lernen lefen werden / vnd vnfere Schreiben in jre fprach vnd Schrifft bringen. Es wurdt auch den Jungen Windifchen Prieftern / die zu fru au£ der Schul geflohen find / darzu dienen / das fie doch den Text der Euangelien auff der Cantzel / dem Volck recht vorlefen werden / vnd nicht vnrecht dolmetfchen / wie der zu Mampreifch vnder Cili vor Jahren gethon / der difen Text / Inuenietis Asinam alligatam & Pullum cum ea hett alfo verdolmetfchet / Vi bote eno peruesano oslizo neshli, inu enu pyshzhe per ni. Das ift / Ir werdet ein angebundene Efelin finden / vnd ein jungs Hunlin bey jr / etc.
Aber ich wei£ gleichwol / das jr etlich fagen werden / di£ vnfer dolmetfchten vnd fchreiben ift nicht / wie es fein foll / (wolches ich felbft auch bekenne / dann was die Menfchen am erften erdencken vnd anfa-hen ift vnuolkommen) vnd fie wufftens vil beffer zuuerrichten. Die anderen aber werden fagen / der gemein / einfaltig Man vnd der Lay / foll die H. Schrifft nicht wiffen noch lefen / etc. Den erften antwortet vnd faget zu jnen / das fie folches bald erzeigen vnd beweifen / mit einem ftuck au^ der Bibel / vnd wo fich dermaffen befinde / wollen wir jnen di£ angefangen Werck zuuolbringen / gantz vnd gar ubergeben vnd beuelhen / vnd fie darumb loben vnd dancke[n] Zu den anderen aber fprecht alfo / Lefet die neundte Predig des H. Johan. Cryfoftomi / uber die Epiftel zun18 Coloffern / vnd Paraclefim Erafmi Roterodami / da werdet jr finden / wie dife heilige vnd gelerte Manner Gottes (beide / nach jn[n]halt des gottlichen Worts vnd der Heiligen Schrifft / trewlich vnnd fleiffig leren vnnd ermanen / das jederman / er fey Weltlich oder
ein
ein £ay / Edel / Vnedel / Burger / Bawr / Handtwerckfman / ein Bott oder ein Hirt auf dem Veld / foll die H. Schrift on vnterlag lefen / vnd aug derfelbigen allenthalben reden / fingen vn[d] fagen.Vnd der H-Hieronimus fagt / das die Bauren bey Bettlehem / wenn fie gepfluget oder geackert / haben die Pfalmen Dauids dabey gefungen.
Vorred.
OAllmechtiger / Weifer / warhafftiger / Gerechter E^g vnd gnadiger Gott / ewiger vnd einiger Vatter vnfers Heilands Jefu Chrifti / der du dich aug groffer gutigkeit c«uifcb«n geoffenbaret haft / vnnd haft von deinem Son Jefu Chrifto gefprochen / Difen folt jr horen / vnd haft sampt deinem eingebornen Son Jefu Chrifto / vnd deinem heiligen Geift / erfchaffen Himmel vnd Erden / Engel vnd Menfchen / vnd alle Creaturen / vnd haft gefprochen / So war ich le-be / ich wil nicht / das der Sunder fterbe / Sonder das er bekert werde / vnd das leben habe. Wir bitten dich mit hertzen / Erbarm dich Vnfer / vnd vergibe vns alle vnfere Sunde / vnd fey vns gnadig ewiglich / vnnd mache vns gerecht vmb deines Sons Jefu Chrifti willen / vnd durch Jn / wolchen du aug unaugfprechlicher gutigkeit vnd weigheit / zum Mitlter vnd Erlofer geordnet haft / Vnd erleuchte vnfere Seelen vnd Hertzen / mache vns heilig / vnd regiere vns mit deinem heiligen Geift / erhalte / meh-re vnd beffere deine Kirchen vnd felige Regiment
c iij auf
auff difer Welt / bebute vnnd befcbirme fie / vor des Gogs vnd Magogs gewalt vnd arglift / vnd vor allem ubel / Auff das wir deine groffe Gnaden ewiglicb / in recbter danckbarkeit preifen Amen.
Datum Tubingen / an Sanct Primus vnd Felicianustag wolcber ift der neundt Junij / im Taufendt / Funffbundert / Funfftzig vnd Sibenten Jare.
Ewer aller willige Diener vnd Seel= forger.
Primus Truber Creiner
Volgent bernacb / ein Windifcb Gebett / der Calender / Vorred / die Euangeliften / vnd andere Stuck / wolcbe oben am erften blat nacbeinander verzeicbnet find.
TA PERVI DEIL TI-
GA NOVIGA TESTAMENTA,
VTIM SO VSI ŠTYRI EVANGELISTI INUTU DIANE tih jogrou, zdai pervič v ta slovenski iezik, skuzi Primoža Truberia zveistu preobernen.
v
KAR IE VEC PER TIM INU
kadai ta drugi deil bode dokonan, tebi ta druga stran le-tiga papyria povei.
Prvi del Nove zaveze, v njem so
štirje evangelisti in zgodbe apostolov, sedaj prvič iz najuglednejših ter potrjenih latinskih, nemških in italijanskih, starih ter novih prepisov skrbno preveden v slovenski jezik.
Kaj je še zraven in zakaj je bil sedaj natisnjen samo prvi del, boš izvedel iz prvega nemškega predgovora v tej knjigi.
V TUBINGENU, LETA
J557-
Pobožnim kristjanom
kateregakoli stanu, ki prebivajo v deželi Kranjski, Spodnještajerski, Koroški, na Krasu, v Istri ali slovenski mejni krajini, želim predvsem milost, mir in blagor od Boga Očeta po Jezusu Kristusu, našem Gospodu in odrešeniku.
Za slovenski jezik doslej ni bilo v navadi, da bi se v njem pisalo.
Ljubi krščanski gospodje in bratje. Bog ve, da sem že takrat, ko sem pri vas iz latinskih in nemških knjig pridigal v slovenskem jeziku, pogosto vzdihoval ter prosil Boga, naj se 'zaradi posvečenja svojega imena ter širitve božjega kraljestva usmili tudi našega ubogega, preprostega slovenskega ljudstva ter mu tako kot ostalim narodom podari veliko milost in srečo, da piše in bere v svojem jeziku, da bi se Sveto pismo pa tudi druge dobre krščanske knjige lahko pravilno prevedle ter natisnile v slovenskem in hrvaškem jeziku.
Oba naroda slovenskih in hrvaških dežel se mi iz vsega srca smilita, kot bi se morala upravičeno smiliti vsakemu človeku. Ne samo zategadelj, ker morata vztrajati in prebivati ob turški meji, od koder se nimata kam seliti ali ubežati, saj je Turek zasedel velik del njunih dežel in jih zaseda vedno več. Turki in martolozi19 malodane vsak dan pobijejo, zadavijo ali ugrabijo veliko število ljudi, jih skupaj z otroki in
Slovence in Hrvate neprestano grozno mučijo, vendar nimajo nobene duhovne tolažbe.
19| Martolozi: pripadniki krščanske vere v severni Srbiji, ki so, da bi si olajšali materialni položaj in obdržali vero, vstopili v turško obmejno službo; predstavljali so znaten delež turške pehote. Njihova glavna naloga je bila ustvarjanje nemirov na sovražnem ozemlju. O. Sakrausky, Primus Trubar, Deutsche Vorreden, 91, op. 4.
ženami odvlečejo, ločeno kot živali prodajo v suženjstvo, sramotne in človeka nevredne službe ter izkoriščanje, temveč se mi smilijo tudi zato, ker prav ničesar ne vedo, se prav ne učijo in ne seznanjajo o najpotrebnejših in tolažečih poglavjih naše prave krščanske vere. Te bi za blagor in tolažbo svoje duše moral poznati vsak razumen človek, kot na primer: kakšna je razlika med postavo in evangelijem, kaj je izvirni greh in opravičenje po veri, kako se pravilno obračamo k Bogu in mu služimo, kako pravilno in koristno uporabljamo svete zakramente, zakaj morajo pripadniki Cerkve, pravo ljudstvo božje, na tem svetu trpeti bolj kot ostali ljudje, kako naj se kristjan tolaži v skrajni stiski, kot so uboštvo, dolgotrajna bolezen, preganjanje, beda, težki zapori, hude bolečine in smrt. Nadalje, kako naj se bori proti notranjim velikim skušnjavam, kot so greh in izzivanje božje jeze ter proti hudiču in peklu. O teh poglavjih ubogi Slovenci in Hrvati ne vedo in ne razumejo veliko, posebno tisti, ki se niso učili tujih jezikov. Tako je zato, ker nimajo dovolj sposobnih učiteljev in pridigarjev ter Svetega pisma v svojem jeziku, kot ga imajo Nemci in drugi narodi. Kajti z zavzetim poslušanjem božje besede in marljivim branjem Svetega pisma ter z močjo in veljavo Svetega Duha dosežejo izbrani ljudje na preprost in spodoben način pravo vero, spoznanje božje resnice in božje volje ter razumevanje omenjenih in drugih blagodejnih ter tolažilnih naukov naše prave stare vere, kot to dokazujejo ne zgolj Kristus naš gospodar, apostoli, preroki ter vsi pobožni učitelji, temveč tudi vsakdanje izkušnje.
Hrvaški jezik se, kot veste piše z dvema vrstama hrvaških črk. Ta jezik se ne govori zgolj po vsej Hrvaški in Dalmaciji, temveč ga govore tudi številni Turki. Od mnogih sem slišal, da se v njem govori in piše tudi v Konstantinoplu na dvoru turškega cesarja. Mi Kranjci in Slovenci ga razumemo mnogo bolje kot jezik Čehov, Poljakov ali Lužičanov, prav tako pa tudi Hrvati našega. Toda ti dobri, srčni Hrvati tako kot mi v svojem jeziku in pisavi nimajo biblije, niti celega katekizma. Morali so shajati s svojimi slabimi mašnimi knjigami in brevirji. Ti dve njihovi knjigi sta bili pred mnogimi leti tako slabo in nerazumljivo prevedeni, da celo njihovi pridigarji še v nedeljskih in navadnih evangelijih mnogo besed ne razumejo.
Teh omenjenih dveh malih ljudstev usmiljenja vredna in velika ogroženost, strah in stiske, ki ne zadevajo samo njihovega posvetnega življenja in imetja, temveč tudi njih dušni blagor, so vzrok in spodbuda, da sem se pred sedmimi leti odločil tvegati in napraviti preizkus, ali je mogoče slovenski in hrvaški jezik pisati in brati tudi z latinskimi ali nemškimi črkami. Ko pa sem začel, je dal Bog svoj blagoslov, saj sem takoj opazil in spoznal, da se je treba le navaditi V izgovarjati kot blagi F, H kot CH, samoglasnike in zloge kot so: ša, ča, iš, oč in tem podobne, pa izgovarjati v načinu in po lastnostih našega jezika.20 Tako se da tudi z latinskimi črkami oba jezika lepo in dobro pisati21 saj ne potrebujeta toliko črk ali soglasnikov za eno besedo ali zlog, kot zaradi trde in sičniške izgovorjave (Hrvati imajo v svoji abecedi veliko S in Z) menijo nekateri Čehi in Bezjaki. Vse
Jezik Hrvatov je skoraj enak slovenske -mu. Se piše in seže daleč v Turčijo. Vendar v svojem jeziku nimajo biblije.
Slovenski jezik je mogoče tako kot drugi z latinskimi črkami lepo pisati.
20| Prim. nemški predgovor h Katekizmu 1550.
21| Prim. Katekizem 1555 in Abecedarij 1555.
22| Abecedarij.
Leta 1550 sta bili natisnjeni prvi
slovenski knjigi.
23| 88 zlatnikov. O. Sakra-usky, n. d., 94, op. 9.
24| Nurnberg in Schwa-bisch Hall. Prav tam, op. 10.
je odvisno od vaje in rabe tako kot pri vseh drugih jezikih in pisavah. Nemec, ki se razen nemškega jezika ni naučil nobenega drugega jezika in pisave, nikoli ne bo znal pravilno brati in izgovarjati latinskega ali italijanskega jezika, pa čeprav bo napisan ali natisnjen v lepi nemški pisavi. Enako Italijan ali Spanec nemškega. Torej tudi slovenskega jezika nikoli ne bo mogoče zapisati z latinskimi, bodisi nemškimi ali grškimi črkami tako, da bi ga lahko Nemec, Italijan ali Grk bral tako, kot ga bere in izgovarja rojeni Slovenec. Zato, kot že poprej menim, da bo uspešnost pisanja in branja našega jezika odvisna samo od vaje in uporabe.
Zato sem se lotil prevajanja katekizma ter ga oblikoval v pesem in rimo. Bog mi je dal milost in navdih, da sem katekizem, druge pesmi, pridigo o pravi veri ter njeni veljavi in šolske tablice,22 iz katerih se mladi Slovenci lahko naučijo brati, v kratkem času dokončal. Katekizem v obliki pesmi sem tako kot vam poslal še nekaterim v pregled in popravek. Pisali so mi, naj ga, pa tudi, kar sem še drugega prevedel, dam v tisk, saj bi s tem preprostim in mladim slovenskim ljudem storil mnogo dobrega. Tako sem vse dal v tisk ob velikih nevšečnostih in s prevelikimi stroški23 (saj so na dveh mestih24 predstojniki in superintendent tiskarjem prepovedali tiskati moje slovenske knjige) naskrivaj in v nevarnosti ob moji odsotnosti, tako da nisem mogel napraviti korektur. Korekture sta opravila tiskar in nek krščanski pridigar, ki pa nista razumela niti besedice slovensko. Pozneje so me prosili za postilo, vendar sem to delo zaradi težav pri tiskanju, velikih stroškov ter drugih ovir in vzrokov, saj sem želel, da se to delo izvrši obširneje in bolje, kot bi ga zmogel sam, priporočil Bogu ter ga popolnoma prepustil dru-
gim, razumnejšim ter bogatejšim od sebe. Potem pa je nekako po treh ali štirih letih v Nemčijo prišel častiti in učeni gospod Peter Pavel Vergerij,25 škof v Kopru, ki sem ga poznal še iz časov, ko sem bil v Trstu slovenski duhovnik in služabnik škofa, prečastitega blagega in pobožnega gospoda grofa Petra Bonoma26 blagega spomina. Mesto Koper (Gaffer), ki ga nekateri imenujejo Capodistria (Caput Hi-strie), nekateri Justinopolis, Slovenci pa Koper (Copper),27 leži le 2 milji od Trsta.
(Omenjeni tržaški škof me je vzgajal in poučeval v pošteni pobožnosti. Meni in drugim je na svojem dvoru v italijanskem, nemškem in slovenskem jeziku ob Vergilu razlagal tudi Erazmove Parafra%e ter Kalvinove Institutiones.28 Ko sem še kot mlad mož pel v njegovem pevskem zboru, mi je podelil župnijo Loka pri Radečah. Z absenco ali penzijo, kot se reče, sem nekaj časa študiral na Dunaju. Pozneje, ko me je posvetil v duhovnika, mi je predal v upravljanje župnijo Laško, nato pa mi je namenil beneficij sv. Maksimilijana v Celju. Nazadnje mi je skupaj s prostodušnim in gostoljubnim pokojnim gospodom Frančiškom Kacijanarjem, ljubljanskim škofom, pomagal do službe kanonika v Ljubljani. Dobri Bonomo se je leta 1546, ko je bil star več kot 90 let, kot dober kristjan poslovil od tega sveta. Kristus, naš Gospod naj mu, kot nam vsem, podeli veselo vstajenje. Amen.) Prej omenjeni gospod Vergerij mi je brž, ko je izvedel zame, zaporedoma pisal nekaj pisem, v katerih je od mene želel izvedeti, če bi si upal biblijo prevesti v slovenski in hrvaški jezik. Temu delu da želi biti v podporo z vsem svojim bitjem
Peter Bo-nomo je bil učen
evangeličanski škof, ter
zvest služabnik slavnega avstrijskega dvora.
Et bene apud me-mores ve-teris stat gratia facti, etc.
25| P. P. Vergerij, bivši škof in diplomat, se je zaradi nadaljevanja slovenskega in hrvaškega protestantskega tiska s Trubarjem srečal v Ulmu od 24. do 27. januarja 1555. Na srečanju je bil prisoten tudi Jakob Andreae.
26| Peter Bonomo, tržaški škof od 1501 do 1546. 27| V oklepaju so imena za Koper, kot jih navaja Trubar.
28| Institutio Christi-anae Religionis (Pouk krščanske veroizpovedi) 1536 je glavno teološko delo J. Calvina. Kot ena najpomembnejših knjig reformacije je Institutio postala teološki učbenik francosko govoreče reformacijske cerkve ter osnova teologije reformacijske cerkve tudi izven Francije (http:// www.archive.org/details/ institutiochrist1559calv, pridobljeno 20. 10. 2011).
niti grščine.
in imetjem, prav tako pa, da ima poroštva nekaterih knezov in gospodov, ki tudi želijo pomagati temu prepotrebnemu in blagodejnemu delu. Prevajalec Gospodu Vergeriju sem na omenjena pisma in želje naj-neje prej v pismih, nato pa, ko sva se ob prisotnosti nekaterih hebrejščine učenih teologov srečala, odgovoril takole: »Ne poznam nobene hebrejske črke, grško berem bolj slabo, vsakdo, ki hoče prevajati Biblijo, pa mora predvsem ta dva jezika temeljito obvladati in razumeti.« Da je bila Biblija (hvala Bogu) posebno v teh naših časih od učenih mož večkrat dobro in razumljivo iz hebrejskega ter grškega jezika prevedena v latinski, nemški in italijanski jezik, pričajo vsi učenjaki. Ker je slovenski jezik v osnovi siromašen in mu primanjkuje pri-29| Aequivocus, lat. istoi-	mernih besed, ima pa precej aequivoc29, to je večpomenskih
besed, pa tudi govori se ne samo v vsaki deželi, temveč celo na razdalji 2 do 3 milj, da, celo v eni vasi, z mnogimi različnimi besedami drugače in z različnimi naglasi. Ker pa tudi hrvaško ne znam pisati niti brati, sem njega dni dejal, da si prevajanja Biblije, te častivredne in težke naloge, sam ne upam prevzeti. Morda pa, če bi mi bila v pomoč dodeljena d Vergerij dva kranjska ali spodnještajerska duhovnika, oziroma druga
in preva- v	■> v.1r.J J.	i ii- ii
jalec sta učena pomočnika iz omenjenih dežel, ki dobro poznata poktaak slovenski ter precej razumeta nemški in latinski jezik, poleg
slovenske	-T	11,	ti	11
in hrvaške teh pa še dva Hrvata, ki dobro govorita dalmatinsko in bo-Edejkije sansko, pa tudi dobro in pravilno pišeta hrvaško in cirilsko
prišel, je pisavo.
Hrvaško Na ta moj odgovor in po dolgotrajnem posvetovanju mi je Biblijo. gospod Vergerij naročil, naj pišem in najdem omenjene štiri
menski - sopomenke.
duhovnike. To sem storil še isto uro in pisma odposlal s posebnim slom. Vendar tudi s pomočjo naših dobrih znancev in prijateljev, ki niso varčevali s prizadevnostjo niti s stroški, v slovenskih in hrvaških deželah nismo mogli najti oseb, ki bi bile primerne za to nalogo in bi se nam hotele pridružiti pri načrtovanem delu, razen starega, pobožnega in učenega duhovnika, imenovanega Klement Mali iz Metlike ter nekega Hrvata iz Dalmacije, ki je znal tudi latinsko in italijansko. Slednji je kmalu prišel in s seboj prinesel celotno hrvaško, v hrvaški pisavi napisano Biblijo, ki jo je — tako je rekel — začel iz starega latinskega prepisa prevajati leta 47 in končal pisati leta 54. Njegovega prihoda smo bili zelo veseli. Zahvaljevali smo se Bogu za njegovo nadarjenost, saj smo bili prepričani, da smo skupaj s človekom, kot smo si ga želeli, dobili tudi celotno hrvaško Biblijo. Na žalost, pa je omenjeni dobri gospod Klement, ko je bil že na poti, zbolel in spokojno v Gospodu zaspal.
Torej smo se z omenjenim Hrvatom pogajali, da bi ostal Hrvat se je
s svojo Bi~
pri nas, dokler ne bi tudi njegove Biblije primerjali z novimi j 4nil prepisi ter priskrbeli hrvaške matrice in črke za tisk njegove domov, nas Biblije. Gospod Vergerij mu je obljubil, da mu bo od nekega pražil s krščanskega kneza zagotovil beneficij, od katerega bi do tem> da jo
. & ,	,9.	,	,	j . & , .	bo dal v
smrti prejemal 100 goldinarjev letno (s tem denarjem bi se z tisk. lahkoto preživljal, saj je bil sam, brez žene in otrok). Vendar nam je na to odgovoril, da k nam ni prišel s tem namenom, pa tudi svojega premoženja doma ni zapustil v takem stanju, da bi mogel in smel dolgo ostati, temveč zato, ker je iz našega pisanja izvedel, da je naš namen, za katerega namera-
vamo izdati mnogo denarja, prevajanje Biblije v hrvaški jezik. Tako daleč je prišel in s seboj prinesel svojo Biblijo, da bi nas opomnil, da je to storil že sam, ter da bi nam prihranil skrb, trud in stroške za delo, ki je že opravljeno. Prav tako pa, da že ve za priložnost in kraj, kjer bo Biblija natisnjena brez naših in njegovih stroškov. Prikazali smo mu vse nevarnosti in težave, ki bi ga doletele pri tiskanju Biblije na tistem kraju, vendar ga nič ni odvrnilo od njegove namere. Četrtega dne je odpotoval nazaj v Dalmacijo. Gospod Vergerij mu je k temu, kar je že prejel od drugih, primaknil nekaj goldinarjev. Pogajanja s tem Hrvatom so se dogajala pred dvema letoma. Pozneje, sedaj je od tega leto dni, smo v Dalmacijo ponovno poslali sla s pismom, v katerem smo ga resno opominjali, naj po pameti in previdno ravna s svojo Biblijo z željo, da bi bila kmalu natisnjena. Če pa misli, da je njegovo delo ogroženo, naj zopet pride do nas, kjer bomo izpolnili, kar smo mu obljubili. Vendar ga nismo mogli nikjer izslediti, in tudi o tem, da bi on ali kdo drug razen mašnih knjig in brevirjev v Benetkah ali kje drugje dal natisniti Sveto pismo v hrvaškem jeziku, nismo ničesar izvedeli. d. Vergerij V času, ko sem čakal na slovenske in hrvaške duhovnike, j!a^gu ki naj bi mi, kot sem že omenil, pomagali pri prevajanju, nejši in sem na željo gospoda Vergerija na hitro prevedel Matejev rajšTpo- evangelij. Ker nas je omenjeni Dalmatinec tako hitro zapustil budnik in ni bilo nobenega upanja več, da bi v kratkem času dobili j2grva- druge slovenske ali hrvaške pomočnike, se je gospod Vergerij odločil, da Mateja sam pripravim za tisk. Med tiskanjem Mateja sem ponovno obdelal kratko razlago katekizma
in pripravil nov abecednik, skoraj enak prejšnjemu.30 Ti dve knjižici smo dali v tisk skupaj z Matejem. Nato mi je gospod Vergerij naročil, naj na enak način nadaljujem s prevajanjem celotne Nove %ave%e. Okleval sem in več kot četrt leta nisem prevedel ničesar, dokler mi tudi vi niste dali vedeti, da bo to naše začeto delo slovenskemu in hrvaškemu ljudstvu v veliko korist in da nam boste zvesto stali ob strani, nam sveto -vali in pomagali, pa tudi poiskali sredstva in način, da to, kar bomo prevedli v slovenski jezik, pozneje prenesemo tudi v hrvaško govorico in pisavo. Šele to me je prav spodbudilo, da sem se z vso resnostjo, voljo in veseljem lotil tega prevajanja. Nato sem Mateja ponovno pregledal, jezikovno izboljšal ter začel prevajati še ostale tri evangeliste in apostolske zgodbe, ki sem jih (Bog bodi zahvaljen in čaščen) dokončal prejšnjo jesen.31
Zaradi mojega težkega pridigarskega poklica, ki se mu moram posvetiti bolj kot vsemu drugemu, ker moram pri prevajanju stalno uporabljati dve latinski, dve nemški in eno italijansko novo zavezo, poleg tega pa še hrvaško mašno knjigo, ki je bila nedavno tega v latinski pisavi natisnjena v Benetkah in preden vsako besedo posebej, iz vsakega prepisa, tudi iz Erazmovih zapisov in drugih komentarjev pregledam in pretehtam, kateremu prepisu naj sledim, mine precej časa, prevajanje pa le počasi napreduje. Ker pa je prevajanje apostolskih pisem precej težje kot prevajanje evangelijev, bom potreboval tudi več časa. Poskrbeti pa je treba tudi za to, da delo, ki sem ga doslej opravil, v primeru moje smrti ali če ga zaradi drugih ovir ne bi mogel dokončati, ne
Zakaj se sedaj tiska samo prvi del Nove ZaveZe, k
temu pa tako dolgi predgovor in druge stvari?
30| Trubarja naj bi med drugim k ponovni izdaji Abecedarija spodbudile številne napake v prvi izdaji. O. Sakrausky, n. d., 99, op. 18.
31| Jeseni leta 1556.
bi bilo zaman in izgubljeno. Zaradi tega sem ta prvi del Nove zavede dal takoj v tisk. Če bo božja volja hotela in vam bodo moji prevodi ugajali, bom tudi Staro zavezo na enak način, po delih prevajal in dal v tisk. To, da sem tej drobni knjižici dodal tako dolg slovenski predgovor, kar ni v navadi in učenjaki grajajo, sem storil zato, ker v njej ne pišem samo o tem, kaj pomenita besedi evangelij in stara zaveza, koliko je evangelijev in evangelistov, koliko so stari in čemu koristijo, temveč v njej pišem tudi, kako je bil prvi človek ustvarjen po božji podobi, kaj je božja podoba, kako je bila ta podoba omadeževana in zaradi človekove narave pokvarjena ter po Božjem Sinu zopet prenovljena. Skratka, v tem slovenskem predgovoru ljube rojake poučujem z vso vnemo na preprost način, z razumljivimi besedami in obilo razlage, zakaj je Jezus Kristus, večni Sin Božji, naš Gospod in edini zveličar postal človek, trpel in umrl, kako smo samo s pravo vero vanj deležni vseh njegovih dobrih del in zaslug ter druge 321 62 poglavij.	potrebne že prej omenjene krščanske nauke itd. Poglavja32
sem razdelil na člene ter vsakemu, da bi njegova vsebina ostala v boljšem spominu, dodal utemeljitev in kratek opis. Dodal pa sem tudi koledar in kazalo, ki pove, kje in kako se v knjižici iščejo in najdejo nedeljski ter drugih praznikov ali praznovanj evangeliji in njih kratki povzetki ali opombe. Zakaj je bil To dolgo pripoved v nemškem jeziku (ki ga ne znam prav ^ovor dobro) sem postavil na začetek te slovenske knjige pred-v tej vsem zato, da bodo iz nje gospoda in nadzorniki knjigo-
slovenski
knjižici tiskarjev, ki našega slovenskega jezika ne razumejo, prav
postavljen obveščeni o tem, da nismo in ne nameravamo tiskati nobena začetek.
nih nekoristnih, zanesenjaških, zarotniških, razdiralnih, prestopniških, prekrščevalskih, hujskaških ali sramotnih knjig, temveč samo to, kar služi spoznanju in slavi božji, širjenju prave krščanske Cerkve ter je v tolažbo ubogemu, prestrašenemu in zaskrbljenemu slovenskemu in hrvaškemu ljudstvu ter potrebno in v korist. Zavarujem se torej pred tem, da mi omenjeni gospodje in nadzorniki tiskarn te knjižice ter kar bom v bodoče iz Svetega pisma ali drugih krščanskih knjig še prevedel, ne bodo branili ali prepovedali natisniti, kot se nam je pred tem, kot že povedano, zgodilo na dveh krajih. Prav tako zaradi nekaterih Nemcev, ki mojim govorom in poročanju o tem, kako Slovenci in Hrvatje, kot sem že povedal, zaradi Turkov nenehno in grozno trpijo, ob tem pa v svojem jeziku nimajo Biblije, ker se doslej v njihovem jeziku ni pisalo, težko verjamejo in mnogi med njimi menijo, da so to le izmišljotine. Zategadelj sem jih s tem predgovorom želel prepričati ter jim z vašo pomočjo javno dokazati, da je vse, o čemer sem pred časom poročal in o čemer sedaj pišem, prava resnica. Nadejam se, da si bodo ti in drugi pobožni Nemci, ko bodo izvedeli resnico o klavrnem početju, ki ga morata trpeti ubogo slovensko in hrvaško ljudstvo, njuno veliko stisko in nevarnost, v kateri se nahajata, vzeli k srcu ter zanju prosili pri Bogu. Tako bosta obe ljudstvi tudi z njihovo pomočjo lažje vztrajali proti Turkom. Da tega našega nameravanega dela, prevajanja Biblije, kolikor je to odvisno od njih, ne bodo ovirali, kot so ga nekateri zaradi nevednosti doslej, temveč tako kot drugi podpirali, kot je to že dokazal (hvala Bogu)
33| To bi lahko bil Ivan Ungnad, baron Sonneški, o katerem poroča Vergerij, ali pa vojvoda Krištof Wurtemberški, ki je tiskanje že podpiral. O. Sakrausky, n. d., 102, op. 21. 34| Dan 12,3.
35| Eden od duhovnikov naj bi bil menih Nikola Mojzes z otoka Cresa. Trubar domneva, da je rokopisna hrvaška Biblija bila v posesti grofa Bernarda Frankopana, do leta 1529 lastnika gospostva Grobnik pri Reki. M. Rupel, Slovenski protestantski pisci (v nadaljevanju SPP), Ljubljana 1966, 409, op. 79; O. Sakrausky, n. d., 103, op. 24.
nek pobožni Nemec slavnega imena.33 Njemu in vsem, ki nam svetujejo in pomagajo, da boste bogato in pravilno podučeni ter zveličani, naj Gospod Jezus Kristus ob vstajenju pravičnih bogato poplača, da se bodo, kot pravi Danijel, bleščali kot nebeški sijaj in kakor zvezde na vekomaj. 34 Amen. Kot tretje. Da bi vselej in vsakdo vedel, da z gospodom Vergerijem nisva varčevala z vnemo, trudom in stroški, da bi bila Biblija pravilno in razumljivo prevedena v slovenski in hrvaški jezik ter pisavo, kot sva pred dvema letoma pisno in ustno sporočila vam in drugim. Iz prej navedenih vzrokov namere do danes nisva uspela uresničiti, upava pa, da jo bova v doglednem času. Kot četrto. S tem sem hotel vas in druge spomniti, da je hrvaška Biblija v obliki in obsegu kot prej omenjeno že pripravljena. Zato vas ob tej priliki naprošam in pozivam, da se skupaj s sosednjimi hrvaškimi grofi in deželani potrudite in poiščete pot, po kateri bi omenjeno Biblijo bilo mogoče poiskati, jo primerjati z novimi prepisi ter jo ustrezno popraviti in jo nato brž dati v tisk, saj je stara latinska Biblija, kot menijo učenjaki, na mnogih mestih nejasna in nerazumljiva. Če vam bo to uspelo, boste Bogu, našemu Gospodu in njegovi Cerkvi storili dragoceno ter všečno uslugo. Nekateri od vas gotovo vedo, kje in pri kom je treba omenjeno Biblijo iskati. Lahko bi bila pri starem hrvaškem grofu Bernhardu, ki je bival na Grobniku. Pred 36 leti, ko sem na Reki hodil v šolo, sem večkrat slišal, da je omenjeni grof Biblijo na svoje stroške dal prevajati petim duhovnikom.35 Kot peto in zadnje. S tem nemškim predgovorom sem hotel povedati tudi to, zakaj sem se lotil
tega prevajanja, ko vendar ne znam niti hebrejsko niti grško. Preden sem zač el, sem sam pri sebi mnogo premišljeval in tehtal: prvič, da komajda in nezanesljivo s tujimi očmi vidimo in s tujimi nogami hodimo, kot govori Erazem o H. Hilariju, ki tudi ni znal hebrejščine,36 drugič, kot sem že povedal o siromaštvu in velikem pomanjkanju slovenskih besed, čeprav imamo tako kot Grki pri nominibus & verbis dualem numerum (samostalnikih in glagolih dvojino) ter masculina in foeminina genera (moški in ženski spol) tudi v verbis (glagolu), bi vendarle rad videl in slišal nekoga, ki bi te navadne latinske besede, kot na primer: Salutatio, Exulta-tio, Iubilatio, Laeticia, Hilaritas, Iucunditas, Persequutio, Afflic-tio, Patientia, Contumelia, Opprobrium, Contentio, Seditio, Insi-diae, Tumultus, Molestia, Occasio, Locus, Opportunitas, Scandalum, Virtus, Gloria, Brachium, Adoptio, Abonimatio, Tur-ba, Affectus, Stupor, Pietas, Impietas, Adorare, Rgligio, Supersti-tio, Assiduitas, Sors, Sacramentum, Tabernaculum, Panes propositions11 in brez števila podobnih v pravem smislu prevedel v slovenski jezik. Pravzaprav ne moremo pravilno prevesti niti Ave Maria. Slovenci rečejo čestčena si, Maria, to je spoštovana bodi, Marija,38 Hrvatje zdrava bodi ti, Maria, to je, bodi zdrava Marija,39 jaz pa sem prevedel v veseli se, Marija.40 Premišljeval sem tudi o pravopisu in drugih pomembnih stvareh, ki spadajo k dobremu prevajanju in bi nekoga, ki misli drugače kot jaz, upravičeno odvrnile od tega dela.
Toda ob tem sem razmišljal tudi o tem, kako bo Gospod na sodni dan od hlapcev, ki jim je dal samo en funt, če so z njim kaj oderuško pridobili, zahteval, da polože račun, ena-
Od Boga dani in sprejeti darovi ter njegov poklic so prevajalcu
dali moč, da je sprejel to delo.
36| Erazem je leta 1520 izdal komentarje k Matevžu in psalmom Hilarija iz Poitiersa (315-367). O. Sakrausky, n. d., 103 op. 25.
37| Prim. M. Rupel, SPP, 409-410, op.79.
38| Trubar: Geehretseiest du Maria.
39| Trubar: Seydugesund Maria.
40| Trubar: VesselisseMa-ria, Erfrew dich Maria.
Prevajalec močno upa, da bodo njegovo delo drugi [popravili in dokončali.]
ko kakor od tistih, ki so dobili pet funtov, bogate darove in dobre službe. Tisti, ki z darom, ki ga je prejel, pa naj je bil še tako neznaten, ni služil Bogu in bližnjemu, temveč ga je porabil le zase ter z njim delal kot svinja pri koritu, ki se, ko je polno, vanj uleže in vse sama požre, bo kot nekoristen, len, zavaljen, zanikrn, nezvest in poniglav hlapec, ki svoje službe in poklica ni opravljal skrbno in vestno, svoje plačilo dobil v družbi hinavcev ter bo vržen v najglobljo temo, v kateri ne bo nič drugega kot večno jokanje in škripanje zob. Ker sveti Pavel znanje jezikov prišteva med darove Svetega Duha in mi je po milosti božji in volji Jezusa Kristusa dan dar, da znam govoriti slovenski jezik, kot se govori v kranjski deželi, sem, kot veste, 17 let v njem pridigal v različnih krajih slovenske dežele. Ker pa razumem tudi precej dobro latinsko, nemško in italijansko, me je to, moja lastna vest in dejstvo, da sedaj ni nikogar, ki bi to delo hotel opraviti, sililo, da sem se lotil tega prevajanja; pa tudi zato, ker ste vi in gospod Vergerij to od mene pričakovali, sem se torej v Gospodovem imenu opogumil in začel na najlažjem mestu.
Ne samo pri latinskih, nemških in italijanskih prevajalcih Biblije temveč tudi v drugih starih spisih in umetnostih je mogoče opaziti in spoznati, da novejši, zlasti sedanji mojstri prve in stare prekašajo, pojavlja pa se tudi vedno več novih. Iz tega sklepam ter močno verjamem, da bo Bog, naš Gospod, tudi po mojem odhodu spodbudil dobre ljudi, ki bodo to moje začeto, nepopolno delo še bolje opravili in dokončali. Bog naj jim zaradi Jezusa Kristusa in njegove volje podari Svetega Duha, milost, moč in pravi razum, da bi se to
kmalu zgodilo. Amen. Toda zaradi tega prvih in starih, četudi včasih vsega niso takoj in prav zapisali, ne smemo zaničevati ter zavreči. Kajti, če nam stari s svojim skrbnim prevajanjem in marljivim pisanjem o Svetem Trojstvu in o drugih krščanskih naukih ne bi dali podlage, tudi zadnji in najnovejši ne bi dosegli tega znanja in razumevanja Svetega pisma ter drugih umetnosti. Kot se glasi Samsonova uganka: Si non arassetis in Vitula mea, non inuenissetispropositionem me-
am.
V tem prevodu sem se trudil z besedami in obliko, da bo lahko razumljiv vsakemu Slovencu, naj bo to Kranjec, Spod-nještajerec, Korošec, Krašovec, Istran, Dolenc ali Bezjak. Zaradi tega sem se držal slovenske kmečke govorice in jezika, kot ga govore na Raščici, kjer sem bil rojen. Nenavadnih in hrvaških besed sem se izogibal, pa tudi novih si nisem izmišljeval. Če pa je ali pa bo na nekaterih mestih zapisano in prevedeno skrivnostno, tega nisem kriv jaz ali drugi prevajalci, temveč je krivda pri evangelistih, apostolih in prerokih, ki so po običaju in lastnostih hebrejskega jezika pogosto skrivnostno govorili in pisali ter so zato nekatere besede izpuščali. Če sem katero besedo prevedel neustrezno, se je to zgodilo, kot sem že omenil, zaradi pomanjkanja primernih slovenskih besed, lahko pa tudi, da primernih besed nisem poznal ali pa se jih nisem spomnil. Kakor koli že, če vseh besed nisem pravilno ali vsakomur pogodu prevedel in napisal, pričakujem, da boste mojo naklonjenost temu delu, vnemo in trud, s katerim sem želel delo čim bolje opraviti, upoštevali in to moje delo tudi z odobravanjem sprejeli. Is-
Ta knjiga je pripravljena in prevedena v dober kmečki jezik.
41| Trubar zelo ceni delo, ki so ga opravili stari za prevajanje Biblije, saj v njem vidi osnovo za svoje delo. V ta namen uporablja Samsonovo uganko, ki so jo Filistejci uspeli rešiti samo s pomočjo njegove žene, ki je bila iz ljudstva Filistejcev. Sod 14,18.
Prevajalec močno upa, da njegovo delo ne bo
42| Mat 21,2.
kreno pa vas prosim, da mi vse pomanjkljivosti ali napake pri besedah in črkah, ki jih boste zasledili v tej knjigi, s krščanskim čutom čim prej sporočite, da bom v bodoče pri prevajanju in pisanju vedel tem bolje ravnati.
Zaupam vsemogočnemu Bogu, da bo po tem našem preprostem jeziku in pisavi pri vas — njegovih izbrancih — dosegel, kar je njegova volja, vam odprl oči duha in razuma ter razsvetlil vaše mračno in nevedno srce, da boste videli in spoznali pravega odrešenika, edinega in večnega pomočnika v vseh stiskah in skušnjavah, o katerih priča vse Sveto pismo, namreč našega Gospoda Jezusa Kristusa: kdo je, kaj preko njega ter o njem vsem ljudem sporoča evangelij in kaj skozi vero zastonj ponuja. In ker je Bog naš Gospod stvari tako predvidel in dopustil, da se naš slovenski jezik posebno v zadnjem času vedno pogosteje in bolje tiska, upam, da tudi vi ne boste zgolj to vašo mladež, ki jo nameravate poslati na učenje tujih jezikov v tujino, temveč tudi ono, ki jo boste zadržali doma, poslali v šole in naučili brati. To naše prevajanje bo po mojem mnenju nekatere hrvaške duhovnike, ki se v slovenskih deželah preživljajo z maševanjem, spodbudilo, da se se bodo naučili brati latinsko pisavo ter bodo naše spise prevedli v hrvaški jezik in pisavo. Koristno pa bo tudi mladim slovenskim duhovnom, ki so prezgodaj ubežali iz šole, da bodo ljudem s prižnic pravilno brali besedilo evangelijev, ne pa napačno razlagali, kot je to pred leti storil tisti iz Planine pod Celjem, ko je besedilo Inuenietis Asimam alligatam & Pullum cum ea prevedel tako: Vi bote eno pervezano oslicio nešli, inu enu pyšče per ni. To je: Vi boste našli eno privezano oslico in ob njej eno mlado piško itd.42
Prav tako pa tudi vem, da bodo nekateri rekli, da to naše prevajanje in pisanje ni takšno, kot bi moralo biti (kar tudi sam priznam, kajti česar se ljudje najprej domislijo in počnejo, je nepopolno), oni da bi to naredili mnogo bolje. Drugi pa bodo rekli: Preprost, navaden in neposvečen človek naj ne pozna in ne bere Svetega pisma itd. Prvim odgovorite in povejte, da naj to — če lahko — dokažejo s kakšnim odlomkom iz Svetega pisma in če se bo v katerem to potrdilo, jim bomo začeto delo predali, da ga dokončajo in izpopolnijo, za kar jih bomo častili in hvalili. Drugim pa povejte, naj berejo deveto pridigo svetega Janeza Krysostoma43 o pismih Kološanom in Paraclesij Erazma Rotterdamskega,44 kjer bodo našli, kako sveta in učena moža božja zvesto po božji besedi in vsebini Svetega pisma vneto učita in opominjata, da naj vsak, bodisi posveten ali laik, plemič ali prostak, meščan, kmet, obrtnik, sel ali pastir na livadi, stalno bere Sveto pismo, kar je v njem zapisano, govori, poje in oznanja. Sveti Hieronim govori, da so kmetje, kadar so pri Betlehe-mu orali in delali na polju, prepevali Danielove psalme.
O, vsemogočni, modri, resnični, pravični in milostni Bog, večni in edini oče našega odrešenika Jezusa Kristusa. Iz velike prijaznosti si se razodel ter napovedal prihod svojega sina Jezusa Kristusa, o katerem si govoril: »Njega poslušajte.« Skupaj s svojim edinim sinom Jezusom Kristusom in Svetim Duhom si ustvaril nebo in zemljo, angele in ljudi ter vse živo na zemlji. Rekel si: »Tako zares kot živim, nočem da grešnik umre, temveč da se spreobrne in živi.« Prosimo te iz srca, usmili se nas, odpusti nam vse naše grehe in bodi nam milosten na vekomaj. Napravi nas pravične po volji
Opozorilo, kako se je treba vesti naproti zasmeho-valcem tega dela.
Prava krščanska molitev in konec tega nemškega predgovo-
43| Janez iz Antiohije, 349 (344)-407, znan po svojih pridigah tudi pod imenom Chrysostomos (Zlatousti), carigrajski nadškof .
44| Uvodni traktat k Erazmovemu latinskemu prevodu grške Nove zaveze 1516. Erazem Rotterdamski, Desiderius Erasmus Rotterodamus (1466-1536); njegovo najbolj znano delo je Morias Encomion (Hvalnica norosti), 1506. Trubar se nanj sklicuje v zvezi s prevodom Nove zaveze.
ra.
tvojega sina Jezusa Kristusa, ki si ga iz neizmerne dobrote in modrosti poslal kot posrednika in rešitelja. Razsvetli naše duše in srca, napravi nas svete in vodi nas s Svetim Duhom. Obvaruj, širi in obnavljaj svojo Cerkev ter duhovni red na tej zemlji, varuj ter ščiti jo pred oblastjo in zvijačnostjo Goga in Magoga ter vsem zlom, za kar bomo večno z veliko hvaležnostjo slavili tvojo veliko milost. Amen.
Tubingen, na dan svetega Primoža in Felicijana, ki je devetega junija, v tisoč petsto sedeminpetdesetem letu.
Vam vsem vdani služabnik in dušni pastir
Primož Trubar, Kranjec
Sledi slovenska molitev, koledar, predgovor, evangelisti in drugi nauki, ki so na prvem listu zgoraj, po vrsti navedeni.
TA DRVGI DEIL
TIGA NOVIGA TESTAMENTA,
V TIM BOSH IMEL VSE LISTY INV PISMA
tih iogrou, skratkimi inu saltopnimi islagami, sdai pe-ruizh is mnogoterih ielikou, vta Slouenski, skuli Primosha Truberia Crainza, lueiltu preobernen.45
Der ander halb Theil des newen
Windifchen Teftaments / darinn werden (ein alle
Epifteln vnd Gefchrifften der H. Apofteln / mit Summarien vnd kurtzen Auglegungen
Ro. 10. Psal. 19 Atqui in omnem terram exiuit sonus eorum, et in fines orbis terrarum uerba illorum^
V Tibingi Vtim Leitu po Criltulouim Royltuu,47 M.D.L.X.
45| Der Zweite Teil des Neuen Testamentes, darin wirst du finden alle Schriften und Briefe der Junger mit kurzen und verstandlichen Auslegungen, jetzt zum erstenmal aus mehreren Sprachen durch Primus Truber, den Krainer in die slowenische Sprache getreulich ubersetzt.
46| Rim 10,18: Haben sie es nicht gehort? Wohl, es ist ja in alle Lande ausgegan-gen ihr Schall und in alle Welt ihre Worte. Ps 19,4: Ihre Schnur geht aus in alle Lande und ihre Rede an der Welt Ende.
47| Im Jahre nach Christi Geburt.
Dem Durcbleucbtigiften
Jurften vnnd Herren / Herren
Maximiliano Kunig zu Bdbeim / Ertzbertzogen zu Ofterreicb / Hertzogen zu Burgundi / in Oberen vnd Nideren Slefien / Marg-grauen zu Marbern / Grauen zu Tbirol / etc Gnad / frid vnd alles guts von Gott dem Vatter durcb Jefum Cbriftum vnferen Herren vnd Heiland.
nidigfter Herr Kunig / was
micb verurfacbt vnd bewegt bat / das icb vor |wenig Jaren bab angefangen aucb die ' Windifcbe Spraacb mit den lateinifcben vnd teutfcben Bucbftaben zufcbreiben / vnd ett-licb Cbriftlicb Bucblin in gemelter Spraacb trucken zulaffen / vnd was derfelbigen innbalt / mag E. K. W.48 au§ beiligender getruckter teutfcber Vorred uber das new Windifcb Teftament / vnd au§ der Copey meines fcbreibens an den Durcbleucbtigen / Hocbgebornen Cbriftlicben Furften von Wurtemberg / etc. ein lauteren vn[d] warbafftigen Bericbt empfaben. Vnd dieweil folcbe angefangene arbeit dem Windifcben Volck / lenger je mebr gefallig vnd angenem / dar-umb / das jre liebe Jugent / vnd die einfaltigen / wolcbe kein
a ij and
48| Eure Konigliche Wurde.
andere Spraach dann die Windifcbe konnen / daraug gmndtlich erlernen / die nottigften vnd feligmachenden Stuck des alten / waren / Chriftlichen Glaubens / vnd wie jich / wann fie von Turcken gefangen vnd weggefurt / das nicbt aus verzweifelung Mamalucken werden / erhalten vnd troften solle[n] Deghalben aug jnen jr vil / vnd ettlich aug den Teutfchen / gottfelige vnd gelerte Menner / haben mich hoch ermant / ich foll mit dem dolmetfchen des anderen Theils des newen Teftaments forfah-ren / vnd dieweil auch ein Gottforchtiger Priefter mit namen Herr Stephan Conful / ein geborner Hifterreicher / fich newlich vnderftanden / die vier Euangeliften / der Apostel Gefchicht / vnnd andere Buchlin / aug der Windifchen Spraach in die ge-meine verftendige Crobatifche Spraach vnd Gefchrifften zubrin-gen vn[d] zutrucken. Wolche fpraach vnd Gefchriften / gebrau-chen alle Crobaten / Dalmatiner / Bogner / Syrffen vn[d] Turcken big gehn Conftantinopel. Difes / auch mein Ampt vnd Beruff / vnd feitemal keiner / der folches thun wolt / digmal vor-handen / haben mich vonnewen bewegt vnd gezwungen / das ich den andern halben theil des newen Teftaments zuuerdolmetfhen / im namen des Herren / hab angefangen.
Nachdem aber der Apostel Epifteln / furnamlich dife zun Romern / an ettlichen orten / in Wor=
tern
tem / von wegen der Hyperbales vnd Hebrailmos / dunk-kel vnd fchwer feind zuuerftehn / Darumb hab jch alle Capitel in Paragraphos abgeteilt / vn[d] was in einem jeglicben am furnemften wurdt gehandelt vnd vnnd Sententz gelernet / in kurtze Argumenta vnd Scholia verfagt / vnd diefelbigen vor den Capitulis vnd an der feitten gefetzt. Difes wurdt den Windifchen vnd Crobaten / der Apoftel Gefchrifften recht zuuerftehn / ein grog liecht / vnd ein gutte anleitung geben.
Vom Autore / Innhalt / vnd vom vnaugsprechlichen Nutz difer Epiftel zun Romern / wie fie von allen Gottfeligen vn[d] Gelerten in hohem werd / fur das recht Hauptftuck des newen Teftaments / vnd das aller leuterfte Euangelium gefchatzt vnd gehalten wurdt. Item / wie die worter / Gefetz / Sunde / Gnad / Glaube / Gerechtigkeit / Fleifch vnd Geift / zuuerftehn fein / hab ich in der nechft volgenden Windifchen langen Vorred / uber dife Epiftel / vnnd zuuor in der Vorred uber das new Teftament / gnugfam angezeigt vnd auggelegt / das also nun hinfur vnfer lieber Herr Jefus Chriftus vnd feine Apoftel / in der Windifchen vn[d] Crobatifchen Spraach / fo klar / lauter / vnd verftendig / als in der Lateinifchen / Teutfchen / Walfchen / vnd Boheimifchen / werden reden vnd predigen / Gott dem Herren fey lob vnd danck in ewigkeit / Amen.
a iij Vnd
Vnd ich zweifel gar nicht / Chriftus der Herr werde mit feinem Geift vnd Wort / durch dife vnfere Arbeit / fein Reich gegen Orient widerumb erweiteren vnd befeftigen / vnd des Machomets vn[d] Antichrifts fchwechen vnd minderen. Dann das Euangelium / fagt Paulus im anfang difer Epiftel / fey ein krafft vnd macht Gottes / Der Dau-id Pfal. 45. nennts / fcharpffe Pfeill wolchen die Volcker / die mitten vnder Chrifti feinden wonen / fich ergeben muffen. Vnd Psal. 110. fagt er: Des Herrn Christi Scepter / das ift fein Euangelium / werde herrfchen mitten vnder feinen Feinden. Der Apoftel fchreibt Heb. 4. Das wort Gottes ift lebendig vnd krafftig / vnd fcharpffer / dan[n] kein zweifchneidig Schwert / vnd durchdringt / big das fcheidet Seele vnd Geist / auch Marck vnd Bein / Efaias fagt / 55. Das wort Gottes foll augrichten / was Gott ge-falle / vnd warzu ers auggefchickt habe / So weiffage[n] Chriftus Matth. 24. Paul. 2. Thes. 2 vnd Ezechiel 39. Das das Euangelium mug vor dem Jungften tag / wie vor der zerftorung Jherufalem gefchehen / in aller Welt gepredigt / vnnd der Boghafftige / der Gog vnd Magog / der zugedeckt vn[d] auffgedeckt Antichrift / mug geoffenbart / vnnd mit dem Geift des Herrn Chrifti Munds vmgebracht werden. Vnd wir fehen vnd erfaren bey difen vnferen letften zeitten / was das gefchrib=
ne vnd
ne vnd gepredigte wort Gottes / fur ein krafft vnd wirckunge babe / das in der gantzen Europa den zuge-deckten Anticbrift je lenger je mebr vnd weiter offenbare vnd zerftore fein Reicb. Vnd icb bab von ettlicben Turcken felbft gebort / das fie ein Weiffagung baben (on zweiuel von Cbriften) jr Glaub vnd Reicb werde bald vndergeben / vnd ein End nemen / aber der Cbriften wurdt bleiben.
Vnd nacbdem ein alter gebraucb bey allen Scriben-ten / das fie jre Gefcbrifften vnd Bucber / groffen Her-ren vnd Potentaten / oder fonst anfebenlicben / verftendigen priuat Perfonen / dedicieren vnd offentlicb zufcbicken (wolcbes icb bigber nicbt getbon). Degwe-gen / vnd aug anderen vilen Vrfacben / furnamlicb aber darumb / dieweil E. K. W. aug fonderlicben Verordnun-gen Gottes der Bobeim Kunig / vnd der Windifcben vnnd Crobatifcben Kunigreicben / Furftentbumb vn[d] Lander / ein recbter geborner Erbberr / Ertzbertzog vnd Furft ift / Wolcber Lander Volcker alle / ficb der Windifcben fpraacb gebraucben / vn[d] je eins das an-der nacb notturfft verfteen mag. Vnd dieweil E. K. W. aucb mit vilen boben vnd reicben Tugenten vnd Ga-ben / mit mancberley Spraacben / vnd mit dem recbten Eiffer vnnd Verftand des Gottlicben worts / fur andere Kunig vnd Furften von Gott dem Herrn erleucbt vn[d]
begabt /
begabt / derhalben hab ich difen andern theil des newen Windifchen Teftaments (wiewol jetzund nur dife Epiftel in der eil / aug wichtigen Vrfachen / die allda zuerzeelen vn-fuglich / getruckt worden / es foll aber das uberig bald / wils Gott hernacher volgen) E. K. W. dedicieren / zueignen / vnd in dero Namen auggehn laffen wollen / mit vnderthenigftem vnd demutigftem bitten / E. K. W. wolle fampt den Gottfeligen vnd verstendigen Creineren / Vnderfteyreren / Karneren / Karfchneren / Hifterreicheren / vnd Windifchen Marckeren (Dann difer Lander Volcker verftehn grundtlich meine Spraach vnd Schrifften) difer vnd aller meiner auggegangen Schrifften / vnd die ich hinfur werde laffen auggehn / gnadigfter Patron / Befurderer / vnd vnparteifcher Arbiter vn[d] Richter fein. Vnd wo ich etwann in der Ortography / oder dolmetfchen / oder in der Augle-gung / geirrt / oder gefalt (wolches mag leicht gefchehen / dieweil ich kein Prrneuntem vn[d] gehilffen hab) mich mit Chriftlichem Gemut / derfelbigen fahl vnd mangel halben / erinneren / vnderrichten vnd ftraffen laffen. Da entgegen gelobe vnd verfprich ich / fouer vnleidenliche / ergerliche vnd verfurifche Opinionen oder jrrthummen / oder falfitet in meinen Gefchrifften warhafftig befunden werden / das ich diefelbigen allein ofentlichen Truck / in der Teutfchen
vnd
Vorred.
Vnd Windifchen Spraach / vor maniglich will bekennen vnd widerruffen.
Der allmachtig ewig Gott / ein Vatter vnfers Herren Jefu Chrifti / der wolle vmb feines geliebten Sons / vnfers Hailands willen / dem Allerdurchleuchtigften / Grogmachtigften Romifchen Keifer / rc. E. K. W. Lieben Herrn vnd Vattern / vnfern allergnadigften Herrn vnd Landsfurften / Dergleichen E. K. W. Den Durchleuchtigften / Hochgebornen vnd tugen-treichen Ertzhertzogin zu Ofterreich / rc. E. K. W. Lieben Ge-bruderen / vnd Schwefteren / die ware vnd feligmachende Er-kanntnug / des Gottlichen wefens vnd willens gegen vns / trewe vnnd weife Rath / Gottfelige vnd verftandige Kirchen-diener / gehorfame vnd Gottjforchtige Vnderthonen / geben vnd verleihen / vnd darneben bewaren vor allem ubel / Amen / derfelbigen allen thu ich mich vnderthanigft hiemit beuelhen. Datum Tuwingen am erften Tag Januarij. Anno M.D.L.X.
E. K. W.
Vnderthenigifter Caplan.
Primus Truber Creiner / der Chriftlichen Kirchen zu Kem= pten Paftor.
b. Lubi
TA DRVGI DEIL
TIGA NOVIGA TESTAMENTA,
V TIM BOŠ IMEL VSE LISTY INU PISMA tih jogrou, s kratkimi inu zastopnimi izlagami, zdai pervič iz mnogoterih iezikov v ta slovenski, skuzi Primoža Truberia Crainca, zveistu preobernen.
Der ander halb Theil des newen
Windifcben Teftaments / darinn werden fein alle
Epifteln vnd Gefcbrifften der H. Apofteln / mit Summarien vnd kurtzen Auglegungen.
Ro. 10. Psal. 1949 Atqui in omnem terram exiuit sonus eorum, et in fines orbis terrarum uerba illorum
V Tibingi V tim leitu po Kristusovim roystvu M.D.L.X.
49| Rim 10,18: Sprašujem: mar niso slišali? O, pač! Po vsej zemlji se je razlegal njihov glas in do koncev sveta njihove besede (po Luthru).
Ps 19,5: Po vsej zemlji gre njihov val, do konca sveta njihove besede. Na njih je postavil šotor soncu.
Presvetlemu knezu in gospodu,
gospodu Maksimilijanu, kralju češkemu, nadvojvodi avstrijskemu, vojvodi burgundskemu, zgornje in spodnješlezijskemu, grofu moravske marke, grofu tirolskemu itd.50 Milost, mir in vse dobro od Boga skozi Jezusa Kristusa, našega Gospoda in odrešenika.
Milostni gospod kralj. Kaj me je pripravilo in spodbudilo k temu, da sem pred nekaj leti začel tudi slovenski jezik pisati z latinskimi in nemškimi črkami ter v omenjenem jeziku dal natisniti nekaj krščanskih buk-vic in o čem v njih piše, lahko vaše kraljevsko dostojanstvo jasno in točno spozna iz priloženega natisnjenega nemškega predgovora k slovenskemu Novemu testamentu in iz kopije mojega pisma presvetlemu, vi-sokorodnemu krščanskemu knezu wurtemberškemu itd. Ker je začeto delo med slovenskim ljudstvom vedno bolj priljubljeno, saj ljubi mladini in preprostim ljudem, ki ne znajo nobenega drugega jezika razen slovenskega, omogoča temeljito spoznavanje za dušni
50| Kralj, pozneje cesar Maksimilijan II. (15271576) na pisma Primoža Trubarja nikoli neposredno ni odgovoril, je pa Trubarjevo in Ungnadovo delo leta 1562 podprl s 400 renskimi goldinarji. O tem M. Rupel - B. Saria, Primus Truber, Munchen 1965 (v nadaljevanju Rupel-Saria), 124; Th. Elze, Primus Trubers Briefe, 35-43; J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 38-43.
51| Štefan Konzul, italijanskega porekla, iz Buzeta, je bil zaradi protestantiz-ma pregnan. Leta 1557 je začel prevajati Trubarjeve spise v hrvaški jezik. Leta 1560 je bil sprejet kot prevajalec v Ungnadovo slovensko, hrvaško, cirilič-no tiskarno v Urachu, kjer je zaradi svojega častihlepja povzročal Trubarju nemalo preglavic.
blagor najvažnejših poglavij stare, prave krščanske vere, uči pa jih tudi, kako naj se tolažijo, da bi, kadar jih ujamejo in odvlečejo Turki, ostali trdni ter iz obupa ne bi postali mameluki. Ker so me mnogi od njih pa tudi
V	*1 •	vi •	1 v • •	v •	v*	#v 1* t
številni nemški pobožni in učeni možje prepričali, da nadaljujem s prevajanjem drugega dela novega testamenta, pa tudi zato ker je bogaboječ duhovnik, rojeni Istran, po imenu gospod Štefan Konzul,51 začel iz slovenskih bukvic v preprost, razumljiv hrvaški jezik prevajati in tiskati štiri evangeliste, apostolska dela in druge zgodbe. Ta jezik in pisavo uporabljajo vsi Hrvatje, Dalmatinci, Bošnjaki, Srbi in Turki tja do Konstantinopla. To, moja služba in poklic ter dejstvo, da sedaj ni nikogar drugega, ki bi hotel to delo opravljati, me je ponovno spodbudilo in prisililo, da sem v Gospodovem imenu začel prevajati drugi del novega testamenta.
Ker pa so pisma apostolov, posebno Rimljanom, na nekaterih mestih v besedah in sentencah zaradi hebra-izmov in okrajšav težko razumljiva, sem vsa poglavja razdelil na odstavke ter vse, kar se v posameznem najpomembnejšega nahaja in uči, strnil v kratkih utemeljitvah in komentarjih, ki sem jih postavil pred poglavja
ali na rob. To bo Slovencem in Hrvatom napotek in velika pomoč za pravilno razumevanje apostolskih pisem.
O piscu, vsebini in o neizmerni koristi apostolskih pisem Rimljanom, ki jih vsi pravi verniki in učenjaki
1	••	•	••	1	.	• v *v	1 •
visoko cenijo, saj menijo, da so to najvažnejša poglavja Novega testamenta ter čisti evangelij, nadalje o tem, kako je treba razumeti besede postava, greh, milost, vera, pravičnost, meso in duh, sem v sledečem slovenskem dolgem predgovoru k pismom, še prej pa v predgovoru k Novemu testamentu, obširno razlagal in poročal. Da bodo torej naš Gospod Jezus Kristus in njegovi apostoli poslej v slovenskem in hrvaškem jeziku govorili in oznanjali prav tako jasno, glasno in razumljivo kakor v latinskem, nemškem, italijanskem ali češkem jeziku, Bogu našemu Gospodu čast in hvala na vekomaj. Amen. Prav nič ne dvomim, da bo Kristus, Gospod, skozi to naše delo s svojim duhom in besedo ponovno širil in utrjeval svoje kraljestvo proti Orientu ter slabil moč Mohamedovega in Antikristovega car-stva, saj Pavel na začetku teh pisem pravi, da so evangeliji božja moč.52 David jih v psalmu 45s3 imenuje ostre puščice, katerim se morajo predati ljudstva, ki živijo
52| Rim 1,16. 53| Ps 45 (44),6.
54| Ps 110,2.
55| Heb 4,12.
56| Iz 55,6-11.
57| Mt 24,14; 2 Tes 2,14;
Ezk 39,6-8.
58| Hudič.
59| Gog in Magog, [sumer. gug »tema«, ma (tu) »dežela«] Stara zaveza, po Ezekielu knez in njegova dežela; po Janezovem Razodetju simbolični imeni za zadnje Kristusove sovražnike.
med sovražniki Kristusa. V psalmu 11054 pa pravi: »Gospoda Kristusa žezlo, to je njegov evangelij, bo vladalo med njegovimi sovražniki.« V Heb 4s5 piše apostol, da je božja beseda živa in močna ter ostrejša od vsakega dvoreznega meča, zareže globoko, dokler ne loči telesa od duha pa tudi mozeg od kosti. Izaija 55s6 pravi,
1	11 v*	v 1 * • "n	v v •	i • • •
beseda božja sporoča, kaj je Bogu všeč in zakaj jo je razglasil. Tako prerokujejo Kristus, Matej 24, Pavel 2 Tes 2, in Ezekiel 39," da se mora evangelij izpolniti pred sodnim dnem, tako kot pred uničenjem Jeruzalema, in oznanjati po vsem svetu. Hudobnež,58 Gog in Magog,59 prikrit in odkrit antikrist pa morajo biti razgaljeni ter z duhom besede Gospoda Kristusa pokončani. V teh naših zadnjih časih vidimo in spoznavamo, kako učinkovito moč ima pisana ter oznanjana božja beseda, ko po vsej Evropi vse bolj razkriva in uničuje prikritega antikrista in njegovo cesarstvo. Sam sem od mnogih Turkov slišal, da jim je bilo prerokovano (brez dvoma od kristjanov), da bosta njih vera in cesarstvo kmalu v zatonu in propadla, medtem ko bo krščanstvo obstalo.
Ker je pri vseh pisateljih stara navada, da svoja dela in knjige posvečajo ter pošiljajo visoki gospodi in
oblastnikom, ali sicer uglednim in razumnim osebam (česar sam doslej nisem počel) ter iz nekaterih drugih razlogov, predvsem pa zato, ker je vaše kraljevsko dostojanstvo po posebni božji volji kralj Češke ter slovenskih in hrvaških kraljestev, kneževin in dežel, katerih prebivalci uporabljajo slovanske jezike in se med seboj po potrebi razumejo, pravičen dedni gospodar, vojvoda in knez. Ker je vaše kraljevo dostojanstvo Bog, naš Gospod bogato obdaroval z mnogimi velikimi odlikami in darovi, z znanjem mnogih jezikov in s pravo vnemo, za razumevanje božje besede preko vas razsvetlil tudi druge kralje in kneze, sem ta drugi del slovenskega Novega testamenta (čeprav so bila sedaj v naglici — iz razlogov, o katerih tukaj ni umestno govoriti — natisnjena samo ta pisma, ostalo pa bo, če Bog da, kmalu sledilo) hotel posvetiti in pokloniti vašemu kraljevskemu dostojanstvu ter v vašem imenu izdati s ponižno in vdano prošnjo, da bi vaše kraljevsko dostojanstvo skupaj s pobožnimi in razumnimi Kranjci, Spodnještajerci, Korošci, Krašovci, Istrani in Slovenci Slovenske marke (kajti ljudstva teh dežel razumejo moj jezik in pisanje) bili tega in vsega mojega dela, ki je že in še bo izšlo, milosten zaščitnik, pospeševalec
ter nepristranski razsodnik in sodnik. In če sem se morda kje v pisavi, prevajanju ali razlagi zmotil ali storil napako (kar se lahko zgodi, ker nimam nobenega vzornika pa tudi ne pomočnika), si bom to krščansko vzel k srcu ter se o napakah in pomanjkljivostih pustil opomniti, podučiti in kaznovati. Prisežem in obljubim pa, da bom vse nesprejemljive, zmotne in zavajajoče misli, v kolikor bi bile v mojih spisih resnično prisotne, v javnem tisku v slovenskem in nemškem jeziku pred vsemi priznal in preklical.
Vsemogočni večni Bog, oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, naj v imenu in po volji svojega ljubega sinu, našega zveličarja, presvetlemu, mogočnemu rimskemu cesarju itd., vašega kraljevega dostojanstva ljubemu gospodu očetu, našemu milostnemu gospodu in deželnemu knezu, nadalje vašega kraljevega dostojanstva presvetlemu, visokorodnemu in krepostnemu avstrijskemu nadvojvodi in nadvojvodinji itd., vašega kraljevega dostojanstva bratom in sestram podari pra-
1 • v	• 1 v*	• •	1*
vo in zveličavno spoznanje božje resnice in volje, zvestobo in moder nasvet, pobožne in razumne cerkvene služabnike, poslušne in bogaboječe podložnike. Varuje naj jih pred vsem zlom. Amen. Vsem njim se poniž-
Predgovor
no priporočam. Dano v Tubingenu, prvega dne meseca januarja leta 1560.
Vašemu kraljevemu dostojanstvu60
vdani kaplan
Primož Trubar Kranjec Pastor krščanske cerkve v Kemptenu.
60| Eurer Koniglichen Wurde.
ARTICULI OLI
DEILI, TE PRAVE STARE
VERE KERSZHANSKE, IS S. PYSMA
po redupojtauleni inu kratku faftvpnu islosheni. Katerifo tudi taku, utim 1530. leitu, nashimu nermilojtiuishimu Gojpudi Cejfaryu Carolu tiga Imena Petimu, ranicimu, inupotle utim 1552. leitu, timu Concilyu Vtri-enti, od enih uelikih Nembshkih Vyudov, Meijt inu Pridigarieu, naprei polosheni inu dani, Sdai perui%h is Latinskiga inu Nembshkiga lejyka, uta Slouenjki JueiJtu ijtvlma%heni. Odjpreda uti Slouenski Predguuri Je praui, katera Vera ie, od S. Troyce pojtaulena, ta ner prauishi inu nerjtarishi, skuji,
Primosha Truberia
62
Crain za.62
Drey Criftliche Confeffionen /
namlich Augfpurgifche / Wirtembergifche vn[nd] Sachfifche / wie die eine dem Grogmachtigften Romifchen Keifer Carolo dem funften / etc. Hochloblicher Gedachtnug / im 1530. Jar / vnd die anderen zwo dem Concilio zu Trient Anno 1552, von ettlichen von Gott erleuchten / Chur / Furften / Stett vnd Theologen uberantwort / aug Latein vnd Teutfch / in dig Windifch Buch zufamen gezogen.
V TIBINGI.
Vtim leitu po Chriftufeuim Roiftuu.63 M.D.LXll
62| Artikel oder Stucke des rechten alten christlichen Glaubens aus der Heiligen Schrift der Ordnung nach aufgestellt und kurz und verstan-dlich ausgelegt. Welche auch damals im Jahre 1530 unserem allergna-digsten Hern Kaiser, Karl seines Namens, dem Funften weiland und da-rauf im Jahre 1552 dem Konzil zu Trient von eini-gen groGen deutschen Herzogen, Stadten und Predigern vorgelegt und ubergeben wurden, jetzt zum ersten Mal aus der lateinischen und deutschen Sprache in die slowenische Sprache get-reulich verdolmetscht. Vorneweg im slowenisch-en Vorwort wird gesagt, welches der Glaube ist, der nach der heiligen Dreieinigkeit aufgestellt der richtigste und alteste ist, durch Primus Truber, dem Krainer. 63| In Tubingen nach Christi Geburth 1562.
Dem Durchleuchtigen /
Hochgebornen / Cbriftlicben Jurften
vnnd Herren / Herrn Chriftojfen / Hertzogen zu Wurtemberg vnd zu Teckh / Grauen zu Mumpelgart / etc.
Gnad vnd Jrid / von Gott dem Vatter / durch Jefum Chriftum vnfern Herrn vnd Heiland.
vrcbleucbtiger Jurft / Gnadiger Herr / feitmals die rechte / alte Chriftenliche Religion / wie diefelbig in der heiligen Biblifchen Gefchrifft gegrundet vn[nd] verfaBt ift / aug fonderlichen Gnaden vnd Schickun-gen Gottes / bey difen vnfern letften zeiten widerumb an das Liecht kom[m]en / vnd fich durch die predigten des H. Euangelij vnd Dolmetfchungen der Bibel vnd anderer Gottfeliger Bucher / uberal in der Welt / wider den willen vn[nd] die macht der Hellen Pforten / je lenger je mehr offenbart vnnd augbreit / alfo / das fie auch in den Windichen vn[nd] Crobatifchen Lan-dern / jetzundt offenlich gepredigt / vnd von jren vilen dafelbft / hohes vnd nideren Stands / Mans vnd Weibs
A ij Perfonen
Perfonen / mit groffer begird / frewden vnd bertzli-cbem feufftzen vnd danckfagung / angenommen vnd bekennt wurdt. Gleicb wol vnder jnen nocb vil fcbwacb vnd einfeltige Cbriften find / die ficb zur obgemelten recbten Religion / fo bald nicbt fcbicken kunden / furnamlicb darumb / dieweil diefelbig dem Beuelcb Gottes nacb / vnd jnnbalt der H. Biblifcben Gefcbrifft / alle Mi^breucb in der Kircben / wie alt / vnnd dem Volck fie angenem find / als namlicb die Pabftifcbe Me£ / der Heiligen anruffen / Walfarten / der newen Kircben Gebew vn[nd] das vertrawen in eigne Werck / tadelt / vernicbt vnd gar abtbut / aucb die beilige Sacrament on Saltz / Katb / Speicbel / dll / Kertzen / Glocken vnd Me^gewandt zuraicben vnd au^zutbeilen lebret. Das dunckt fie frembd / feltzam / new vn[nd] vnrecbt. Zu wolcber vnricbtigkeit jnen aucb verbelffen ettlicb vermeint Geiftlicben / die auff den Cantzlen / Hobinen vnd beim Wein au^geben vnd au^scbreien / der abtrinnige Truber mit feinen Gefellen / wollen mit jren £utberifcben Predigen vn[nd] Bucbern / in den Windifcben vn[nd] Crabatifcbe[n] Landern / ein andern / newen / falfcben / verfurifcben Glauben vnnd newe Gotsdienften / die zuuor in der Cbriftenbeit nie geweft / vn[nd] die kein Cbriftlicber nocb Weltlicber Potentat in feinem Land nicbt dulden nocb annemen
will
will / auffbringen vnd anricbten. Es find aucb etlicb darunder fo vnuerfcbampt / das fie offentlicb auggeben vnd augbreiten / es fey allein der newen Euangelifcben £ebr vnd Religion fcbuld / das die jetzige Welt fo bog ift / das die Tbewrung in allen dingen / die Turcken vnd alle Plagen uberall uberband nemen. Vermanen vnd bitten der balben das Volck mit groffem ernft gantz an-dacbtig / das fie ficb vor den newen Predigern vn[nd] Bucbern butten / vnd bey dem alten jrer Elteren Glau-ben / dabey die £eut frum[m] vnd gute Jar geweft / veft vnd bestendig bleiben.
Derbalben folcbes der obgemelten vermeinten Geiftlicben falfcb vn[nd] Heucblerifcb / auggeben vnd augscbreien von der rainen Lebr des H. Euangelij / vnd die vnwiffenbeit vn[nd] einfalt in Glaubens Sa-cben / des armen Windifcben vnd Crbbatifcben gemei-nen Volcks / baben micb verurfacbt vnd dabin ge-zwungen / das icb jetzund in der eil neben anderen meinen Gefcbafften / dolmetfcben vnd Predigen / aucb die Augfpurgifcbe Confeffion in die Windifcbe Spracb bab gebracbt / vnnd mit lateinifcben Bucbftaben trucken lassen (wie fie dann aucb bald mit Crobatifcben vnd Cyrulifcben Bucbftaben getruckt werden foll) Auff das obgemeltes gemein einfaltig Volcklein daraug grundtlicb bericbt wurde / das folcber recbter
A iij Cbrift=
Cbriftlicber Glaub mit allen feinen Artikkeln / nicbt bey jnen allein / fonder aucb in ettlicben Kunigreicben / in vilen Furftentbumben / £andern vnd Stetten wurdt ge-predigt vnd angenom[m]en / Vnd das fie wigten / was docb die Teutfcben vn[nd] andere Volcker / wolcbe man die £utberifcben nennt / fur ein Religion baben / vnd was fie verurfacbt / das fie zur folcben Religion getret-ten / vnd der Bapftifcben vrlaub geben. Denn in volgen-der Windifcben Vorred / fage vnnd erzele icb jnen aug dem Sleidano vnd anderen newen Hiftoriograpbis or-denlicb / was den Man Gottes Doctor Martin £utber feligen bewegt / das er alfo wider des Bapsts Ablag / fein Lebr / falfcbe Gottes Dienften vnd Abgottereyen bab gefcbriben / Vnd warumb / durcb wen / wo vnd zu wolcber zeit die drey Confeffionen / namlicb die 641 Eure Furst|iche Gnad.	Augfpurgifcbe / E. F. G64. vnd der Sacbfifcben Tbeolo-
gen / dermajfen geftelt vnd uberantwort worden. Icb erzele jnen aucb daneben vn[nd] zeig an lauter vnnd aug-furlicb / in wolcben Artickeln des Cbriftlicben Glaubens / wir Euangelifcbe Prediger vns mit den Bapftifcben / nicbt mogen nocb follen vergleicben. Eben auf^ diefe weife vnd form / wie icbs in der Teutfcben 651 Konig|iche Maestat.	Vorred an die Kun. May65. zu Bebaim / etc. uber die
Cyrulifcbe locos Theoligicos getbon babe.
Vnd
Vnd nach dem in der Augfpurgifchen Confeffion der Titel / ettlich Sententz vnd Artickel / mit wenig vnd kurtzen lateinifchen vnnd teutfchen Worten / werden angezeigt vnd auggefprochen / die ich alfo mit dero-gleichen vnd wenig Worten / das es die einfeltigen in der H. Gefchrifft vnbelegnen Windifchen vnnd Cro-baten grundtlich verfteen mochten / nicht hab mogen verdolmetfchen. Derhalben hab ich den Titel / ettlich Artiekel vnd Sententz in der obgemelten Augfpurgifchen Confeffion / mit anderen vnnd meh-reren Worten / Spruchen / Zeugnuffen vnnd Exem-pel / aug jrer Apologia / aug E. F. G. vnnd der Sachfifchen Theologen Confeffionen / Parapbrafiert / auggefurt vnd auggelegt. Ich hab aber damit keinen Artickel oder Sententz was benommen / auch diefelbigen in jren meinungen vnd verftandt nicht verendert. Denn ich wende meine Gedancken / meine Arbeit vnnd Fleig in difen dolmetfchen furnamlich dahin / damit die guthertzigen Windifchen vnnd Crobaten neben den locis Theologicis auch in difem Buchlin das recht Fundament vnnd das gantz Corpus der Chriftlichen £ehr / fein kurtz / clar / einfeltig vnnd verftendig bey einander haben vnnd grundt-lich verfteen mochten. Vnd das darwider zu ewigen zeiten / kein kunfftiger Windifcher Staphylus,
Ofius
Olius, Afotus, oder jemandt jres gleichen Gottlofer Sophift mit der Wahrheit etwas reden / predigen / fchreiben noch diefelbig vmbftoffen mocht. Vnnd ich zweiffel gar nicht / Gott der Him[m]lifch Vatter / vmb Chrifti Jefu feines liebften Sons willen / mit dem H. Geift / werde auch durch dife Augfpurgifche Confeffion / die Gottfeligen verftendigen Windifchen vnd Crobaten in jrem rechten Chriftlichen angenorm-nen Glauben / in Gottgefelligen Dienften / vnnd in allen guten Wercken / ftercken vnd befeftigen / Vnd die Vnwiffenden / fchwachen / verfurten vnd aberglaubifchen / von jren falfchen Gottsdienften / von jren vnnutzen Walfarten vnnd Kirchen Gebew abfuren / vnd zu der rechten Religion / faliglichen fu-ren vnd laiten / Amen.
Vnd dieweil aug fonderlichem wunderparlichem verordnen Gottes / durch E. F. G. gnadige vergunftigung / vnderhaltung / hulff vnnd furder-nug / neben anderen Chriftlichen Kunigen / Chur vnnd Furften / Grauen / Herren / £andleuten vnd Stett / dife zwo dolmetfchungen vnnd dreierley Truck der Bibel vnd anderer Gottfeliger Bucher / in E. F. G. £anden vnd Gebieten wol vnd glucklich / dem All-machtigen fey lob / angefangen find. Vnnd E. F. G. von Gott dem Allmachtigen dermaffen erleucht / mit hohen
Gaben
Gaben vnd verftand begabt / vn[nd] dahin genaigt / dz fie nichts hohers achten / kein muhe / fleig noch vncoften fparen / auch ab keiner gefahrligkeiten fchewen tragen / damit die rechte feligmachende / Religion / ware Liebe / Chriftlicher Frid / Zucht / Got-tesforcht vnd Erbarkeit in der Chriftenheit bey manig-lichen gepflanzt / angericht vnnd erhalten wurden. Degwegen zu einer vnderthaniger Danckbarkeit / der gnadigen Vnderhaltung vn[nd] befurderung / dig an-gefangnen Gottfeligen dolmetfchens / truckens vnd Wercks / hab in E. F. G. Namen ich dife offtgemelte Paraphrafierte Augfpurgifche Confeffion in der Windifchen Sprach / in truck geben vnnd auggehn laffen wollen / fonderlich auch darumb / auff das E. F. G. fampt jren Hochuerftendigen Rathen vnd Hochge-lerten Gottfeligen Theologen / dardurch vergwigt vnnd verfichert wurden / das vnfer der Tolmetfcher Genadiger Herr / trewer Patron vnd Befurderer difes Wercks / Herr Hans Vngnad / Freyherr / etc. nichts / das der Augfpurgifchen Confeflion zuwider / oder was zanckifch vnd vnnottig zutrucken geftatte / vnnd ich fampt meinen Gehulffen / folches nicht dolmetfchen / noch anderen / fouil an vns ligt / zulaffen wollen.
Der Allmachtig / owig / guttig Gott vnnd
B Vatter
Vatter vnfers Herren Jefu Cbrifti / wolle jm E. F. G. fampt jrem vilgeliebten Gemabel vnd Furftlicben Su-nen vnd Tocbteren / vnnd das gantz Haug vnd Furftentbumb Wurtemberg / in feine ewige bulffe vnd fcbutz gnadiglicb laffen beuolben fein / alle felige Wolfart vnd gluckfelige Regierung verleiben. Vn[nd] bierauff E. F. G. tbut ficb der Cbriftlicb Herr vnfer tre-wer Patron / Herr Hans Vngnad / etc. icb fampt mei-nen Gebulffen vnnd dem gantzen Werck / gantz vn-dertbaniglicb vnd trewlicb beuelben. Datum Vracb am erften tag May. im M. D. LXII. Jar.
E. F. G.
Vndertbaniger Diener
Primus Truber / der zeit Pfarber zu Vracb
ARTIKULI O LI
DEILI TE PRAVE STARE
VERE KERSČ ANSKE, IZ S. PYSMA
po redu postavleni inu kratku zastupnu izloženi. Kateri so tudi taku, v tim 1530. leitu, našimu nermilostivišimugospudi cessaryu Karolu, tiga imena petimu, ranikimu, inu potle v tim 1552. leitu timu concilyu v Tri-enti od enih velikih nembških vyudov, meist inu pridigariev naprei položeni inu dani, zdai ^pervič iz latinskiga inu nembškiga iezyka v ta slovenski z^eistu iztulmačeni. Od spreda v ti slovenski predguvuri se pravi, katera vera ie od S. Troyce postavlena, ta ner praviši inu nerstariši, skuzi
Primoža Truberia Krainca.
♦ 1 v v	1	♦	V«
Tri krščanske veroizpovedi,
in sicer augsburška, wurttemberška in saška, kot so bile predložene in podane od nekaterih od Boga razsvetljenih volilnih knezov in knezov, mest in teologov. Prva leta 1530 mogočnemu rimskemu cesarju velecenjenega spomina Karlu Petemu itd., drugi dve pa koncilu v Tridentu leta 1552, sedaj prevedene iz latinskega in nemškega jezika ter povzete v tej slovenski knjigi.
V TUBINGENU,
leta 1562 po Kristusovem rojstvu.
Presvetlemu, visokorodnemu,
krščanskemu knezu in gospodu, gospodu Krištofu, vojvodi wurtemberškemu in teškemu,66 grofu mompelgardskemu67 itd.
Milost in pokoj od Boga Očeta po Jezusu Kristusu, našem Gospodu in zveličarju.
Presvetli knez, milostni gospod, odkar se je po posebni božji milosti in preudarnosti v teh naših poslednjih časih zopet uveljavila prava, stara krščanska vera, kot je utemeljena in napisana v Svetem pismu, ter se zoper voljo in moč pekla povsod po svetu vse dalje ter močneje razodeva in širi z oznanjanjem svetega evangelija, tolmačenjem Biblije in drugih nabožnih knjig, se sedaj tudi v slovenskih in hrvaških deželah javno oznanja. Z veliko strastjo, veseljem, srčno radostjo in zahvalo jo sprejemajo možje in žene tako nizkega kot visokega stanu, a je med njimi vendar še mnogo šibkih in preprostih kristjanov, ki dvomijo ter se ne morejo hitro odločiti za omenjeno pravo
66| Teck, majhno švabsko vojvodstvo. Višavje na SV Švabske z razvalino v kmečkih vojnah porušenega gradu teških vojvod.
67| Mompelgard, Mont-beliard. Upravno, okrajno mesto v departementu Doubs ob Alaini, s pretežno protestantskim prebivalstvom.
68| Prim. Jn 9,6.
69| »Vrhovi«, poganska kot pozneje krščanska kultna mesta (Jer 19,5), v Trubarjevem času pogosto mesta za zidanje romarskih cerkva in včasih razuzdanih ter dvomljivih praznovanj.
vero. To pa zato, ker le-ta po božji volji in nauku iz Svetega pisma graja in odpravlja vse zlorabe v Cerkvi ne glede na to, koliko so stare in ljudem všečne, kot so papistične maše, priprošnje svetnikom, romanja, nova cerkvena poslopja in vera v lastna početja, pa tudi zato, ker uči, da se morajo sveti zakramenti podeljevati brez soli, blata,68 sline,
1*	v	•	v M 11 V * 1 ^	•*	1*
olja, sveč, zvonov in mašnih oblačil. To se jim zdi tuje, nenavadno in napačno. K temu napačnemu razumevanju jih zavedejo tudi nekateri domnevni duhovniki, ki na lecah in vrhovih,69 ob vinu pogo-
Iv* *	/ v v J v 1'	1	•• •
sto razglašajo in vpijo, češ, da želi Trubar s svojimi
y ' 1 ' 1	1**	* 1 *	• «	1	• •	•
pomočniki, luteranskimi pridigami in knjigami v slovenskih ter hrvaških deželah razglasiti in vzpostaviti novo, krivo in zapeljivo vero ter nove službe božje, ki jih poprej v krščanstvu nikoli ni bilo ter jih noben krščanski ali svetni vladar v svoji deželi ne želi sprejeti ali trpeti. Nekateri med njimi so ce-
1.1	* 1 •	1 V • ♦	v* * •
lo tako nesramni, da javno razglašajo in razširjajo laž, da sta samo novi evangelijski nauk in vera kriva, da je sedanji svet tako hudoben, da so vse stvari tako drage, Turki in vse tegobe pa povsod tako
nadležni. Zato zelo resno in z vso pobožnostjo •• ♦ •< i » • • t« svarijo in prosijo ljudstvo, naj se varuje novih pridigarjev in knjig ter se trdno in stanovitno drži stare
vere njihovih prednikov, ko so bili ljudje bogabo-ječi in letine dobre.
To lažnivo in hinavsko razglašanje ter vpitje nekaterih omenjenih duhovnikov o čistem nauku svetega evangelija ter nevednost in preprostost ubogega slovenskega in hrvaškega ljudstva v verskih zadevah so me spodbudili in prisilili v to, da sem sedaj v vsej naglici poleg svojega ostalega dela, prevajanja in oznanjanja prevedel v slovenski jezik ter dal natisniti z latinskimi črkami tudi augs-burško veroizpoved (kmalu bo natisnjena tudi v
i	vi • *	• • i • v • *	*\ p ,	1	*
hrvaški in cirilični pisavi). S tem bo omenjeno majhno preprosto slovensko ljudstvo temeljito seznanjeno s tem, da ta prava krščanska vera z vsemi •« » i » * • • • • svojimi nauki ni oznanjana in sprejeta samo pri
njih, temveč tudi v nekaterih drugih kraljestvih ter mnogih kneževinah, mestih in deželah. Tako bodo vendar vedeli, kakšno vero imajo Nemci in drugi narodi, ki jih imenujemo luteranske, zakaj so pristopili k tej veri, papeževo pa zapustili. V sledečem slovenskem predgovoru jim pripovedujem in pošteno razlagam iz Sleidana70 in drugih zgodovi-nopiscev, kaj je pokojnega božjega služabnika doktorja Martina Luthra spodbudilo, da je pisal zoper papeške odpustke, njegov nauk, krive služ-
70| Johannes Sleidanus, (1505-1556), rojen v Schleidenu (Eifel), je avtor na osnovi arhivov strogo kronološke predstavitve dogodkov v času od 1517 do 1555 De statu religionis et reipu-blicae Carolo V. caesare commentarium libri XXVI. O. Sakrausky, n. d., 161.
be božje in malikovanje ter zakaj, po kom, kje in v katerem času so bile tri veroizpovedi, namreč augsburška, ta, vaše knežje milosti ter saksonskih teologov v tej obliki predstavljene in uveljavljene. Enako obširno — kot sem to storil v nemškem predgovoru, posvečenem njegovemu veličanstvu češkemu kralju itd. o ciriličnih Locis theologicis — jim govorim in razlagam tudi o tem, v katerih poglavjih krščanske vere mi, evangeličanski duhovniki, ne moremo in ne smemo soglašati s papeškimi.
Medtem ko so naslovi, nekateri izreki in poglavja v augsburški veroizpovedi napisani in povedani le z nekaj kratkimi latinskimi in nemškimi besedami jih, zaradi tega da bi jih preprosti, branja Biblije nevajeni Slovenci in Hrvatje dobro razumeli, nisem mogel prevesti z enakimi ter malo besedami. Zato sem naslove, nekatere izreke in poglavja v omenjeni augsburški veroizpovedi napisal in dopolnil z več drugimi ter preprostejšimi besedami, izreki, pričevanji in primeri iz apologije augsbur-ške ter vaše knežje milosti in saksonskih teologov veroizpovedi. S tem pa nisem nobenega poglavja ali izreka okrnil niti mu spremenil pomena ali smisla. Vse svoje misli, delo in trud pri tem prevajanju usmerjam izključno v to, da bi dobrosrčni
Slovenci in Hrvatje poleg Locis theologicis tudi s to knjižico dobili na enem mestu na kratko, preprosto in razumljivo združene prave temelje ter celotno vsebino krščanskega nauka. Da nikoli več noben slovenski Staphylus, Hosius, Asotus71 ali njim podoben brezbožen sofist z govorom, pridigo, pisanjem in podobnim ne bi mogel potvarjati resnice. Prav nič ne dvomim, da bo Bog, naš nebeški oče, zaradi Jezusa Kristusa, njegovega ljubega sinu, in s Svetim Duhom tudi s to augsburško veroizpovedjo pobožne in razumne Slovence in Hrvate utrdil ter okrepil v njihovi sprejeti krščanski veri, Bogu všečnih službah in vseh dobrih delih. Nevedne, omahujoče, zapeljane in praznoverne pa odvrnil od njihovih grešnih božjih služb, nekoristnih romanj in cerkva, ter jih s Svetim Duhom vodil in privedel k pravi zveličavni veri. Amen.
Po posebni, čudežni božji volji ter milostni podpori, pomoči in spodbudi vaše knežje milosti in drugih krščanskih kraljev, volilnih knezov in knezov, grofov, gospodov, deželanov ter mest, smo, hvala Vsemogočnemu, to dvojno prevajanje in tiskanje Biblije ter drugih nabožnih knjig v treh pisavah, v deželi in pokrajini vaše knežje milosti uspešno in srečno začeli. Ker je vašo knežjo milost
71| Friedrich Staphylus, 1512 v Osnabrucku, lektor protestantske teologije v Konigsbergu, se ponovno usmeri k rimskokatoliški Cerkvi ter tako postane uporabno orodje protireformacije v južni Nemčiji. Stanislav Hosius, 1504 v Krakovu, 1560 apostolski legat na Dunaju, občasno predsedujoči tridentin-skega koncila, nasilno preganjal protestante. Pedro de Soto, okrog leta 1495 v Alcali, pomemben dominikanski borec pro-tireformacije. Spovednik Karla V. V letu 1555 objavil spis pod naslovom Assertio catholicae fidei proti wurttemberški veroizpovedi, v katerem wurttemberškemu knezu odreka pravico izrekanja lastne veroizpovedi.
vsemogočni Bog v toliki meri razsvetlil in obdaril z razumom in mnogimi velikimi darovi ter usmeril k temu, da ničesar bolj ne ceni, s trudom, prizadevanjem in stroški ne varčuje, pa se tudi nobeni nevarnosti ne izmika, da bi prava, zveličavna vera, prava ljubezen, krščanski mir, vzgoja, bogaboječ-nost in poštenje mnogim v krščanskem svetu bilo zasejano, dano in ohranjeno, sem iz vdane hvaležnosti za milostno podporo in pospeševanje tega začetega pobožnega prevajanja, tiskanja in dela v imenu vaše knežje milosti želel to večkrat omenjeno parafrazirano augsburško veroizpoved natisniti in izdati v slovenskem jeziku. Posebej pa sem hotel vaši knežji milosti, vašim razumnim svetovalcem in zelo učenim, pobožnim teologom zagotoviti, da naš, nas prevajalcev milostni gospod in zaščitnik ter podpornik tega dela gospod baron Ivan Un-gnad itd. ne bi dovolil tiskati ničesar, kar bi bilo sporno, nekoristno ali v nasprotju z augsburško veroizpovedjo. Tudi sam in moji pomočniki kaj takega ne bi prevajali, pa tega tudi drugim, v kolikor bi to bilo odvisno od nas, ne bi dovolili.
Vsemogočni, večni dobri Bog in oče našega Gospoda Jezusa Kristusa naj vašo knežjo milost, vašo ljubljeno soprogo, knežje sinove in hčere ter
Predgovor
celotno hišo in kneževino Wurttemberg vzame pod svoje okrilje in milostno zaščito. Naj vam podeli ves dušni blagor in srečno vladanje. Na koncu se vam, vaša knežja milost, naš krčanski gospod in zvesti zaščitnik gospod Ivan Ungnad itd., jaz sam s svojimi pomočniki in celotnim delom vdano in zvesto priporočamo.
V Urachu, prvega dne v maju leta 1562.
Vaše knežje milosti vdani služabnik
Primož Trubar, sedaj župnik v Urachu
Ta Celi PlMter Davidou,
V TIM SO
VSI SHLAHT VISSOKI B OSHY
Nauuki, Troshti, Pryteshi, Prerokouane, te lefufeue inu nega Suete Cerque, Molytue, Proshne, Huale inu Shuale, etc. Sdai peruizh vta Slouenski Iefik Ifiolma%hen, inu kratku fafiopnu IJloshen, skuji PRIMOSHA TRVBERIA Crain^a.11
Der gantz Pfalter / in die Windifcbe
Spracb zum erften mal verdolmetfcbet / vnnd mit kurtzen verftendigen Argumenten vnd Scbolien erklart.
Psal. 68.
Increpa feram arundinis, congregationem tau-
rorum inter vitulos, populos conculcantes propter Argentum, Diisipa gentes quae bella
volunt.73
V TIPINGI M. D. LXVI.
72| Der ganze Psalter Davids, in dem alle einfachen hohen Lehren, Trostungen, Klagen und Prophezeiungen Jesu und seiner heiligen Kirche Gebete, Bitten, Lobpreisungen und Danksagungen etc. und nunmehr zum ersten Mal in die slowenische Sprache ubersetzt sind, und kurz und verstan-dlich ausgelegt sind, durch Primus Truber, den Crainer.
73| Psalm 68, 31: Bedrohe das Tier im Schilf, die Rotte der Machtigen, die Gebi-eter der Volker, tritt nieder, die das Silber liebhaben, zerstreue die Volker, die gerne Krieg fuhren. O. Sakrausky, Primus Truber Deutsche Vorreden, 338.
Den Wolgebornen /
Edlen / Geftrengen /
€hrnueften / €rbaren vn[d]
Weifen Herren / Grauen / Jreyherren / Rittern / Edel-leuten / Burgern / vnd allen Gottfeligen Chriften / im Jurftenthumb Crein / in Vnderfteuer vnd Karenten / in der Grauenfchafft Gortz / Windifchen Marck / Met-ling / am Kharst vn[d] in Hifterreich gefeffen / der Augfpurgifchen Confeffion verwandten Gnad vnd Jrid von Gott dem Vatter durch Jefum Chriftum.
nadig / Gebietende vn[d] gunftig lieb Herren. Die heilig Chriftlich vnnd Catholifch Kirch / wolchc wir auff gut einfaltig Teutfch mo-gen nennen / ein allgemeine Verfamlung der recht Gleubi-gen / oder wie fie die Apoftel in jrem Symbolo auglegen / die Gemeinfchafft der Heiligen / hat in der heiligen Schrifft vil fchonc herrliche Namen / vnd holdfelige /
a ij trost
troftliche Gleichnuffen. Sie wurdt von den Prophe-
ten / Apofteln / vnd von Chrifto felbft offt genannt /	Gon869;
die Kinder Gottes / Kinder des Liechts / Kinder / der	Luc. 1V12 Same / vnd Gefchlacht Abrahe / Jacobs vnnd Ifraels / Kinder der Verheiffung. Item / das auger-
wolt / priefterlich / kuniglich/ heilig vnnd ehrlich	g. 40 2;
Volck. Item / die Herde / Schaffe / Lammer / Haug / Pfa. 74; 95;
15; 18; Joha. 1; 1°; 21; 1 Kor. 3; 6; 2 Thi. 2;
17; Ac. 3; 2°; Gal. 4;
Exo. 19;
1 Petro 2; 5;
Apo. 19; 21; 2 Cor. 11; 1 Thi. 3; Pfa. 45, 1;
22; 24; 25; Cant. 6.
Hutten / Vorhoff / Schaffftal / Leuchter / Tempel / Statt / Wohnung / Burger / Hauggenoffen / Freundt vnd Erben Gottes. Item / der Leib vnd Gefpons Ephel Chrifti / das Weib des Lambs / Pfeiler vnd Grundfeft der Wahrheit / Berg Sion / Jerufalem / das Reich Gottes vnd Chrifti / das Himmelreich / etc. Vnd fie Math. 3ji3; vergleichens den Kunigin / der Kunigin Tochtern / den reinen klugen Jungfrawen / den trewen from-men Muttern / Haughaltern / Kauffleutten / frucht-baren Bawmen / der Sonnen / dem Mon / den Ster-nen / der Morgenrotte / etc.
Nun will der heilig Geift mit difen Namen vnd Gleichnuffen / der Kirchen gegeben / nichts anders / dan[n] alle menfchen lernen vnd erinneren / wollen fie in der Zal des Volcks Gottes fein vnd felig wer-den / das fie fich in difer feiner Kirchen / mit
Glauben
Joh. 3; 16; 15; 20.
Ephe. 5.
Mat. 10; 1. Petr. 1.
Glauben vnd leben zu jeder zeit finden laffen. Dann difer Kirchen ift Gott der Vatter hold / von jretwe-gen hat er feinen lieben Son in dife Welt zum Se-ligmacher gefandt. Chriftus ift von jretwegen geftor ben / fie durch fein eigen Blut geheiliget vnd gerei-niget. Der heilig Geift hat die Ertzuatter / Prophe-ten / Apoftel / Euangeliften / Hirten / Lehrer / Martyrer vnd alle Heiligen erleucht / durch fie die Kirchen vnder allen Volckem in der Welt verfamlet / fie gelehrt / getroft / erweitert vnd er-halten. Vnd difer Kirchen allein / vnd fonft keinem Volck auff Erden / ift der himmlifch Schatz / namlich / Vergebung aller Sunden / der heilig Geift / vnd das ewig Leben verheiffen vnd gegeben. Vnd non eft alle Heiligen haben nichts hohers in difem Leben catorum nec begert / dann in vnd bey difer Kirchen vnd falus. Gemeinfchafft zu fein / Wie folches Dauid in difem feinem Buch gar offt bezeugt / da er im Namen aller Gleubigen alfo von der Kirchen redet: Du Statt Gottef / herrliche ding werden in dir gepredigt. O Herr Zebaoth / wie lieblich feind deine Wohnun-gen / Meine Seele verlangt vnd fehnet fich nach den Vorhofen des Herren. Eins bitt ich vom Her-ren / das het ich ger-
iij ne
Mat. 16; 18; Act. 10.
Extra Ecclefiam
Pfal. 87; 84; 17; 122; 26.
ne / das icb im Haufe des Herren bleiben moge mein lebenlang / zu fcbawen die fcbone Gottesdienft des Herren / vnnd feinen Tempel zu befucben. Wol denen / die in deinem Haug wob-nen / die loben dicb immerdar / Icb frewe micb deg / das mir geredt ift / das wir werden ins Haug des Herren gebn / etc.
Dife kurtze erzolung von den furnamften Namen vnd Gleicbnuffen / aucb von Lob / Wurde / vnd
tige Prediger / feind allwegen von der Welt /
Die recbt-gleubigen
vnnd von der Geiftlicben Reicbtbumb vnd Selig-keit der Cbriftlicben Kircben / tbu icb allda nicbt allein darum / vns darrnit zu lernen vnd zuerin-neren / was wir von der Kircben balten follen / alles Vn-fonder vil mebr / das icb darmit die vngegrund- StS te / vnbillicbe Aufflagen vnnd Gezucbt / die dflgt wor-vnfere Verfolger beimlicb vnd offentlicb vns auf- . flegen vnd befcbuldigen / mit Grund der Warbeit ableinen74 vnd verantworten will. Dann E. G. vnd	741 Ablehnen-
Herr. tragen gut wiffen / was maffen von vns Crei-nern vnd Windifcben (die wir vnferen Glauben vnd allen Gottesdienft / nacb in[n]balt vnd Lebr der beiligen Scbrifft / des Catecbifmi / vnd der dreyen Symbolis baben angericbt vnd balten / vnd vns zu der Augfpurgifcben Confeffion getbon) vn-
fere
fere Widerwertigen / der vermeint Geiftlich Hauff / uberall / in vnd aufferhalb des landts / vnnd furnamblich der vngelert Munchs Clamant im Thumb zu Labach / auggeben / augfchfreyen vnd von vns fchreiben / Namlich: Wir Lutherifchen / fagen fie / fein Ketzer / der Kirchen feind / von jr abtrunnig / abgefchnittne faule Glider / vngehorfam / Auffrurer / Wir haben ein neuwen verfurifchen fchadlichen Glauben auffge-bracht / von dem vnd darbey nichts guts zugewar-ten / Da[n] von vnfers Glaubens vnd Lehr wegen / ift die jetzige Welt fo bog / vntrew / vnd darvon kommen die Thewrungen / Sterben / Krieg vnd alle plagen. Mehr fagen fie / Wir vnehren die Jungfraw Maria / die lieben Heiligen / Wir haben den H. Geift nicht / noch einig recht Sacrament / Die Kinder von vns getaufft werden Gottes Angeficht nicht fehen / etc. Vnd gemelte vnfere Widerwertigen / wollen auch der Chriften Leich / die das heilig Sacrament von vns empfangen / in jren Kirchen vnd Kirchhofn nicht begrabe[n] / noch vns darbey predigen laffen. Solche vnd dergleichen Schmach / ergerliche vnd falfche Bezuchtigung vnd Lofterung / geben vnfere Widerfacher von vns
a iiij aug
aug / vnd augruffen nicht allein bey dem Wein vnd auff der Cantzel vor dem gemeinen vnuerftendigen Bawrfman vnd Pofel / den fie gern wider vns zur Auffrur auffwickleten / Sonder fie vnd jre Vorfteher fampt anderen / die es mit jnen / von jres eignen Nutz wegen halten / haben auch folches von vns / anfehenlichen Teutfchen Potentaten vnnd Weltwei-sen zum offtermal gefchriben / vnd bey jnen ange-halten / vns zuuerfolgen. Vnd mit dem vnwarhaff-tigen von vns auggeben / bereden fie die einfaltigen / wolche vnfere Predigen nicht horen / wir weren folche Leut / Gottes vnd aller Heiligen Feind / vnd Vrfacher alles Vnglucks. Was fie aber mit dem vns zuzurichten gedencken / das wurdt / nach Weiffagung des gantzen Pfalters vn[d] der P6fA277740;79. gantzen Kirchen Gebett / an jren Kopffen auggehn. so; 83; 137; Auch haben fie ettlich Bawren Weiber uberredt / m das fie jre Kinder / fo fie von vns erftlich getaufft / widerumb zum andern mal von jnen haben tauffen laffen / Alfo gelehrt feind die Leut / in jren eignen Decretis, Concilijs, vnd Patribus / die das Wi-
>	„ J '	)re[n] Glau-
dertauffen auffs hochft verbieten.	ben mit
Vn[d] verhoffen hierauff / die guten Herrn vn[d] Potentaten / auch alle from[m]e Teutfchen /
was
lcautT r i was Stands oder Glaubens fie fein / die vnfere
Sprucbe[n]	>>	>
aug der bei- Windifcbe Spracb vn[d] Bucber nicbt verftebn / titid ' vnfere Predigen nicbt gebort / nocb vnfere £ate^gifmo Gottefdienft nicbt gefeben / werden aug oben er-SrjŽ? zelten Namen vnnd Gleicbnuffen / vom Lob / nicbt Ketzer. Wurde / vn[d] Reicbtbumb der recbten Cbriftlicben Kircben / aucb was wir bernacb weit-ter fagen / fovil Gegenbericbts baben empfangen / das fie grundtlicb wiffen / vnd leicbtlicb abnemen vnd vrtbeilen / warauff vnfer Glaub gegrundet fey / vnd das vns die Widerfacber groglicb vnrecbt tbun / das fie vns fur Ketzer vnd Feind der Kircben angeben vnd augscbreyen. Vnd das wir obgemelte Creiner vnd Windifcben / aug dem Wort Gottes aucb fouil / Gott lob / baben gelernt vnd Verftand uberkommen / das wir verftebn vnd wiffen / wel-cber der alt recbt feligmacbend Glaube / was vnd wo die recbt Apoftolifcb vnd Catbolifcb Kircb / was von jr zubalten / vnd bey jr zufucben fey.
Vnd es erfordert gleicbwol allda die notturfft / das icb jetzund mit vnferem vnd vnfers Gegent-beils Glauben / Lebr / Bucber / Gottesdienft / le-ben vnd tbun lauter anzeigete vnd bewife / Das wir / die man vns Lutberifcb vnd Ketzerifcb fcbilt /
a ii die
An der Lebr / Glauben / Gottesdienft / am leben.
die rechte Kinder vnd Glider der Chriftlichen Kir- vn[d], thun /
'	'	mag / ma[nj
chen / vnd fie die rechte Jeind / abtrinnige / etc. «i«n[n]«i / feind. Dann wir glauben allein / was Gottes Ehr / GtteT vnd vnfer Seelen Heil belangt / der heiligen Tf Biblifchen Schrifft vnd dem Catechifmo. Was aber Kirch fey-difen zweien Buchern zuwider / es rede / fchreibe / lehre / fchlieffe / oder beuelhe wer da will / das halten wir fur Anathema. Wir fuchen Gnad / Ver-gebung aller Sunden / vnd das ewig Leben / allein bey Chrifto / durch den rechten lebendigen Glau-ben an jn. Wir dienen Gott / betten / brauchen die H. Sacrament / warten vnfers Beruffs / vnnd foren vnferen Wandel nach Gottes beuelch. Vnd alfo ha-ben alle Heiligen / Ertzuatter / Propheten / Apoftel / Martyrer / die hochgebenedeiete75 Jung-fraw Maria / vnd alle augerwolte Gottes / wolchc die erfte rechte Sewlen vnd Heupter der Kirchen gewefen / geglaubt / Gott gedient / jn angerufft / Vnd fie haben vns dermaffen zu glauben vnd Gott zudienen / mundtlich vnnd fchrifftlich gelernet vnd beuolhen. Sie aber vnfer Gegentheil / glauben vnd volgen nit der H. Schrifft noch dem Catechifmo / Sonder fie glauben jren Legentbuchern / Rofarjis, Hortulis, Conformitatibus Fran=
cisci
75| Morda hochbeneidete.
cifci / den Menfchen Lehren vnd Satzungen. Sic fuchen Gnad vnd Vergebung aller Sunden / nicht bey Chrifto allein / fonder bey anderen Creaturen / bey jnen / von jren felbft erdichten Wercken vnd Gottesdienften / bey jren Bullen / Ablas vn[d] Stifftbriefen. Sie migbrauchen die H. Sacrament / treiben offentlich Abgotterey vnd Zauberey / leben in aller Vnzucht vnd Fullerey / vervolgen die recht Gleubigen / etc. Aug difem ift leicht zuurtheilen / das fie die heilige Chriftliche Kirch noch jre Glider nicht feind / fonder Ecclefia Malignantium / die Kirch der Boghafftigen / wie fie Dauid in difem Buch nennet / vor der jederman fich hutten / vnnd kein Gemeinfchafft mit jren Gottesdienften haben 1. Joh. 5.' foll / nach dem ernftlichen Beuelch Gottes: Fliehet alle Abgotterey. Ein mehrers von difem Streit / vnderfcheid vnd zeichen der rechten vnd falfchen Kirchen / will fich allda in difer Vorred zufchreiben nicht geburen. So feind auch zuuor von den vnfern / Lateinifche vnd mehr Teutfche Bucher / von difem Handel / mehr dann zuuil auggangen.
Vnd nachdem der gutig Gott/ aug fonderen Gnaden vn[d] Wurckung des heiligen Geifts / auch E. G. vnd Herr. fampt jren
Gott
Pfal. 26.
Mat 4; I.Cor. 10
Allein durch die Predig
Gottfeligen Gemablen / Sonen vnd Cocbtern / neben des. b Eir
' **	'	'	gelij wurdt
andern vilen Gottfforcbtigen / jung vnd alt / Man die vnd Weibs Perfonen / durcb die Predig des H. Eu- Kircben er-angelij / vnd durcb die Biblifcbe vnd andere bawt Gottfelige Bucber / in den dreyen Spracben zu der recbten Erkanntnug des wunderbarlicben Wefens vnd verborgnen Willens Gottes / vnd zum recbten Verftand des gantzen Catecbifmi / darinn alle nott-wendige / feligmacbende Artickel des Cbriftlicben Glaubens / fein kurz / lautter vnd ordenlicb begrif-fen / bat gnadiglicb kom[m]en laffen. Das alfo aucb in vnferem lieben Vatterland / ein recbte Cbriftlicbe / Apoftolifcbe vnd Catbolifcbe Kircb ift durcb Gottes Wort erbauwet / die Gott den Vatter / fampt feinem Son / in Krafft des beiligen Geifts / recbt erkennt / bekennt / jn anrufft / lobet / vn[d] dienet jm aug bertzlicber Liebe on Forcbt / in aller Demut / in Hei-ligkeit vnd Gerecbtigkeit / Darumb wir billicb vnferem lieben Gott dancken vnd jme fcbone Can-tate, Confitemini, Laudate, vnd Alleluia, aug dem Pfalter / mit Verftand vnnd im Glauben fingen follen.
Vnd dieweil gemelte vnfer Kircb / den Pfalter in jrer Spracb bigber nicbt ge=
bapt
ShutiTroft habt / vnd fie jetzundt nicht allein mit gemeinen Schirm / Befchwarungen vnd allerley Widerwertigkeiten / ST wie andere Kirchen vnd Nationen beladen / Sonder GS/ vnd fie wurdt auch vom Turcken / mit taglichem Ein-fal / Rauben / Brennen / vn[d] Wegfurung viler Menfchen in erbarmliche Dienftbarkeiten / vnd darneben von dem genachbawrten anderem Antichrift vnd feinem Anhang / heimlich vnd of-fentlich / mit Mord vnd Lugen / mit falfcher Lehr vnd Verfolgung / fchwarlich angefochten. Degwe-gen fie auch ein mehrern Bericht / ein hohere Lehr vnd Vnderweisung / vnd ein gewiffen Troft / aug dem lautteren Wort Gottes / jetzund in jrem Schwaren Creutz bedarffe. Vnd feitemal die rechte Kirch Gottes / von anfang der Welt / in allen jren Anfechtungen / die jr vom Teuffel / von der Welt / oder von jrem eignen Fleifeh feind zugeftanden / fich mit nichts anders / dann allein mit dem ftarcken Glauben an die reiche / gewiffe vn[d] gna-dige Verheiffung Gottes / vnnd mit empfigem ernftlichem Gebett vnd Anruffen zu Gott / erhal-ten / getroft / vnd alle jre bofe argliftige vnd ge-waltige Feind / von jr getriben / gefchlagen vnd uberwunden / Wie folches durchaug in den Biblifchen /
auch
auch in der Kirchen Hiftorien vnd Cronicken / vnd fonderlich in diefem Pfalmenbuch zufehen ift.
Vnd wiewol die gantz H. Schrifft / fonderlich des Propheten Efaie / Euangeliften Johannis / vnd der Apoftel Bucher / deren wir nun auch etlich in vnferer Windifchen vnd Crobatifehen Sprach vnd Schrifften haben / feind vom heiligen Geift durch fie / der Kirchen zur Lehr vnd Troft / wie Paulus fagt / furgefchriben. Yedoch fo ift der Pfalter jhe vnd allweg in der Kirchen / jha76 von Chrifto / Apofteln / vnd von andern Lerern / auch von dem gemeinen Man / wie ich hernach in der Windifchen langen Vorred genugfam wil beweifen / am meiften gelefen / gefungen / gebetten vnd gebraucht worden. (Daraug im Bapftumb die vnnutze Batologia77 vnd Geplerr entftanden) Dann in den Pfalmen feind ftarcke Wort / heilfame Lehr / gewaltige vnd war-hafftige Verheiffungen / vnd derfelben vil / die Gott mit der Kirchen geredt / fie gelehrt / jr geweiffaget / fie getroft / vnd was maffen jr geholffen / etc. Ent-gegen feind auch in den Pfalmen / der Kirchen / das ift aller recht Gleubigen / Martrer vnd aug-erwolten Gottes / jha auch Chrifti des Sons Got=
tes
Der pfalter ift dz recht warhafftig Legentbuch aller Heiligen vnd Mart-rer / fagt D. Luther in Prologo.
76| Jha - ja.
77| Batologia - gr. Paralogia, lažnjivo govorenje.
Die rechten Chriften
tes felbft / jr inbrunftige ernftliche Reden / Gefprach / Gebett / Seufftzen / Klagen / vnd An-ruffen / die fie Gott in jrem Geiftlichen vnd leibli-chen Obligen / wider jre heimliche vnd offentliche Feind haben furgetragen / Vnd wann jnen Gott wunderbarlich aug jren Notten geholffen vnd er-logt / wie fie darumb Gott gelobet vnd gedancket / etc. Jha das alles ift in dem Pfalter gar fein / laut-ter vnnd uberfluffig begriffen. Derhalben fo hab ich difen Windifchen Pfalter / iend auch wollen ich vor zweyen Jaren gar verfertigt / jet-bett / etc. zundt in den Truck geben. Auff dag vnfer Kirch (darinn der grofte Hauff von anfehenlichen Man vn[d] Weib / Jung vnnd alt Perfonen / die kein andere Sprach / dan[n] die Windifche verftehn) auch daraug / in jrer Angft vnd Nott / vnd wan[n] jr wol ift vnd Frid hat / fampt allen Augerwolten / in gleichem Sinn / Geift / Verftand vnd Glauben / mit Gott reden / jn anruffen / jn loben / und daraug jren Glauben ftercken / vnd fich in allerley Anfechtungen troften wurdt wiffen. Gete erfa- Vom Authore aber / Innhalt / Nutz vnd
renheit
macht. Brauch difes koftlichen Biblifchen Buchs / Item / aug was Dolmetfchung ichs ver=
dolmetschet
dolmetfcbet / etc. Jba alles / was in einem Argument anzuzeigen geburt / wurdt bernacb in der Windifcben langen Vorred / vn[d] im Argument weitleuffig auggefurt. Icb bab den Pfalter / Gott lob / nicbt allein aug dem taglicben Gebett / lefen vnd fingen / vnd aug den alten vnd newen daruber auggangen Commentarijs (dann icb bab den gant-zen Pfalter eilff78 Jar nacbeinander / zu Kempten / Auracb vnnd Labacb teutfcb gepredigt) fonder aucb aug der taglicben erfarung vnd Verfolgungen / die mir in meinem Predigampt die fecbs vnd dreiffig Jar / an mancben Orten / von beimlicbe vnnd of-fentlicben Feinden zugeftanden / zimlicb gelemt zuuerftebn. Das icb verboffe / der Pfalter / on irt-bum zureden / fey wol fo lauter vnd recbt in vnferer windifcbe Spracb / als in die Lateinifcbe oder Teutfcbe verdolmetfcbetfcbet. / Cbrifto dem Herren fey darumb Lob vnd Danck gefagt. Vnnd icb zweifel gar nicbt / dife fcbware / langwirige Arbeit / werde vnferer Kircben / neben anderen Windifcben vnd Crobatifcben Bucbern dienftlicb fein / vnd zu gutem kommen.
Das icb aber difen Pfalter in E. G. vnd Herr. Namen laffe auggebn / vnd
denfelben
78| Eilff = elf.
Die
Creinerifcb
denfelben dediciere / tbu icb erftlicb darum[m] / Dieweil diefelbigen durcb die Gnad Gottes / der Kircb ift jetz Lebr vnd Beuelcb des H. Geiftes / im 2. vnd 24. forcbtig / Pfalmen geglaubt vnd geuolget / vnd vnferem SdL ei. Herren vnd Seligmacber Jefu Cbrifto / als dem Ko-nig der Ebren / dem Starcken vnnd Gewaltigen das Tbor auffgetbon / jn beberberget vnd gekuffet / vnd ficb von jme / durcb fein gepredigt vnd gefcbriben Wort / weifen vnd zucbtigen laffen. So babt jr aucb das recbt feligmacbend Predigampt in vnferem Vatterland mit Gottfeligem Eiffer / vnd groffemVnkoften nicbt on Gefabr / widerumb auf-fgericbt / vnnd daffelbig mit der Hilff Gottes zuer-balten vnderftanden. Aucb neben andern Kuni-gen / Cbur / Furften / Land vnd Stetten im H. Reicb / trewen Beyftand / Rbat vnd Hulff getbon / das ettlicb Biblifcbe vnd andere Gottfelige Bucber / in vnferer Windifcben vnnd Crobatifcben Spracb feind verdolmetfcbet vn[d] gedruckt / dardurcb die Kircb Gottes nicbt allein bey vns / fonder aucb in Croatien vnd Turckey zunimpt / das jr alfo die recbte Pfleger vnd Seugammen / nacb Weiffagung Efaie / vn ferer armen Kircben feidt. Zum andern / das E. G. vnd Herr. als vil derfelben von
b Grauen /.
Efa 49.
Grauen / Freyherren / Herren / vom Adel vnd verftendigen Burgern / in oben gemelten Landen gefeffen / durchaug fampt jren Gottfeligen Gema-heln / Hausfrawen / Sonen vnd Tochtern / was den Glauben / nach jnnhalt der Augfpurgifchen Confeffion belangt / einig / eintrechtig / gleich gefinnet vnd bekanntlich / vnd des ernftlichen Vorhabens feyen / folchen Glauben / auch in fchwaren Verfolgungen / vor jederman zubeken-nen / vnd darbey / im Leben vnd im Todt / big auffs Ende / mit hilff des Allmachtigen zubleiben / vnd denfelbigen zuuerthadigen / wie den Chriften geburt / vnd zufurderen. Degwegen von euch fo woll Gott lob / als von philippern Paulus phil. 1-fchreibt / mag mit Warheit gefagt werden: Euch ift nicht allein gegeben an den Herren Chriftum zu glauben / fonder auch von feinetwegen zu leiden. Dife vnd dergleichen mehr von Got euch gegebene Gaben / vnd ewere Chriftliche Tuge[n]den / fo von wegen der Nachkommenden vnd anderen Nationen zum Exempel vnd Nachfolgung nicht zuuerfchweigen feind / haben mich zu difem dedi-cieren verurfacht. Item das ich mich darmit gegen E. G. vnnd Herr vmb alle Wolthaten / die mir in der
Gemein /
Gemein / vnd von einem j eden infonderheit bewifen / danckbar erzeige / auch darneben zuuerftehn gebe / das ich E. G. Herr. vnnd vnfrer Kirchen / in difem meinem anderen Pathmos / keins wegs vergeffe / fonder fur fie forge / arbeite vnd bete. Auff folches nun vnd zum Befchlug difer Vor-feindaug red / die fich wider meinen Willen fo weit erftreckt
geift wort vnd waffer / zum andern geboren / vnd Gottes Kinder wor-
den./ darum[m] feind fie
Rechtgleubi ge Chriften
himmlifchen leben
zuwandle[n].
hat / E. G. vnd Herr. auch die gantze Kirchen / Bit-te ich durch Gott / vnd ermane fie trewlich / fie wollen fich gegen Gott dem Herren / vmb die von jme empfangne groffe Gaben vnd Wolthaten / das fie zu dem rechten alten Chriftlichen Catholifchen fchuldig im Glauben / wie obgemelt / durch fein Gnad kom-
newen / hei-
ligen / vnd men / vnd die rechte lebendige Glider Chrifti des Herren / vnd feiner Kirchen / himmlifche Erben vnnd Burger worden / nun hinfur in allen dingen vnd zu jeder zeit / gehorfam vnd danckbar / wie Gottes Kindern geburt / erzeigen / ewern Glauben mit feinen Jruchten vnd Zeichen vor allen Menfchen / bofen vn[d] guten / gleubigen vnd vngleubigen / Gott zu Ehren / vn[d] erbawung der Kirchen / mit hertzlicher / bruderlicher / vngeferbter Lieb vnder einander / vnd gegen jederman bezeu-gen / fcheinen vnd fehen laffen. Vertrage vnd verge=
b ij be
be einer dem andern feine Fahl vnd Mangen / gleich wie Gott euch vergeben hat vm[m] Chrifti willen. Vnd leget nun von euch ab / nach dem vo-rigen Wandel / den alten Menfchen / der durch die Lufte vnd lrrthumb fich verderbet / Ernewert euch aber im Geift ewers Gemuts / vnd ziehet den neuwen Menfchen an / der nach Gott gefchaffen ift / in rechtgfchaffner Gerechtigkeit vn[d] Heilig-keit. Seid fleigig vnd trew in eweren Beruff vnd Ampt / haltet ein gleiches Recht / dem Armen vnnd Einfaltigen fo wol / als dem Reichen / vnd dem der wol reden kann. Straffet mit ernft alle groben Lafter vnd Sunden. Laffet den Neid / Zorn / Feindtfchaft / Hoffart / eittel Ehr / vnd den Geitz / in vnd bey euch nicht herrfchen.. In fumma / Hutet euch vor allen den Sunden / mit wolchen man den H. Geift / den Glauben / gute froliche Gewiffen ge-gen Gott / die liebe Engeln verleirt vnnd von fich vertreibt / wie Paulus vnd Johannes Romano 1; 1 Cor. 6; Gal. 5; Ephes. 4; 5; 1 Johan. 2; 3; 5; Apoc. 22 nacheinander erzolen. Gebt niemandt vrfach fich am Euangelio vnd vnferem feligmachenden Glauben zu ergeren / oder denfelben zu lofteren / auff das Gottes Zorn / von wegen vnfer Vn=
bugfertig
Eph. 4.
CoL. 3.
1. Cor. 9 GaL 6;
bugfertigkeit vnd Vndanck / uber vns nicbt falle. Lagt eucb die fleiffige Scbulmeifter / trewe vnd warbafftige Prediger / vm[m] Cbrifti vnd feiner Kircben willen / trewlicb beuolben fein. Haltet fie in ebren / tbut jbnen guts / feidt fridfam mit jnen / i obes.. 5; von wegen jres boben Ampts / von dem fie fcbware Recbenfcbafft geben muffen / auff das fie mit Lieb vnd Luft / die liebe Jugendt vnd Einfaltigen den gantzen Catecbifmum lernen / der Kircben mit dem Wort vnd Augtbeilung der H. Sacrament / vnd mit befucben vnd troften die Krancken vnd Betrubten fleigig vorftebn vnnd dienen / das Volck zur Bug vnd Gebett vermanen / vnd durcb die Wurckung des H. Geifts / jr vil zum recbten Glau-ben / vnd Cbriftlicbem / Gottfeligen Wandel / etc. pringen mogen. Wann wir vns dermagen in der Kircben / in dem Landtbaug / im Rbatbaug / vnd in vnferem Haug mit vns felbft balten / die Ebr Gottes / der Kircben Wolfart / den gemeinen Nutz furderen vnnd erbalten / ein Gottfeligs leben fu-ren / vnd zu Gott durcb Jefum Cbriftum im Glau-ben vnd in der Bug / nacb jnnbalt vnd Lebr des beiligen Vatter vnfer vnd der Pfalmen / on vnder-lag fcbreyen vn[d] betten / So follen wir nicbt
b iij zweiff
Teutsche Vorred
zweiffeln / vnfer himlifcher Vatter / von wegen feins Sons / werde vns alles das / was er vns im Vatter vnfer vnnd im Pfalmen zubitten beuolhen vnnd zu geben verfprochen gnadiglich mittheilen / den zeitli-chen vnnd ewigen himmelifchen Segen verleihen. Dadurch werden wir vor Teuffel anlauff / der Turcken graufamen Tyranney / des Bapfts argliftige Pracktiken / durch vnfern Herren vnd Seligmacher Jefum Chriftum / bewart vnd erhalten zum ewigen leben Amen. Vergeffet mein nicht in ewerem Gebet / wie ich ewer nicht vergeffen kan. Geben aug meinem anderen Patmos im Monat Januario nach Chrifti Geburt im 1566 Jar.
E. G. vnd Herr.
Vndertheniger trew Dienstwilliger Prim. Truber Creiner.
Ta celi psalter Davidov,
V TIM SO
VSI ŽLAHT VIS S OKI BOŽY
navuki, trošti, prytežj, prerokovane, te Je%useve inu nega svete Cerqve molytve, prošne, hvale inu zahvale etc., zdai pervič v ta slovenski iezjk iztolmačen inu kratku zastopnu izložgn, skuzj PRIMOŽA TRUBERIA
Krainca.
Celi Psalter, prvič preveden
v slovenski jezik, s kratkimi, razumljivimi dokazi in komentarji za razumevanje.
Psal. 68.79
Zagrozi zverinam v trstju, čredi bikov s teleti ljudstev;poteptaj tiste, ki hlepijo po srebru, razkropi narode, ki se radi vojskujejo!
V TUBINGENU,
1566
79| Prim. Ps 68,31.
Blagorodnim, plemenitim,
žlahtnim, častitim, spoštovanim
in modrim gospodom, grofom, baronom,
vitezom, plemičem, meščanom in vsem vernim kristjanom, naklonjenim augsburški veroizpovedi, ki prebivajo v deželi Kranjski, na Spodnještajerskem in Koroškem, v Goriški grofiji, Slovenski marki, Metliki, na Krasu ter v Istri, milost in mir od Boga Očeta po Jezusu Kristusu.
Milostni, vladajoči, naklonjeni dragi gospodje. Sveta kršč anska in katoliška Cerkev, ki bi jo v preprosti, dobri nemščini lahko imenovali tudi obča skupnost pravovernih ali skupnost svetnikov, kot jo v svoji veroizpovedi razlagajo apostoli, ima v Svetem pismu mnogo lepih, čudovitih imen ter milih, tolažečih prispodob. Preroki, apostoli, pa tudi Kristus sam jo pogosto imenujejo otroci božji, otroci luči, otroci, seme in rod Abrahama, Jakoba [in Izraela, otroci obljube, pa tudi: izvoljeno, posvečeno,
1	Mz 6; Rim 8; 9; Lk 12; 16;
17; Apd 3; 20; Gal 4;
2	Mz 19;
1	Pt 2; 5; Iz 40; 2;
Ezk 34; ps l5;l8; 74;
95; Jn 1; Io;
21; 1 Kor 3; 6; 2 Tim 2; Ef2; Raz i9; 2i;
2	Kor 11;
1 Tim 3; Ps 1; 45; Mt 3;
^22; 24; 25.
80| Prim. 1 Mz 6,2; Rim 8,14; 9,8; Lk 12,32; 16,8; 17; Apd 3,25; 20,2829; Gal 4,28; 2 Mz 19,7;
1	Pt 2,5; 5,2; Iz 40,1-2; 2,3-6; Ezk 34,1-29; Ps 15,1; 18,7; 74,1-2; 95,7; Jn 1,12; 10,1-6; 21,15-17; 1 Kor 3,9; 6,15; 2 Tim 2,20; Ef 2,19-22; Raz 19,7; 21,3;
2	Kor 11,1; 1 Tim 3,15; Ps 1,3; 45; Mt 3,9; 13,38; 22,32; 24,24; 25,33-34.
81| Jn 3,16-17; 16,27-28; 15,9; 20,21; Ef 5,1-2; Mt 10,20; 1 Pt 1,2-12.
Jn 3; I6; i«
20; Ef 5; Mt io; 1 Pt I.81
82| Mt 16,27; 18,35; Apd 10,43.
83| Prim. Ps 87,3; 84,2-3; 27,4; 122,1; 26,8.
Mt 16; 18; Apd io.82
Extra Eccle-siam non est remissio pecca-torum nec sa-lus.
ps 87; 84; 83
27; 122; 26.
kraljevsko, sveto in pošteno ljudstvo. Tudi čreda, jag-nje, ovčice, hiša, šotor, veža, ovčja staja, svetilnik, tempelj, mesto, bivališče, družina, prijatelji in božji dediči, pa še Kristusovo telo, žena jagnjetova, temelj in opornik resnice, gora Sion, Jeruzalem, božje in Kristusovo kraljestvo, nebeško kraljestvo itd. Primerjajo jo s kraljico, kraljevimi hčerami, nedolžno modro devico, zvestimi pobožnimi ženami, gospodinjami, trgovcem, plodnim drevesom, soncem, luno, zvezdami, jutranjo zarjo itd.
Sveti Duh pa ne želi s temi imeni in prispodobami, s katerimi se slavi Cerkev, nič drugega kot vse ljudi podučiti in opomniti, da morajo, če žele biti del božjega ljudstva in zveličani, vsak čas s svojo vero in življenjem prisotni v tej njegovi Cerkvi, kajti tej Cerkvi Ije Bog Oče naklonjen. Zaradi nje je svojega ljubega sina poslal na svet za zveličarja. Zaradi nje je Kristus umrl in jo s svojo krvjo posvetil in očistil. Sveti Duh je očake, preroke, apostole, evangeliste, pastirje, učitelje, mučence in svetnike razsvetlil, po njih Cerkev pri vseh narodih sveta poenotil, jo učil, tolažil, razširil in ohranil. Samo tej Cerkvi in nobenemu drugemu narodu na svetu je obljubljen ter poklonjen nebeški zaklad, namreč odpuščanje vseh grehov, Sveti Duh in večno življenje. Tudi vsi svetniki si v tem življenju niso želeli ničesar bolj, kot pripadati tej Cerkvi in njeni skupnosti, kot to pogosto v svoji knjigi izpričuje David, ko v imenu vseh vernikov tako govori o Cerkvi: »O, božje
mesto, čudovite stvari se v tebi oznanjajo. O, gospod Zabaoth, kako ljuba so tvoja bivališča, moja duša hrepeni in medli po Gospodovih dvorih. Eno prosim Gospoda, rad bi do smrti prebival v Gospodovi hiši, da bi občudoval lepa Gospodova bogoslužja in smel obiskovati njegov tempelj. Blagor tistim, ki prebivajo v tvoji hiši, hvalili te bodo na veke. Veselim se tega, kar mi je bilo rečeno, da pojdemo v hišo Gospodovo itd.«
To kratko pripoved o najimenitnejših imenih in primerjavah, o hvali, dostojanstvu ter duhovnem bogastvu in spokojnosti krščanske Cerkve ne pripovedujem zgolj zato, da bi nas s tem učil in opominjal, kako naj Cerkev cenimo, temveč mnogo bolj zategadelj, da neutemeljene, neresnične očitke in obtožbe, s katerimi nas zahrbtno pa tudi javno obrekujejo in obtožujejo naši preganjalci, z resnico ovržem ter zagovarjam. Saj vaša milost in gospostvo dobro vedo, kaj so o nas Kranjcih in Slovencih (ki zvesti augsburški veroizpovedi svojo vero in vse službe božje opravljamo v skladu z vsebino in naukom Svetega pisma, katekizma in treh simbolov) naši zoprniki, dozdevno duhovniško krdelo, še posebej pa neuki kričavi menih v ljubljanski stolnici,84 povsod doma in na tujem razglasili, razkričali in razpisali, da smo mi luteranci krivoverci, sovražniki Cerkve, odpadniki, od nje odrezani gnili udje, neposlušni hujskači, da smo uvedli novo goljufivo in škodljivo vero, od katere ni pričakovati nič dobrega. Da je sedanji svet tako zloben in nezvest zaradi naše
Pravoverni in pravi pridigarji so bili na svetu vedno razglašeni za krivo-verce in povzročitelje vsega zla ter preganjani.
84| Frančiškan Jurij Bravšič, rojen Istran, ki ga je zaradi pritožb deželnih stanov, da v Ljubljani ni pravega, resnega duhovnika, za stolnega pridigarja v Ljubljani imenoval nuncij Cornelio Musso na cesarskem dvoru.
85| Prim, 26,9-11; 27, 12; 80, 137,
Ps 7,17; 10,15; ,12-13; 79,102-3; 83,12-19; 2-19; 140,2-9.
Ps 7; 10; 2 6; 27; 74; 79; 8o; 83; J37i
I40.85
vere in nauka, od tod da izvirajo draginja, kužne bolezni, vojne in vse nadloge. Še to govore, da onečaščamo devico Marijo in ljube svetnike, da nimamo Svetega Duha niti nekaterih pravih zakramentov, da otroci, ki jih krstimo, ne bodo videli božjega obličja itd. Prav tako omenjeni naši zoprniki v svojih cerkvah in na svojih pokopališčih nočejo pokopavati preminulih kristjanov, katerim smo podelili sveti zakrament, nam pa ne puste, da bi ob tem pridigali. Takšne in podobne neslanosti, zlonamerne in krivične obtožbe ter obrekovanja širijo in razglašajo naši nasprotniki o nas, ne samo po krčmah in na prižnicah pred preprostimi, neukimi kmečkimi ljudmi ter nerazsodno množico, ki bi jo radi naščuvali proti nam, temveč so skupaj s svojimi predstojniki in drugimi, ki zaradi lastnih koristi držijo z njimi, večkrat take grdobije pisali uglednim nemškim mogočnežem in svetovno znanim modrijanom ter od njih zahtevali, naj nas preganjajo. Z neresničnimi izjavami nagovarjajo preproste ljudi, ki naših pridig ne poslušajo, da smo sovražniki Boga in svetnikov ter povzročitelji vsega zla. Toda vse, kar želijo s tem početjem prizadejati nam, se bo po prerokbi knjige psalmov in vseh cerkvenih molitev zgrnilo nad njihove glave. Pregovorili so celo nekaj kmečkih žena, da so svoje otroke, ki smo jih mi že krstili, pustile ponovno krstiti njim. Tako so torej ti ljudje poučeni o svojih lastnih odlokih, priporočilih in mnenju cerkvenih očetov, ki prekrščevanje najstrožje prepovedujejo.
krivoverci.
Zatorej upam, da bodo plemeniti gospodje in ob-	Tisti> ki
lastniki, pa tudi vsi verni Nemci kateregakoli stanu ali	dTkajo
veroizpovedi so ter naše slovenske govorice in knjig	ter branijo
z izreki iz
ne razumejo, naših pridig ne slišijo ter našega Svetegafis-
bogoslužja niso videli, kot sem prej pripovedoval, ma in katekizma, ne tekizma, ne
imen in primerov o čaščenju, dostojanstvu in bogastvu morejo biti prave krščanske Cerkve pa tudi iz tega, kar bomo še povedali, dobili toliko nasprotnih dokazov, da bodo lahko temeljito spoznali ter presodili, na čem je utemeljena in osnovana naša vera, ter da nam naši nasprotniki delajo veliko krivico, ko o nas širijo laži in razglašajo, da smo krivoverci ter sovražniki Cerkve. Spoznali bodo, da smo omenjeni Kranjci in Slovenci iz božje besede, Bog bodi zahvaljen, toliko sprejeli ter se naučili, da dobro vemo, katera je prava stara zveličavna vera, katera ter kje je prava apostolska in katoliška Cerkev, kaj predstavlja in kaj od nje pričakujemo. Sedaj pa čas in potreba zahtevata, da s primerjavo Po nauku
veri, božjih
našega in naših nasprotnikov verovanja z naukom, službah, knjigami, božjimi službami, življenjem in dejanji življenju in razložim ter dokažem, da smo mi, ki nas prikazujejo djnamo, kot luteranske in krivoverne, pravi otroci in udje katera je
božja in ka-
kršč anske Cerkve, oni pa resnič ni sovražniki, tera odpadniki itd. Kajti mi verjamemo, kar se božje sla- hudičeva ve in blagra naših duš tiče, samo Svetemu pismu in ka- . tekizmu. Kaj pa zapisanemu v teh dveh knjigah nasprotuje, naj to govori, napiše, uč i, sklepa ali zapoveduje kdor koli, je za nas anatema. Milost, od-
86| Knjige legend so v srednjem veku imenovali zbirke pripovedi iz življenja in trpljenja svetnikov, ki so jih na svetniške praznike brali pri maši. O. Sakrausky, n. d., 343, op. 10.
87| Rozarij (Rosarium), rožni venec, za branje namenjene pesnitve o življenju Marije ali o Kristusovem trpljenju. »Ni še pojasnjeno, ali jo je vpeljal ustanovitelj dominikancev, sv. Dominik iz Španije ali kartuzijanski menih Dominik iz Prusije ... Rožni venec Device Marije (Rosarium Virginis Mariae), ki se je postopoma razvil v drugem tisočletju ob navdihovanju Božjega Duha, je priljubljena molitev mnogih svetnikov in jo je priporočalo cerkveno učiteljstvo.« Janez Pavel II., Apostolsko pismo Rožni venec Device Marije (CD 98), Ljubljana 2002, 5, 15.
88| Molitvenike so v 16. stol. imenovali tudi »Hortu-lus animae«. Izraz duhovne zbranosti primerjan z vrtom duhovnosti je prevzel tudi J. Arndt s svojim Paradiesgartlein aller christlichen Tugenden.
SPP, 423, op. 179. 89| Frančišek Asiški, Frančiškove legende so kot motiv Kristusovega nasledstva v pravi manieristični obliki širili mnogi srednjeveški pisci, posebej razločno Bartholomaus de Rionico (pred 1390) v Liber de conformitate vitae beati Francisci ad vitam Domini Jesu. Prav tam.
90| Prim. Ps 26,5; Mt 4,7; 1 Kor 10,14; 1 Jn 5,21.
Ps 2 6; Mt 4; i Kor 10; i
Jn
Nemški predgovor
vv *	1	1	•	v	v • 1 • * • v v
puščanje vseh grehov in večno življenje iščemo samo pri Kristusu skozi pravo živo vero vanj. Služimo Bogu, molimo, delimo in sprejemamo svete zakramente, opravljamo svoj poklic ter vodimo svoje bivanje po božji zapovedi. Tako so torej vsi svetniki, očaki, preroki, apostoli, mučenci, blagoslovljena devica Marija ter vsi božji izbranci, prvi stebri in staroste Cerkve verovali, služili Bogu in se nanj obračali, nas pa z govorom in s pismi učili ter nam zapovedali, kako naj verujemo ter služimo Bogu. Naši nasprotniki pa ne verjamejo ter ne sledijo temu, kar je zapisano v Svetem pismu in katekizmu. Verjamejo svojim knjigam legend,86 rozarijem,87 hortulijem88 in Fran-čiškovim conformitates,89 človeškim naukom in postavam. Milosti in odpuščanja vseh grehov ne iščejo pri Kristusu, temveč pri drugih kreaturah, pri njih ter od njih samih izmišljenih delih in bogoslužjih, v njihovih bulah, odpustkih in nadarbinskih pismih. Zlorabljajo svete zakramente, javno zganjajo mali-kovanje in čarovnije, živijo v razvratu in lakomnosti, preganjajo pravoverne itd. Iz vsega tega je mogoče presoditi, da oni niso sveta krščanska Cerkev, niti njeni udje, temveč Ecclesia malignantium, cerkev hudobnežev, kot jo imenuje David, ki naj se je vsak varuje ter se izogiba njenim božjim službam, kot je zapovedal Bog: »Bežite od malikovanja.« Da bi v tem predgovoru govoril kaj več o tem sporu ter razlikah v razpoznavanju med pravo in nepravo Cerkvi-
k psalterju
•	•	•	• *	.	V	1	v • • • vi	v
jo, ni primerno, saj je o tem že pred našimi izšlo vec kot dovolj latinskih ter veC nemških knjig.91
Potem ko je dobrotljivi Bog po posebni milosti s pomoCjo Svetega Duha tudi vašo milost in gospostva, skupaj z vašimi pobožnimi soprogami, sinovi in hčerami ter mnogimi drugimi bogaboječimi starimi in mladimi možmi in ženami, z oznanjanjem svetega evangelija preko svetopisemskih in drugih nabožnih knjig milostno privedel k pravemu spoznanju čudežnega bivanja in skrite božje volje ter k pravemu razumevanju celega katekizma, v katerem so razumljivo in na kratko zajeti vsi potrebni zveličavni nauki krščanske vere, bo mogoče tudi v naši ljubi domovini s pomočjo božje besede v treh jezikih graditi pravo krščansko, apostolsko in katoliško vero, ki Boga Očeta in njegovega sina s pomočjo Svetega Duha, prav spoznava, izpoveduje, k njemu moli, ga hvali in mu iz srčne ljubezni brez strahu v vdanosti in pravičnosti služi. Zato se našemu Gospodu zahvaljujmo ter mu iz hvaležnosti, z razumom in vero zapojmo lepe kantate, konfitemine, laudate in aleluje iz psalterja.
Ker pa naša Cerkev doslej ni imela psalterja v svojem jeziku in jo sedaj obremenjujejo ne le običajne težave in vsakovrstne zoprnosti kakor druge Cerkve in narode, temveč je težko prizadeta tudi od stalnih vpadov Turkov, ki ropajo, požigajo, ugrabljajo in vodijo mnogo ljudi v suženjstvo, poleg tega pa ji še antikrist iz sosedstva in njegovi priveski tajno in javno, z umori,
Le z oznanjanjem svetega evangelija je moč povzdigniti krščansko Cerkev.
Tolažba, obramba ter zaščita prave Cerkve so božja beseda, vera in molitev.
91| Martin Luther, De captivitate babylonica ecclesiae praeludium, 1520, Wittemberg; M. Luther, Wider das Papsttum zu Rom vom Teufel gestiftet, 1545, Wittemberg. O. Sakrausky, n. d., 344, op. 12.
92| Batologija = paralogi-ja, gr. lažnivo govorjenje.
lažmi, krivimi nauki in preganjanjem delajo veliko škodo. Zato naša Cerkev potrebuje v teh časih, da bi lažje prenašala težki križ, več sporočil, obširnejši poduk in razlago ter tolažbo čiste božje besede. Odkar se od samega začetka sveta prava božja Cerkev v vseh napadih, ki so jo doleteli s strani hudiča, sveta ali lastnega mesa brani samo z močno vero v veliko milost in obljubo božjo, je s trajno in vneto molitvijo k Bogu obstala, se tolažila ter premagala, potolkla in pregnala vse svoje zle in silne sovražnike. O vsem tem nam vseskozi govorita svetopisemska kakor tudi cerkvena zgodovina in kronika, še posebej pa ta knjiga psalmov. Knjiga Čeprav so celotno Sveto pismo, še posebej pa dela
psalmov je	, T	,. J	.	,
resmrao"1 preroka Izaija, evangelista Janeza in pisma apostolov, prava knji- od katerih imamo sedaj kar nekaj spisov tudi v našem S^SSf* slovenskem in hrvaškem jeziku ter pisavi, kot pravi m^dh, Pavel, po Svetem Duhu napisana Cerkvi v pouk in to-Jhfj. / u lažbo, so vendar knjigo psalmov v cerkvah, celo Kris-predgo- tus ter apostoli, drugi učitelji pa tudi preprosti verniki od nekdaj in povsod najbolj brali ter uporabljali za petje in molitev, kot bom pozneje v slovenskem dolgem predgovoru dovolj prepričljivo dokazal (papeštvo jo je izkoristilo za nekoristno batologijo92 in javkanje). Iz psalmov vejejo močne besede, poživljajoči nauki, silne resnične obljube in mnogo drugega, o čemer je Bog govoril s Cerkvijo, jo poučeval, ji prerokoval, jo tolažil ter ji pomagal itd. Po drugi strani pa so v psalmih tudi goreči govori, pogovori, molitve, vzdihovan-
voru.
Pravi krist-
ja, tožbe in zaklinjanja božje Cerkve, to je vseh pravih vernikov, mučencev in božjih izbrancev, celo samega Kristusa, božjega Sina, ki so jih le-ti v svojih telesnih ali duševnih stiskah zoper svoje znane ali neznane sovražnike naslavljali na Boga, pa tudi, kako so Boga častili in se mu zahvaljevali, kadar jim je čudežno pomagal ter jih rešil iz tegob itd. Ja, vse to je v Psalterju lepo, razumljivo in v zadostni meri predstavljeno.
Zategadelj sem ta slovenski Psalter, ki sem ga do- . . končal pred dvema letoma, sedaj dal v tisk. Tako bodo ^o^ni tudi udje naše Cerkve (v kateri največji del uglednih enotni itd mož in žena ter starih in mladih ne razume drugega jezika kot slovenskega) v svoji stiski in strahu, tudi takrat, ko jim bo dobro in bo mir, skupaj z vsemi izbranimi v istem duhu in veri, istih misli in razuma govorili z Bogom, k njemu molili, ga hvalili in s tem krepili svojo vero, da bodo vedeli, kako se tolažiti v vsakovrstnih skušnjavah.
O piscu, vsebini, koristi in uporabi te dragocene Križ prine-biblijske knjige, o tem, katere prevode sem pri prevajanju upošteval, ter vse drugo, kar je v nekem argumentu93 treba predstaviti, bo pozneje v slovenskem dolgem predgovoru in argumentu obsežno povedano. Psalter sem, hvala Bogu, precej dobro spoznal in se ga naučil razumeti ne zgolj zaradi vsakodnevnih molitev, branja in petja, tudi iz starih in novih, o Psalterju izdanih komentarjih (saj sem celoten Psalter enajst let zaporedoma v nemškem jeziku pridigal v Kemptenu,
se izkušenost.
93| Erazem je v svoji Novi zavezi izpustil predgovore iz Vulgate in namesto njih sam napisal Argumente, pod katerimi razume »neko trditev ponazarjajoč dokaz«. Argument je razjasnitev in razlaga vsebine neke trditve, torej prinaša mnogo zgodovinskih podrobnosti (Maurice E. Schild, Abendlandische Bibelvorreden bis zur Lutherbibel, v: Qellen und Forschungen zur Reformationsgeschichte, zvezek39, Heidelberg 1970), nav. O. Sakrausky, n. d. 346, op. 16.
94| Rupel o tem prevodu sodi nekoliko drugače, ko pravi, da je sicer nekaj psalmov užitnih tudi za sodobnega bralca, pri mnogih pa da Trubar ni bil dorasel nemški ali latinski predlogi, saj jo je preveč suženjsko posnemal v konstrukciji in besednem zakladu, zato je šlo v izgubo mnogo pesniških fines starodavnega teksta. Rupel - Saria, 228.
Kranjska in slovenska Cerkev je bogaboječa ter v veri enotna in stanovitna.
Urachu in Ljubljani), pa tudi zaradi vsakodnevnih izkušenj in preganjanj, ki sem jih v svojih 36 letih službovanja kot pridigar na raznih krajih bil deležen od prikritih in odkritih sovražnikov. Zato upam, brez lastne hvale, da je Psalter preveden v naš slovenski jezik prav tako pravilno in razumljivo kot v latinski ali nemški jezik.94 Kristusu, našemu Gospodu, bodi za to čast in hvala. Prav nič tudi ne dvomim, da bo to težko in dolgotrajno delo, ob drugih slovenskih in hrvaških knjigah, naši Cerkvi dobro služilo in v korist.
Da sem to knjigo psalmov izdal v imenu vaše milosti in gospostva ter jo vaši milosti tudi posvetil, sem storil iz dveh razlogov: Prvič, zato ker ste po božji milosti, nauku in zapovedi Svetega Duha verjeli in sledili 2. in 24. psalmu ter našemu Gospodu in zveličarju Jezusu Kristusu kot mogočnemu in silnemu kralju časti odprli vrata, ga sprejeli pod streho, poljubili ter sledili njegovi govorjeni in pisani besedi. Tako ste s pobožno vnemo, ne brez nevarnosti ter z velikimi stroški za blagor vernikov v naši domovini ponovno vzpostavili in z božjo pomočjo ohranili pridigarsko službo. Kot nekateri kralji, volilni knezi, knezi, dežele in mesta v Svetem cesarstvu ste z zvesto podporo, nasveti in pomočjo omogočili, da je bilo več bibličnih in drugih knjig verske vsebine prevedenih in natisnjenih v naš slovenski in hrvaški jezik. S tem pa se božja Cerkev ne krepi samo pri nas, temveč tudi na Hrvaškem in v Turčiji. Torej ste, kot je v svoji prerokbi oznanil
Izaija, pravi skrbnik in dojilja naše uboge Cerkve. Drugič: Ker ste vaša milost in gospostvo z mnogimi enako mislečimi grofi, baroni, gospodi iz plemstva in meščanstva s svojimi soprogami, sinovi in hčerami, ki prebivajo v omenjenih deželah, kar zadeva vero in vsebino augsburške veroizpovedi, vseskozi složni, enakih misli in izpovedi trdno odločeni to vero, kot je to dolžnost vsakega kristjana, kljub surovemu preganjanju pred vsakomer zagovarjati ter v življenju in smrti, s pomočjo Vsemogočnega v njej do konca vztrajati, jo braniti in širiti. Ker se o vas, hvala Bogu, lahko upravičeno govori enako, kot je Pavel zapisal o Filipjanih: »Vam je bilo namreč milostno dano, ne samo da v Kristusa verujete, ampak da zanj tudi trpite.« Zaradi teh in drugih darov, ki ste jih obilo sprejeli od Boga, kakor tudi vaših krščanskih kreposti, ki jih kot vzor drugim narodom ter potomcem za zgled ne kaže zamolčati, sem se odločil, da napišem to posvetilo. Prav tako se vaši milosti in gospostvu na ta način želim zahvaliti za vso dobroto, ki sem je bil deležen od skupnosti in vsakega posameznika posebej. Rad pa bi tudi povedal, da v tem svojem drugem pregnanstvu nikakor nisem pozabil na vašo milostno gospostvo in našo Cerkev, temveč me zanju skrbi, zanju delam in molim.
Na koncu tega predgovora, ki se je proti moji volji tako razvlekel, v imenu Boga prosim in spodbujam vaše milostno gospostvo in celotno Cerkev, da se za
Iz +9.s
Flp ]
Pravi kristjani so iz besede duha in vode, ponovno rojeni postali božji otroci. zato je njih
dolžnost, da v novem življenju živijo po svetih in nebeških zakonih.
95| Prim, Iz 49,23.
96| Prim. Flp 1,1.29.
96
bogate darove in dobrote, prejete od Boga, Bogu našemu Gospodu, ki vas je po svoji milosti privedel v pravo krščansko in katoliško vero, da ste postali pravi, živi udje Kristusa gospodarja in njegove Cerkve ter nebeški dediči in državljani, vseskozi v vseh stvareh, kot se za božje otroke spodobi, izkažete pokorni in hvaležni. Prosim vas, da svojo vero z vsemi njenimi sadovi in znamenji pred vsemi ljudmi, dobrimi in hudobnimi, vernimi ali nevernimi, v slavo Boga in širitev Cerkve s srčno, bratsko in iskreno ljubeznijo med seboj ter do drugih izpričujete, osvetljujete in predstavljate. Bodite drug drugemu strpni do napak in po-971 Ef 422-24. Ef4 97 manjkljivosti ter jih odpuščajte, kakor je Bog po volji
Kristusa odpustil vaše. Odložite sedaj človeka s starimi navadami, ki je zaradi poželenja in zablod pokvarjen, obnovite pa se v duhu svojega uma in si nadenite novega človeka, ki je ustvarjen po božji podobi v pravičnosti in svetosti. Bodite marljivi in zvesti v svojem po-981 Koi 3,5-1°. Ko1 3.98 klicuterslužbi,boditepravičnidovseh, preprostihin
revnih enako kot do bogatih in tistih, ki znajo lepo govoriti. Kaznujte po pravici vse surove razvade in pregrehe. Ne dovolite, da bi v vas in vaši okolici vladali jeza, sovraštvo, napuh, častihlepnost in skopost. Skratka, varujte se vseh pregreh, zaradi katerih zanikamo in odganjamo od sebe Svetega Duha, vero, mirno vest do Boga in ljube angele, kot o tem govorita Pavel in Janez v Rim 1; 1 Kor 6; Gal 5; Ef 4; 5; 1 Jn 2; 3;
5; Raz 22.w Ne dajajte povoda nikomur, da bi se lahko znašal nad evangelijem in našo zveličavno vero ali ju sramotil, da ne bi zaradi nespokorjenosti in nehvalež-nosti božja jeza zadela nas vseh, za voljo Kristusa in njegove Cerkve milostno sprejmite priporočilo vseh marljivih učiteljev in zvestih, pravih pridigarjev, izkazujte jim čast, bodite do njih dobrotljivi ter zaradi njihove odgovorne službe prizanesljivi, da bi z ljubeznijo in veseljem učili ljubo mladež in preproste ljudi ves katekizem, da bi z besedo in podeljevanjem svetih zakramentov ter obiskovanjem in tolaženjem bolnih in trpečih zvesto stali na čelu ter v službi Cerkve, da bi opominjali ljudi k spokornosti in molitvi ter mnoge s pomočjo Svetega Duha privedli v pravo vero in krščansko pobožno življenje itd. Če se bomo sami v cerkvah, v deželni, v mestni in lastni hiši tega držali, božjo slavo, blaginjo Cerkve in splošno korist širili in varovali ter pobožno živeli po Jezusu Kristusu, v veri in spokori po izročilu in nauku svetega očenaša ter psalmov molili in vzklikali k Bogu, ne smemo dvomiti, da nam bo nebeški oče zaradi svojega sina milostno izpolnil vse, kar nam v očenašu in psalmih ponuja in obljublja, ter nam podelil sedanji in večni nebeški blagoslov. Tako bomo, po našem Gospodu in zveličarju Jezusu Kristusu varni in zavarovani pred napadi hudiča, pred brezobzirnim nasiljem Turkov ter zahrbtnimi naklepi papeža, za večno življenje. Amen.
Kor 9; Gal 6; 1 Tes 5; Heb 13.1»«
99| Prim. Rim 1,18-32; 1 Kor 6,9-11; Gal 5,16-21; Ef 4,25-31; 5,6-20; 1 Jn 2;16-17; 3,4-9; 5,16-17; Raz 22,11-14.
100| Prim. 1 Kor 9,13-19; Gal 6,10; 1 Tes 5,12-14; Heb 13,7.17.
Nemški predgovor
Ne pozabite name v svojih molitvah, kot jaz ne morem pozabiti vas. Napisal v svojem drugem pregnanstvu, meseca januarja leta 1566 po Kristusovem rojstvu.
Vaši milosti in gospostvu
vdani in zvesti služabnik Primož Trubar Kranjec
TA CELI CATEHISMVS,
SKRATKO SASTOPNO ISLAGO
VZHETERTYZH, SKUSI PRIMOSHA TRUBERIA, iftolmazhen, inu fdai Slouenski inu Nemshki vkupe dru-kan. Is tiga fe ty Mladi, vfe shtuke te praue ftare Kerfzhanske Vere, inu ta Nemshki Iefyk, mogo nauuzhyti.101
Catecbifmus / mit des Herrn
Joban[n]is Brentzij kurtzen Auglegung / in Windifcber vnd Ceutfcber Spracb zufamen gctruckt.
Matth. 21; Pfal. 8 Nunquam legiftis: Ex ore infantium & lactantium perfecifti laudem.102
DRVKAN VTIBINGI, MDLXVII
101| Der ganze Katechis-mus, kurz, verstan-dlich zum vierten Mal ausgelegt, durch Primus Truber verdolmetscht und jetzt Slowenisch und Deutsch gedruckt. Aus welchem die Jugend alle Stucke des wahren alten christlichen Glaubens und die deutsche Sprache lernen konnen.
102|Mt 21,16: Jesussprach zu ihnen: Ja! Habt ihr nie gelesen: "Aus dem Munde der Unmundigen und Sauglinge hast du Lob zugerichtet"? Ps 8,2: Aus dem Munde der jungen Kinder und Sauglinge hast du eine Macht zugerichtet um deiner Feinde willen, daB du vertilgest den Feind und den Rachgierigen.

Des Edelgebornen vnnd
Geftrengen Ritters, Herren
Jobften von Gallenberg, weilundt der Ro. Kei. Ma. vnd der F. Durch. Rhat vnnd Landtuerwefer in Crein etc feligen, jungften Sohn, Junckherrn Gabriel von Gallenberg etc.
Gnad vnd Frid von Gott durch Jefum Chriftum.
ott gebeut ernftlich vnd oft durch ©oifen / Salo-monem / Paulum / vnd andere / die Jugendt ein Wort fleiBig zu lehren / vn[d] drowet grawfamlicb
Gen. 4; 6; 11.
Pro. 13; 23; 29.
denen / die fie ergeren / vnd den Nazareis Wein
zutrincken geben vnd zupredigen verbietten / das ©»t. 18;
ift / die Jugendt in der Lehr des Gottlichen Worts verfaumen / vn[d] die Predigftul zerftoren. Dann ein Jungling / fagt Dauid / kan feinen Weg / fein Glauben / Leben vnd Thun / anderft rein vnd rnftrafflich nicht machen / er halte fich dann nach Gottes Wort.
Darumb haben die Ertzuatter jrer Jugendt vnd dem Hauggefrndt bey jren Altaren vnnd im Haug fo fleigig geprediget / wie Gott felbt von Abraham zeuget: Er werde feinen Kindern vnd Haufe beuelhen / das fie des Herren weg halten / vnd thun was recht vnnd gut ift. Die Propheten haben jre Schuler gehabt Jo=
a ij hannes
Amos 12.
Pfal. 119.
Gen. 35.
Gen. 1.
4 Re. 5; 6.
2 Job. 2.
Acto. 20; €ufe. lib. 6.
bannes der Apoftel vnd Euangelift / bat den Junglingen vn[d] Kindern zugefcbriben. Die erften Cbriften baben jre Kinder caP. 5, 12, is. aucb bey der nacbt zur Predig gefurt / vnd jnen befondere Scbulmeifter / als Pantbenum / Originem vn[d] andere ver-ordnet / die fie den Catecbifmum gelebret Die alten Keifer / Konig vnd Furften / baben die boben vnd andere Scbulen / Collegia / Tbum[m] vnd Klofter geftifft / das darinn die Ju-gendt in Gottes Wort gelebrnt vnd vnderricbt folt werden. G"! r?2. 273; Vnnd was folcbe Lebr bey der Jugendt fur Frucbt gebracbt /
i I Jvv* ,
Dani. i; 3; 6; ift nit allein am Ifaac / Jofepb / Samuel / Tobias Son / am Dani-1cba27.ac- el / feinen dreyen Gefellen / an Sufanna / der Macbabeerin fiben Sonen / vnd bernacb an vil taufent jungen Marterern zufeben / die Jicb in fcbwaren Anfecbtungen wider des Teuffels / eigen Fleifcb vnd der Welt wutten vnd toben / im leiden vnd fterben gegen Gott geborfamlicb gebalten / im Glauben / in freyer offentlicber Bekan[n]tnu£ beftendig beliben / Sonder wir feben vnd erfaren aucb zu difer vnfer zeit taglicb / was der Catecbifmus in allen £anden / bey jungen vnd alten guts aug-ricbte.
In erwegung difes alles / bab icb den Catecbifmum mit des D. £utberi vnd Herrn Brentij kurtzen Auglegungen abermals vnderfcbidlicb trucken laffen. Wolcben icb darum[m] Teutfcb vnd Windifcb (vnangefeben / das die Conftruction nicbt vberal ficb vergleicben will) zufame[n]
geftelt /
geftelt / auff das vnfere Jugendt / auch die Ceutfcbe Spracb dar-aug lefen vnd verftebn lernete. Vom nutz des Catecbifmi / wurdt in dem anderen Catecbifmo in Windifcber Spracb weitleuffiger geredt.
Vnd nacbdem / mein in Gott ftarcker geliebter Gabriel / dein liebfter / frommer Herr Vatter feliger / von der £ebr des Catecbifmi vil gebalte[n] / der aucb zu erbaltung vnnd aug-breittung der reinen £ebr des Euangelij offtmals in groffe Ge-fabr ficb begeben (von feinen Gaben / Tugendten / Emptern vnd Beruff / wie er diefelbigen Gottfeliglicb gebraucbt / vn[d] was gemeinlicb eruolgt / wann folcbe Leut aug einem £and oder Statt werden auffgerafft / will ficb allda nicbt geburen ein €sa- 57; mebrers zureden) dergleicben dein liebe Fraw Mutter / bat kein grojfere freud auff Erden / dann Gottes Wort zuboren / zulefen / Haugarmen vnd verfolgten Cbriften guts zutbun / vn[d] dicb / dein cbwefterlin / vnd Hauggefind / den Catecbifmum recbt zuuerftebn / mit vorlefen vnd fingen zuleb-ren. Vnnd dieweil du aug den Creinerifcben Patritijs / von al-tem ebrlicben Adel / Ritter vnnd Herren Gefcblecbt / von Vatter vnd Mutter geboren / vnd nun deines Alters das fibend oder acbteft Jar erreicbt / vnd in die Scbul zugebn angefangen / der-balben will ficb dir geburen / dag du aucb in deiner Jugendt am aller erften / den recbten / alten / feligmacbenden Glauben mit feinen Artickeln / wie die im Catecbifmo fein kurtz begriffen / er=
a iij lebrneft
Ceutscbe
lebraeft. Vnd auff das du luftiger vnd fleigiger werdeft jn zulebr-ncn / bab icb die obgemelten zwen Catecbifmos dir dedicieren / zufcbreiben / vnd in deinem Namen auggebn lajfen wollen.
Vnfer Herr vnd Heiland Jefus Cbriftus / der aucb von vnfert wegen / jung / klein vnd arm war / der trofte dein liebe Fraw Mutter / dicb / deinen Brudern / Scbweftern / vnnd vns alle in jetziger vnd kunfftiger Crubfal / mit feinen reicben vnnd gewijfen Verbeijfungen des ewigen £ebens / vnd beware vns von allen feinen Feinden / Amen. Gefcbriben zu Derendingen / im Monat Januario / im 1567. Jar.
Dein trewer vnd Dienftwilliger
Primus Truber Pfarberr dafelbft.
TA CELI KATEHIZMUS
S KRATKO ZASTOPNO IZLAGO
V ČETERTYČ, SKUZI PRIMOŽA TRUBERIA iztolmačen inu zdai slovenski inu nemški vkupe drukan. Iz tiga se ty mladi vse štuke te prave stare kersčanske vere inu ta nemški iezyk mogo navučyti.
Katekizem, s kratko razlago
gospoda Janeza Brenza, natisnjen v slovenskem in nemškem jeziku.
Matth. 21; Pfal. 8103	103| Trubar citira iz
Nunquam legijtis: Ex ore infantium & lactantium	nUtemM^ fralhi^ust
perfecifil laudem.	otrok in dojencev si sebi
pripravil hvalo. SSP, Mt 2l,l6: Seveda! Ali niste nikdar brali: iz ust otročičev in dojenčkov si sebi pripravil hvalo.
DRUKAN V TIBINGI,	IZ'ulsS^e'nicev si
I	si napravil hvalo.
J U j	SSP, Ps 8,3: iz ust otročičev
in dojenčkov si postavil trdnjavo.
Plemenitega, hrabrega viteza,
gospoda Jošta Gallenberga od Podpeči,104	i04i PodPeč, Gai^em.
nekdaj rimsko cesarskega veličanstva, presvetlega kneza pokojnega svetnika in deželnega upravitelja na Kranjskem itd, najmlajšemu sinu, plemenitemu gospodiču Gabrijelu Gallenbergu itd.
Božjo milost in mir po Jezusu Kristusu.
Bog105 često in resno po Mojzesu, Salomonu, Pavlu in drugih opominja, da je treba mladino skrbno seznanjati z njegovo besedo, strogo pa svari tiste, ki temu nasprotujejo, nazirce napajajo z vinom in prepovedujejo oznanjanje, mladino odvračajo od pouka božje besede in uničujejo prižnice. Kajti106 David pravi, da mladenič svoje poti, svoje vere, življenja in svojega bivanja neomadeževano in pošteno ne more voditi drugače, kot da sledi božji besedi.
Zato107so stari očaki po domovih in pred svojimi oltarji mladeži ter hišnim poslom tako vneto pridigali, kot to Bog
1 Mz +; 6; ii; Prg 13; 23; 29; Ef 6; Prd 30; Mt 18; Am 2.105
Ps 119.11
1 Mz 35.
105| Prim. 1 Mz 4,6-7; 6,18; 11,16-31; Prg 13,1; 23,12-28; 29,3; Ef 6,1-4; Prd 30; Mt 18,1-5; Am 2,12.
106| Prim. Ps 119,9.
107| Prim. 1 Mz 35,1-5.
108| Prim. 1 Mz 18,19.
109| 1 Mz 18,9: Izbral sem ga, da bo zapovedal svojim sinovom in svoji hiši za njim, naj se držijo gospodove poti in ravnajo v skladu s pravičnostjo in pravico; tako bo Gospod izpolnil Abrahamu, kar mu je obljubil. 110| Prim. 2 Kr 5,23; 2 Kr 6,22-23; 2 Jn 2,1-28;
Apd 20,20-28.
111| Sveti Evzebij iz Ercellija, škof (ok. 283-371). Doma je bil iz otoka Sardinije, a je že v mladih letih odšel v Rim. Tam je bil krščen in posvečen v duhovnika ter bil lektor rimske duhovščine. L. 340 je postal škof v mestu Vercelli, kjer je bilo močno razširjeno arijanstvo, ki je Kristusu odrekalo resnično in popolno božjo naravo. Boril se je proti temu nauku, zato so ga pregnali v Malo Azijo. Takrat se je srečal s sv. Atanazijem, ki je bil odločen nasprotnik arijanstva. Cesar Julijan Odpadnik je l. 361 vsem izgnanim škofom dovolil, da se vrnejo domov. Računal je na njihovo medsebojno obračunavanje. Vendar se je motil, saj so na sinodi l. 362 obsodili arijanstvo. 112| Pantaenus, Clemens, Origines, Eraclos in Dionisios so delovali proti koncu 2. in v začetku 3. stoletja na verski šoli v Aleksandriji kot vodje in učitelji, prim. M. Rupel, SPP, 422. 113| Prim. 1 Mz 22,6-8; 37,10; 39,7-11; 1 Sam 2,12-28; 3,120; Dan 1,8-9.17; 3,16-18;
6,11-12; 12,2-3;
2 Mkb 7,1-42. 114| Glej O. Sakrausky, n. d. 364, op. 5.
i Mz 18.'
2 Kr 5; 6; 2 Jn 2; Apd 20;109 Evz., knj. 6, pogL ^ ^ 1.5.™
1 Mz 22; 37; 39; 1 Sam 2; 3; Dan i; 3; 6; i3; 2 Mkb
7.113
govori o Abrahamu:l »Zapovedal bo svojim otrokom in hiši, naj ne zapustijo Gospodove poti ter ravnajo tako, kot je pravično in dobro.« iPreroki so imeli svoje učence, apostol in evangelist Janez je pisal za lotroke in mladostnike. Prvi kristjani so svoje otroke tudi ponoči vodili k pridigam ter jim najemali posebne učitelje, kot so111 Panten, Origin in drugi, ki so jih poučevali o katekizmu.112 Stari cesarji, kralji in knezi so ustanavljali visoke in druge šole, vzgojne zavode, stolnice in samostane, da bi v njih mlade poučevali in jih seznanjali z božjo besedo.
Kakšne isadove je pri mladini obrodilo to poučevanje, ni vidno le pri Izaku, Jožefu, Samuelu, Tobijevem sinu Danijelu in njegovih treh tovariših, Suzani in Makabejinih sedmerih sinovih, za njimi pa pri mnogo tisočih mladih mučencih, ki so se trpljenju in smrti navkljub upirali strašnim skušnjavam hudiča, lastnega mesa, posvetnemu pusto-šenju in divjanju ter so po svobodni volji vztrajali v veri in zvestobi Bogu. Kakšno korist ter koliko dobrega ima poznavanje katekizma za mlade in stare v vseh deželah sveta, pa vidimo ter spoznavamo vsak dan tudi v teh naših časih. Po temeljitem preudarku vsega tega sem dal katekizem s kratkimi razlagami doktorja Luthra in gospoda Brenza114 ponovno natisniti v različnih oblikah. Da pa bi se naša mladina iz njega naučila tudi brati in razumeti nemški jezik, sem ga sestavil (ne glede na to, da se zgradba povsod
popolnoma ne ujema) v slovenskem in nemškem jeziku. O koristnosti katekizma bo obširneje govorjeno v drugem, slovenskem katekizmu.
Moj ljubi, Bogu vdani Gabrijel, kakor je tvoj ljubi in pobožni pokojni gospod oče močno zaupal v nauk katekizma in se za ohranitev ter širjenje čistega evangeljskega nauka tudi mnogokrat podal v veliko nevarnost (o njegovih darovih, krepostih, položajih in poklicu, kako je iste Bogu v čast Iz 57; 26115 115l Prim- Iz 572; 267-uporabljal in opravljal, ter kaj vse se dogodi, če se v neki deželi ali mestu povzdignejo takšni ljudje, se na tem mestu ne spodobi obširneje govoriti), tako tudi za tvojo ljubo gospo mater ni večjega veselja na svetu, kot je poslušanje in branje božje besede, nudenje pomoči brezdomnim in preganjanim kristjanom ter tebe, tvojo sestrico in hišne posle z branjem in petjem naučiti pravilnega razumevanja katekizma. Ker si po očetu in materi potomec patricijske, stare in poštene kranjske plemiške rodbine vitezov ter gospodov in boš sedaj v starosti sedmih ali osmih let začel obiskovati šolo, se spodobi, da že v svoji mladosti najprej spoznaš pravo, staro zveličavno vero z vsemi njenimi nauki, kot so na kratko zapisani v katekizmu. Da pa se boš katekizma učil z večjim veseljem in marljivostjo, sem oba omenjena katekizma posvetil tebi in ju želel izdati v tvojem imenu.
Naš Gospod in zveličar Jezus Kristus, ki je tudi zaradi nas kot mladenič bil ponižen in ubog, naj tvojo ljubo gospo
mater, tebe, tvojega brata, sestro ter vse nas v sedanjih in vseh bridkostih, ki še prihajajo, tolaži s svojimi obilnimi in resničnimi obljubami o večnem življenju ter nas obvaruje pred vsemi svojimi sovražniki. Amen. Napisano v Deren-dingenu, meseca januarja leta 1567.
Tvoj zvesti in vdani
Primož Trubar tukajšnji župnik
SVETIGA PAVLA LYSTVVI, HTIM
EFESERIEM, FiLIPERIEM,
COLOSSERIEM, TESSALONIHERIEM TI-moteu, Titu inu Filemonu, piffani, fdai peruizh vta Slouenski Iefyk tolmazheni, inu kratku faftopnu iflosheni, skufi Primosha Truberia Crainza116.
Des Heiligen Pauli Epifteln / die er an die Epbefer / Pbilipper / Colofler / Cbeffalonicber / Timotbeum / Titum vnnd Pbile-monem gefcbriben / zum erftenmabl in die Windifcbe Spracb verdolmetfcbt / vnd mit kurtzen verftandigen Argumenten vnd
Scbolien erklaret.
Efa. 52 Rom. 15 Quibuf'non eft annuntiatum de eo, videbunt: Et qui nun audierunt de eo, intelligent.11
V TIBINGI, M. D. LXVII.
116| Des heiligen Paulus Briefe an die Epheser, Philipper, Kolosser, Thessa-lonicher, Timotheus, Titus und Philemon geschrieben, jetzt das erste Mal in die slowenische Sprache verdolmetscht und mit kurzen verstan-digen Auslegungen durch Primus Truber Krainer.
117| Iz 52,15: Denn welchen nichts davon verkundigt ist, die werden's mit Lust sehen; und die nichts davon ge-hort haben, die werden's merken.
Rim 15,21: Welchen ist nicht von ihm verkundigt, die sollen's sehen, und welche nichtgehort haben, sollen's verstehen.
Den Hocb vnd Wolgebornen /
Edlen Ebrnueften / Erberen
vnd Gottfeligen Frawen / Wittiben vnd
Jungjrawen / in den Furftentbumben Crein / Vnterfteyr / Karnd-ten / vnnd in der Grauefcbafft Gortz / etc. gefeffen / Gnad vnd Frid von Gott dem Vatter / durcb Jefum Cbriftum vnfern Herrn vnd Heilandt.
n diefen jetzigen bocbften Notten vnnd
Die Kirch Gottes wurdt
Crubfalen / die vnferm lieben Vatterlandt / fur uberal ange
focbten.
1 A andere Nationen von Curcken vnd jres gleicbes Feinden zuftebn / vnnd fcbon / Gott erbarmf / am Half ligen / bab icb eucb meinen inn Cbrifto ^^^^ J geliebten Frawen / Scbweftern / Cocbtern / vnd ^^^^ allen Gottfeligen / vnferer Windifchen Spracb Verwandten / kein beffere £ebr / Croftpredig oder Troftfcbrifjte[n] / nacb dem Pfalter / wolcben icb eucb vor ei-nem Jar vberfendt / nicbt gewigt zufcbicken / dann eben dife Epifteln des H. Pauli / die bibber in vnfere Spracb nicbt verdolmetfcbet worden.
Dan[n] die des H. Pauli Scbrifften ojft mit Ver ftand vnd fleigig durcblefen / diefelbigen vberkommen durcb Wurckung des H.
Scbrifft recb-
Geifts / nicbt allein den recbten Verftand des Gefetzes vnd Euenge- ger*-^ lij / was die Sunde fey / wie der Menfcb widerumb vor Gott from / ^c* beilig / gerecbt / vnd ewig felig werden moge / fonder fie erlebrnen aucb darau! zuerkennen / die recbte Haupturfacben / vnnd konnen
A ij recbt
Paulus ift der beilige[n]
trofter.

recbt vrtbeilen / warumb Gott die Kirch vnd fein Volck / fo wol als die Gottlofen / mit dem Pabft / falfeben Lehrern / Turcken / Tbewrungen / Peftilentz / vnd anderen Plagen beimfucbt vnd ftraffet. Vnd ob die Pabftifcben oder Lutberifeben an difem al-lem / vnnd an jetzigem Vngluck / das der Turck alfo obfiget / fcbuldig / Wiffen ficb alfo in euferlicben vnd jnnerlicben An-fecbtungen zufcbicken vnd zutrdften. Dann was Moifes / Dau-id / alle Propbeten vnd Euangeliften / vom Zorn vnnd Gutte Gottes / wie er die Ifrealiten / Juden / Heiden / beucblerifcbe vnd bofe Cbriften / von wegen jbrer Abgotterey / Vngeborfam / Vnzucbt vnd Tyranney bab geftrafft / vn[d] bergegen der reebt Bugfertigen vnd Gleubigen Gebett erbort / aug aller jbrer Not wunderbarlicb gebolffen / etc. Item / was fie von der Menfcbwerdung Cbrifti / von feinem Verdienft / vnd was ficb vor dem jungften Tag zutragen werde / geweijfaget / vnnd weit-leufftig biftorifeber weig baben befcbriben / das alles bat der H. Paulus in feinen Scbrifften und Predigen / fein kurtz vnd verftandtlicb zufammengezogen / vnd mit wenig Worten augge-legt. Ef rede einer oder frage von wolcbem Artickel des Cbriftlicben Glaubens er wolle / fo mag er denfelben mit des Heiligen Pauli Scbrij^en bezeugen / erklaren vnd vertbadigen. Derwegen / baben alle Gottfelige / alte vnd newe Lebrer / des jetzige Leb- H. Pauli Epifteln on vnderlag gelefen / fur bocb / lieb vn[d]
rcr recbt gut / troftlicb gcfcbribcn das baben fie
Was die Vatter vnd
werd gebalten / vn[d] was fie in recbtem Verftand vn[d] Gottfeliglicb / von der Erbfund / von der Recbtfertigung / vom
aug dem b«- freyen Willen / vom Gottlicben Wefen / von beiden Naturen vnd
ligen Paulo. Woltba-
klug freidig / vn[d]. gedul-dig Cbrijten.
Woltbaten Cbrifti / von Zeicben des jungjten Tags / vom Anticbrift / von der Aufferjtebung / von gutten Wercken/ etc. wider die Pelagianer / Papiften / vn[d] andere Ketzer vnd Sec-tirer gefcbriben / oder Troftpredigen geftelt / das alles baben fie aug des Jobannis Euangeliften vnd Pauli Scbrifften genommen.
Darumb wolcber die gantze beilige Scbrifft recbt verftebn mjjf will / in allen Artickeln des Cbriftlicben Glaubens verficbert / Prediger/ vnd vor falfcber Auglegung vnd verfurifcber £ebr bewart fein / aucb in allen Anfecbtungen / Trubfalen / vnnd in Todtsnotten / gewijfen Troft uberkommen / das er mit ruwigem Gewijfen / in ftarckem Glauben / vnd gewijjer Hoffnung / mit Gedult / auff die berrlicbe Erfcbeinung vnnd Widerkunfft vnfers grojfen Gottes Jefu Cbrifti fTolicb warten / vnd die ewige Seligkeit erlangen Will / der lefe offt mit fleig vn[d] Verftand des H. Pauli Scbriff-ten. Vom jnnbalt vnd grojfen Nutz feiner Scbrifften / bab icb zu-uor in der langen Windifcben Vorred / uber die vorigen feine Epijteln zu Romern / Corintbiern / vn[d] Galatern ein mebrers geredt / vnd bernacb aucb ettwas fagen will.
Solcber vnaugjprecblicber Him[m]lijcber Scbatz / der in penj?" des H. Pauli Epijteln ligt / vnd die grojfe gefabr / angjt vnd Glaube[n]
mit dem Catecbijmo vnd beiligen Scbrifft
not / darinn vnjer lieb Vatterland / wie obgemelt / jetzt jtekket / baben micb verurjacbt / das icb dije jeine Epijteln / wie die vorige[n] / mit kurtzen Argumenten vnnd Scbolien * ^ (in denen icb / was er nacb Hebraijcber art finjter redet / erklare / vnd die furnembjten £ebr / Trojtungen vnd Weis=
A iij fagungen
uertbadigen.
fagungen anzeige) in Druck geben. Vnnd ich wolt gern / das fie von vnfern Creinern vnd Windifchen offt durcbgelefen / auff das fie / wie die alten reden / gut Biblici / in der Bibel bekant / belefen vnnd verftendig wurden / damit fie vnfern recbten / Cbriftlicben Glauben mit allen feinen Artickeln / nicbt nur aug den Poftillen vnnd langen Auglegungen / fonder aug dem Brunnen / mit lauterm Text vnd Sprucben der beiligen Gefcbrifft / vnnd mit dem Catecbifmo / bezeugen vnnd vertbadi-gen / aucb in allen Anfecbtungen vnd Difputationen mocbten beftebn / obfigen vnd ficb zutroften wijfeten. Su^bet in Vnnd nacb dem jbr / Hocb vnnd Wolgebome / Edle / Gefcbrifft / Tugentfame vnd Gottfforcbtige Frawen / Wittiben vn[d] Cgiftus Jungfrawe[n] / aug fonderlicbem Trib vnd Gnad des beiligen i^dteieit Geifts/ ein groffen Eyfer / lieb vnnd gunft zum Wort Gottes tra-get von get / wolcbes icb gefpurt vnnd erfabren / erftlicb aug dem / dag mbands jbr auff allen eweren Scblofferen / Hofen vnnd Heufern Biblifcbe dšnetT vnd andere Gottfelige Bucber / in Teutfcber vnnd Windifcber fpracb babt / vnnd diefelbigen nicbt / wie etlicb tbun / auff den Bencken im ftaub vngelefen ligenlagt / fonder daraug mit vorlefen vnnd fingen ewer liebe Kinder / Hauggefind vnd vil Vndertbo-nen / zum alten / feligmacbenden Glauben / vnd zum recbten Verftand / des gantzen Catecbifmi gebracbt / Aucb ettlicb aug eucb / die in Oefterreicb / Oberfteyr vn[d] in Tyrol geboren feind / die Windifcbe Spracb daraug / vnd difelbige andere zulefen gelebrnet. Zum andern / fo ift wiffend / das jbr nicbt die wenigften Vrfacberin feiet / das icb aug meinem erften Patbmos ins Vatter=
land
4 Reg. 4; 1 Reg. 17; Luc.
vnd andere Gottjforcbtige Weiber gegen dem Paulo / gantz Cbrijtlicb gebalten / fonder jbr babt auch zu anordnung vnd er-
land widerumb bin berufft / vn[d] das recbt Cbrijtlicb Predi-gampt zu £abacb / vnd an anderen Orten ijt auffgericbt worden / wolcbes jr von weitem vn[d] mit fcbwere[n] vncofte[n] / mit verlajjen ewer grojfen Haugbalten vnnd mit bejtellung der newen Herbergen / fleigig mit luft vnd frewd / aucb in der Verfolgung befucbt baben. Zum dritten / Vber das / fo babt jbr eucb nicbt al-lein gegen vns Kircbendienern / in vnfern noten vn[d] Verfolgun-gen / gleicb wie das Sunamitijcb Weib gegen dem Elizeo / die Sareptanijcb Witib gegen dem Elia / die Gottfelige Weiber aug 8; Rom. 16 Galilea gegen dem Herrn Cbrifto / vnd die frume Pbeben / £ydia nmnac^eccv-nd
stament baben frum[m] e Weiber an
baltung der armen Seckel vnd Caften mit trewlicber bilffe vnnd jtewr dermajjen eucb erzeigt / dag neben vnjerer Kircben vnd Glaubens genojjen armen / aucb die auglendijcben verfolgten Cbrijten vnnd Prediger / aucb die / jo vnjer Cbrijtlicber Religion zuwider fein / in jbren noten / alter / Kranckbeiten vnd fterbenden leuffen verforget vnd erbalten worden / etc. Dife vnd dergleicben Gottes Gaben vn[d] Gottfelige Tugenden in eucb / feind die recb-ten Frucbt vnd gewijje anzeigungen def ernftlicben verftandigen Eyffers zum Wort Gottes. Derbalben in bedenckung difes alles / aucb dag icb micb gegen eucb vmb die an mir erzeigte Woltba-ten / danckbar erzeige / bab icb dig Bucb eucb famentlicb vnnd fonderlicb wollen zujcbreiben / vnd in eweren Namen auggeben lajjen / daneben bittend / jr wollet / wie jbrs angefange[n] Gottes Wort zuboren vnd zulefen nicbt auffboren /
dadurcb
getbon.
jaTi' 15; dardurcb werdet jr von Gott in allen ewern jcbwaren Anfecb-tungen vnd boben trubfalen getroftet / vnd endtlicb ewer Selen-beil / in der Gedult erlangen. g™* Den Lojterern aber vnd Gottlofen vnwarbafen Clamanten / die ben der micb abermals von newem / beim Wein vn[d] auff jbren Cantzelen SSet, i auffs bepcbjt augfcbreien werden / darumb dag icb die oberzelte jumbWL Gottes Gaben in eucb / fo ojfentlicb in difem fcbreiben / andern man dann zum Exempel vnd nacbuolgung / wie Paulus der Pbilipper vnd lige Sebrifft Tejfalonicber / rbume / vn[d] difes Bucb den Weibern dedicire zulefen? vn[d] zufcbreibe / will icb die obgenannten Propbeten / Apojteln / jba vnfern Herrn Cbrijtum felbft vn[d] feine Engel / darnacb Ter-tullianum / Hieronymum vnd andere alte vnd newe Gottfelige £ebrer vnd Scribenten die bey ebrlicben Weibern jr Herberg ge-babt / jnen gepredigt / Bucber vnnd Epijteln zugefcbriben / jbren Glauben / Gottfeligkeit vnd Tugendt / ojfentlicb in jren Gefcbrifften vnd Predigten gerbumbt vnd gelobt baben / antworten / vnd micb verfprecbe[n] lajjen. Der ewig Gott vn[d] Vatter vnfers Herren Jefu Cbrijti / erbalte eucb durcb feinen Geijt vnd Wort / bey feiner vnd feines Sons erkan[n]tnug / vnd freyer bekanntnug big ans ende. Gefcbriben zu Derendingen / im Monat Januario / Anno 1567.
E. Gnaden / Ebrnueften vnd Tugendt
Geborfamer / trewer Caplan
Primus Truber / Pfar berr dafelbft.
SVETIGA PAVLA LYSTUVI H TIM
EFESERIEM, FILIPERIEM,
COLOSSERIEM, TESSALONIHERIEM, Timoteu, Titu inu Filemonu pissani, zdai pervič v ta slovenski iezyk tolmačeni inu kratku zastopnu izloženi, skuzi Primoža Truberia Krainca.
Pisma, ki jih je sveti Pavel pisal Efežanom, Filipjanom, Kološanom, Tesaloničanom, Timoteju, Titu in Filemonu, s kratkimi, razumljivimi razlagami in opombami prvič prevedena v slovenski jezik.
Isa. 52118 Rim. 15119
QuibuJ non eft annuntiatum de eo, videbunt: Et qui nun audierunt de eo, intelligent.1"
V TIBINGI, I567
118| Iz 52 ,15. 119| Rim 15,2.
120| Trubar je uporabil verz iz Vulgate.
Visoko in blagorodnim,
plemenitim, častitim in pobožnim ženam, vdovam ter devicam, ki prebivajo v kneževinah
Kranjski, Spodnještajerski in Koroški, v Goriški grofiji itd., milost in mir od Boga Očeta po Jezusu Kristusu, našemu Gospodu in odrešeniku.
V' teh najhujših težavah in tegobah, ki tudi zaradi Cerkev varnosti in obrambe drugih narodov pred Turki bji in podobnimi sovražniki, ki nam, Bog se usmili, napadana že čepe na vratu, pretijo naši ljubi domovini, vam, mojim v Kristusu ljubljenim ženam, sestram, hčeram ter vsem pobožnim ljudem našega rodu, po Psalterju, ki sem ga izboljšal pred enim letom, nisem znal ponuditi koristnejšega nauka, tolažilne besede ali tolažilnega pisanja kot prav ta pisma svetega Pavla, ki doslej še niso bila prevedena v naš jezik.
Vsakdo, ki z razumom in skrbno prebira spise svetega Pavla, Pavel je
resnični oz-
bo s pomočjo Svetega Duha spoznal ne samo vso resnico po- nanjevalec stave in evangelijev, kaj je greh, kako si je moč pred Bogom Svetegapis-
• i««	«v	• v	t*v« ma ter
ponovno pridobi vero, svetost, pravičnost in večno zveličanje, tolažnik temveč bo iz njih tudi spoznal in se naučil pravilno soditi, kaj vseh krist-je glavni vzrok temu, da Bog Cerkev in njeno ljudstvo enako kot brezbožnike kaznuje in preizkuša s papeško krivo vero,
janov.

121| 2 Tes 2,11.12.
122| Pripadniki nauka, ki ni priznaval izvirnega greha in učil, da se človek lahko zveliča brez božje milosti. Po irskem menihu Pelagiju iz 5. stoletja.
Vse, kar so
očetje in
sedanji
učitelji
dobrega,
tolažilnega
napisali, so
povzeli od
svetega
Pavla.
Kdor pozna pisma svetega Pavla, je dober pridigar, moder, zadovoljen in potrpežljiv kristjan.
Turki, draginjami, kugo in drugimi nadlogami.121 Podučila nas bodo tudi o tem, kdo je kriv za vse sedanje nesreče in turške zmage, papežniki ali luteranci, in nas tolažila v vseh notranjih in zunanjih skušnjavah. Nadalje nam govore o tem, kaj o božji jezi in dobroti, o tem, kako je Bog Izraelce, Jude in pogane zaradi malikovanja, neposlušnosti, nečistovanja in tiranstva pa tudi licemerske in hudobne kristjane kaznoval, tistim, ki so se resnično pokesali in živeli v veri, pa uslišal njih molitve ter jim čudežno pomagal iz stiske, govore David, evangelisti in vsi preroki. Nadalje nam povedo, kaj so David, evangelisti in preroki napovedovali in zgodovinsko daljnosežno zapisali o učlovečenju Kristusa, o njegovih zaslugah in o tem, kaj se bo dogodilo pred sodnim dnem. Vse to je sveti Pavel zbral ter v svojih pismih in pridigah lepo na kratko ter razumljivo zapisal. Naj kdorkoli govori ali sprašuje karkoli o katerem koli poglavju svete krščanske vere, za vsako vprašanje najdemo odgovor, zagovor in razlago v pismih svetega Pavla.
Vsi pobožni, nekdanji in sedanji učitelji so zato brali in vztrajno bero pisma svetega Pavla ter jih, ker so priljubljena in koristna, visoko cenijo. Vse, kar so prav, razumno in v pobožnosti napisali o izvirnem grehu, opravičenju, svobodni volji, božjem bivanju, obeh naravah, o Kristusovih dobrih delih, o prihodu sodnega dne, o antikristu, vstajenju, dobrih delih itd. ter proti pelagijan-cem,122 papistom in drugim krivovercem in sektašem, so povzeli iz Janezovih evangelijev in Pavlovih pisem.
Zatorej, naj vsakdo, kdor želi Sveto pismo z vsemi nauki krščanske vere dobro razumeti, se zavarovati pred napačno razlago in zavajajočim naukom, si v vseh skušnjavah, tegobah in smrtnih težavah dobiti primerno tolažbo ter z mirno vestjo v
močni veri in velikim upanjem, s potrpljenjem in radostjo dočakati čudovito pojavo in povratek našega mogočnega Boga Jezusa Kristusa ter doseči večno blaženost, ta naj pogosto, marljivo in z razumom bere spise svetega Pavla. O vsebini in veliki koristi njegovih spisov, o njegovih prejšnjih pismih Rimljanom, Korinčanom in Galačanom sem več govoril že v dolgem slovenskem predgovoru,123 nekaj pa nameravam povedati tudi pozneje.
Ta nepojmljivi nebeški zaklad v pismih svetega Pavla ter velika nevarnost, strahota in stiska, v katerih se, kot sem že omenil, sedaj nahaja naša ljuba domovina, so me spodbudili, da sem ta Pavlova pisma tako kot prejšnja s kratkimi razlagami in opombami (v katerih tista mesta, kjer po hebrejski navadi piše skrivnostno, razjasnil ter najpomembnejše nauke, tolažbe in prerokbe posebej označil) dal natisniti. Zelo si želim, da bi jih naši Kranjci in ostali Slovenci često prebirali, da bi postali razgledani, dobri poznavalci Biblije ali, kot pravijo starejši, dobri biblicisti. Da naše prave krščanske vere z vsemi nauki ne bi izpričevali samo z vedenjem iz postil in dolgih razlag, temveč bi oznanjali iz samega izvora besedil in pregovorov Svetega pisma in katekizma ter v vseh preizkušnjah in razpravah v njih vztrajali, jih branili in zmagovali ter v njih našli tolažbo.
Zato Ipa, visoko in blagorodne, plemenite, krepostne ter bogaboječe žene, vdove in device, ker po posebnem navdihu in milosti Svetega Duha kažete posebno vnemo, ljubezen in naklonjenost do božje besede, v kar sem se prepričal prvič predvsem iz tega, ker na vseh svojih gradovih, dvorih ter domovih hranite biblične in druge nabožne knjige v nemškem in slovenskem jeziku ter jih ne puščate tako kot nekateri ležati
Vsi kristjani naj znajo svojo vero braniti s katekizmom in Svetim pis-
123| TigaNoviga testamenta ena dolga predguvor 1557, 42. poglavje, 4b.
Iščite v pismih, pravi Kristus, Jn 5, ona pričajo o meni in v njih boste našli večno življenje.124
124| Jn 5, 39.40: Preiskujete Pisma, ker mislite, da imate v njih večno življenje, a prav ta pričujejo o meni. Toda vi nočete priti k meni, da bi imeli življenje.
mom.
125| Patmos, majhen neploden skalnat otok pred zah. obalo Male Azije. Pri Trubarju sinonim za njegovo izgnanstvo (Raz 1, 9: Jaz, Janez, vaš brat in z vami soudeležen pri stiski, kraljestvu in stanovitnosti v Jezusu, sem bil zaradi Božje besede in zaradi Jezusovega pričevanja na otoku, ki se imenuje Patmos.). 126| Prim. 2 Kr 4,8; 1 Kr 17, 8-10; Lk 8,2-3, 43-48;
Rim 16,1-2.6.12-15;
Apd,16,40.
2 Kr 4;
1 Kr J7i Lk 8; Rim 16; Apd i6.126 V stari in novi zavezi so ženske za cerkev storile mnogo dobrega.
neprebrane in zaprašene po klopeh, temveč ste z branjem in petjem iz njih svoje ljube otročiče, služinčad in prenekaterega podložnika privedle v objem stare zveličavne vere in do pravega razumevanja celotnega katekizma. Tudi ste se mnoge od vas, ki ste bile rojene v Avstriji, na Zgornjem Štajerskem in Tirolskem, iz njih naučile slovenskega jezika pa tudi druge tega naučile brati. Drugič, kot je znano, vaša zasluga, da sem bil iz svojega prvega Patmosa125 ponovno poklican v domovino, ni neznatna tudi za to, da je bila v Ljubljani in v drugih krajih ponovno vzpostavljena prava krščanska božja služba, ki ste jo marljivo ter z zadovoljstvom in veseljem, zapuščajoč svoja velika, na novo osnovana gospodinjstva, od daleč z velikimi stroški obiskovale tudi med pregnanstvom. Tretjič, ker ste ne samo nam, cerkvenim služabnikom, v naših stiskah in preganjanju resnično kot prave kristjanke, tako kot šunemska vdova Elizeju, pobožna vdova iz Sarepte Eliji, pobožne žene iz Galileje Gospodu Kristusu ter Fojba, Lidija in druge boga-boječe žene Pavlu, nudile pomoč in zatočišče, temveč ste z ustanavljanjem in vzdrževanjem darilnikov in svojimi nesebičnimi prispevki tako izkazale, da so poleg siromašnih udov naše Cerkve in veroizpovedi v svojih boleznih, stiskah, starosti in smrtnih urah bili pomoči in tolažbe deležni tudi tuji preganjani pridigarji in kristjani, pa tudi pomoči potrebni nasprotniki naše krščanske vere itd. Taki in njim podobni božji darovi ter pobožne kreposti, ki jih posedujete, so resnični sadovi in znamenja vaše goreče vneme za božjo besedo in njeno razumevanje. Za vse to in iz hvaležnosti za vso dobroto, ki ste jo izkazale tudi meni, sem to knjigo želel posvetiti vam
vsem in vsaki posebej ter v vašem imenu izdati. Ob tem pa bi vas rad prosil, da tako kot do sedaj še naprej poslušate in berete božjo besedo in tega nikdar ne opustite. S tem boste v svojih najtežjih skušnjavah in tegobah deležne božje tolažbe s potrpežljivostjo pa boste dosegle blagor svoje duše.
Bogokletnežem in brezbožnim lažnivim kričačem, ki me bodo ob vinu ter s prižnic ponovno na najodvratnejši način obrekovali, ker omenjene vaše božje darove — tako kot Pavel lastnosti Filipljanov in Tesaloničanov — v tem pisanju javno častim kot posnemanja vreden vzgled ter to knjigo posvečam in namenjam ženam, pa bom v zagovor odgovoril s preroki, apostoli, z našim Gospodom Kristusom samim in z njegovimi angeli. Pa tudi s Tertulianom129 in s Hieronimom™ ter z drugimi starimi in novimi pobožnimi učitelji in pisci, ki so našli zatočišča pri poštenih ženah, jim pridigali, posvečali knjige in pisali pisma ter njih vero, bogoljubnost in krepost javno slavili ter hvalili v svojih pridigah in spisih. Večni Bog in oče našega Gospoda Jezusa Kristusa naj vas obvaruje s svojim duhom in besedo v svobodnem spoznanju Boga in njegovega sinu na vekomaj. Napisano v Derendingenu, meseca januarja leta 1567.
Rim 15; Jak 1.127
Ženske so tudi dedinje milosti življenja. 1 Pt 3.128 Zakaj jim torej branijo branje Svetega pisma.
127| Prim. Rim 15,4; Jak 1,22-25.
128| Prim.1 Pt 3,1-7.
129| Tertullian Quintus Septimus Florens, cerkveni oče, okrog 160 do 220.
130| Hieronim iz Stridona, cerkveni oče, okrog 340 do 420.
Vaše milosti, časti in kreposti ponižni in zvesti kaplan
Primož Trubar tukajšnji župnik.
ENI PSALMI,
TA CELI CATEHISMUS,
inu tih vegshih Gody, Itare inu Noue kerszhanske Peifni, od P. Truberia. S. Krelia, inu od drugih sloshene, druguzh popraulene inu pobulfhane.131
Der gantz Catccbifmus /
ettlicb Pfalm / Cbriftlicbe Gefing /
die man auff den furnembften Feften finget / in der Windifchen Spracb / zum andern Corrigirtvnnd gemehret.
Deut. 31
Scribite vobis Canticu\m\ ijtud, etdocete filios Ifrael: ut memoriter teneant et ore decantent, Etfit mihi Carmen iftud pro Teftimonio inter filios Ifrael.
V TIBINGI M. D. LXVII.
131| Etliche Psalmen, der ganze Katechismus, alte und neue christliche Lieder, di man zu den groGen Festen singt, von P. Truber, S. Krell und von den andren verfaGt, wiederum korrigiert und vermehrt.
132|5Mz 31,19:Sosch-reibt euch nun dies Lied und lehret es die Kinder Israel und legt es in ihren Mund, daB mir das Lied ein Zeuge sei unter den Kindern Israel.
Dem Edlen vn[nd]
Ernueften Junckern
Georgen Kisel zum Khaltenbrunn
vnnd Rasbor / Pfandthern zu Weichfelburg / etc.
Gnad vnd Frid von Gott durch Chriftum.
iewol die Mufica mit jren Jnftrumenten vnnd Orgeln / hat jre[n] Vrfprung von der Cainifchen falfche[n] Kirchen. namlich vom Jubal / Wie fie dann hernach vnnd jetzundt am meiften / Gen. 4 vnd mit groffem vnkoften bey der Abgotterey / falfchen Gottesdienften / Weltlichen luften vnnd J^3' frewden wurdt miggebraucht. So hat doch Gott Dent. 31. felbft / neben andern Ceremonien vnnd eufferlichen Gottesdienften / auch die Pfalmen vnd Chriftliche Lieder in der Kirchen zufingen beuolhen. Vnd Mofes vnd fein Schwefter Maria / feind der Eg.1.. Pfalme[n] die erfte Vorfinger geweft / Nach ih- iReg 2; 16. nen Debora / Barack / Anna / Dauid / ettlich Prophete[n] / die Junck=
A 2 fraw
S 23' fraw Maria / Zacharias / Simeon vnnd andere haben auch Pfalmen / vom heiligen Geift darzu getri-ben / geftelt / vnnd in der Kirchen / vor der Gemein MP^tth- 28 gefungen. Vnnd wie aug dem Euangeliften Mated 3.' theo abzunemen / vnfer Herr Chriftus felbft hab zu-Jac. 5' uor / vnd bey feinem letften Abendmal die Pfalm gefungen. Paulus vnnd Jacobus wollen / das die Chriften mit Hertzen Pfallieren. Vnnd Plihius ein Heid fchreibt / das die erften Chriften / ihrem Gott Chrifto / alle morgen vor tags / Lieder gefungen haben / (von Authoribus / Jnhalt / Nutz / vnd rechtem Brauch der Pfalmen / hab ich vor ander-halb Jaren / in der Windifchen Vorred vber den Pfalter / augfuhrlich vnd weitleuffig gefchriben.) Darumb thun die reformirten Euangelifchen Kirchen recht / das sie in jren Kirchen / die heilig Schrifft vnd Pfalmen / nach der Lehr vnd Beuelch des heilige[n] Pauli / in gemeiner verftendiger Sprach lefen vnd fingen.
Dann die Mufica / das Gesang / wenn es recht vnnd Gottfelig gebraucht wurdt / be-wegt der Menfchen Hertzen zur Andacht vnnd Geiftlicher jnnerlicher frewd. Dauid hat mit Pfalmen vnnd Harpffen den Saul in feinen fchweren anfechtungen vnnd des Teuffels plagen erquickt. Elizeus ift durcb Muficam zum Weiffagen luftiger worden.
Vnd
1. Cor. 14.
1. Reg. 16.
4. Reg. 3.
Vn[nd] wir erfaren / wan[n] man in der Kircben an oder mit Inftrumenten vleigig vn[nd] ernftlicb finget / das wir dardurcb vil luftiger vnd andecbti-ger werde[n] / zum Gebett / Gottes Wort zubo-ren / zu predigen / vn[nd] die H. Sacrament zu-empfaben. Als offt man zu Labacb / Nun bitten wir den beiligen Geift / oder Ozba / Syn / Dub / nebeški Kral / etc. mit funff ftimmen beim Regal / Pofaunen / Zincken / vnnd Scbolmaien in der Kir-cben bat gefungen / bab icb dazumabl allwegen ein fonderlicbe frewd / andacbt / lieb / luft / vnnd ernft zum Predigen vnd Gebett in mir empfunden.
Jn erwegung folcbes / bab icb vnfere alte vnnd ne-we Windifcbe Geiftlicbe Lieder vn[nd] Pfalmen (da-durcb / Gottlob / die vnfere Jugent vn[nd] einfaltige[n] im recbte[n] Glaube[n] / im Catecbifmo / vnd in allen Gottesdienften feind vnder-ricbt vnd gefterckt worden) widerumb von newen vberfeben / Corrigiert / gemebret / vnnd mit eignen newen Noten trucken laffen / Vnd bin guter boff-nung / vnfere Nacbkommenden / werdens aucb Gottfeliglicb zu der Ebr Gottes / erbawung vnd aug-breittung der recbten Kircben / fingen vnd gebraucben.
Vnd nacbdem / mein geliebter in Cbrifto / Junckberr Jorg / dein Gottfeliger vnnd Hocbverftendiger Herr Grogvatter / der Edel vnd Ebrnueft Herr Veit Kifel / etc. feli=
A 3 ger
ger / zum Gottes Wort / zu alien Cugenten vnd freien Kunften / sonderlicb zu der Mufica grof|e lieb getragen. Denn als er / der Erfamen Landtfcbafft in Crein / Verordneter vnnd Einne-mer / aucb darneben der Hauptftatt Labacb Burgermeifter vil Jar nacbeinander geweft / bat er die Herrn vnd Landleut / aucb die Burgerfcbafft dabin beredt / dag fie den Edlen vnd Hocbgelebr-ten / in Spracben vnd freien Kunften / fonderlicb in der Mufica bocb erfaren / Magiftrum Leon-hardum Budinam, meine[n] lieben Herren Geuat-tern / zu einem befondern eignen Scbulmeifter jren Kindern / vnd neben jbme vier kunftreicber auff al-lerley Inftrumenten vnd Seittenfpil / Trommetter vnd Turner auffgenommen vnnd provifionirt.
So bat dein lieber Herr Vatter (der von wegen feiner / von Gott jme gegeben groffen Gaben vnnd i33|Romisch Kaiseriiche	Tugenten / von der Ro. Kei. Ma.133 / von Furft.
Majestat.	134
134| Furstliche	Durcb. vnnd von der Erfamen Landtfcbafft in
Durch|aucht.	Crein / nun ettlicb Jar nacbeinander zu boben
amptern / vnnd jetzundt zum Landtsuerwefer Am-pt gebraucbt wurt) aucb ein groffen Eiffer Gottes Wort zuboren vnnd zulefen / vnd an der Mufica ein fonders wolgefallen. Darumb er dicb fo gar jungen / in des obgemelten Herren Budina Difciplin geben / vnnd belt dir ein eignen Pedago-gum / auf das du
Von
von jbnen / die Gottfeligkeit / den gantzen Catecbifmum im recbten verftandt / vnnd die Spra-cben / Muficam vnnd andere freie Kunften erlerneft. Vnd ift bey allen / die dicb kennen / gute boffnung / du werdeft / wie deine Goftfelige El-tern / vnfern Kircben vnnd gantzem Vatterlandt dienftlicb vnnd nutzlicb fein. Jn anfebung folcbes alles / vnd das fur die groffen vilfaltigen woltbaten von deinem Herrn Groguatter / Frawe Grogmut-ter / von deinem Herrn Vattern / Frawen Muttern / vnnd von dir / mir / meinem Weib vnnd Kindern bewifen / icb micb danckbar / vnd derfelben einge-denck erzeige / Hab icb dife vnfere Cbriftlicbe Gefeng vnd Pfalmen / dir dediciren / zufcbreiben / vnd in deinem Namen auggebn wollen laffen.
Der ewig Gott vnd Vatter vnfers Herren Jefu Cbrifti / der regiere vnnd fubre mit feinem beiligen Geift durcb fein Wort / deinen Herrn Vattern / dein Fraw Mutter / deine Bruder / Scbwefter / dicb vnd uns alle / auff feinen wegen / vnd brau-cbe vns allefampt zu feiner Ebr vnd Glori / vnd beware vns vor dem zeitlicben vnnd ewigen Ver-derben / Amen. Gefcbriben zu Derendingen an S. Georgen tag / im 1567 Jar.
Dein trewer vnd Dienftwilliger Primus Tuber.
ENI PSALMI,
TA CELI CATEHISMUS
inu tih vegših gody stare inu nove kersčanske peisni, od P. Truberia, S. Krelia inu od drugih zložene, druguč popravlene inu pobulšane.
Celi katekizem, številni
psalmi in krščanske pesmi v slovenskem
jeziku, ki se pojo ob najimenitnejših praznikih. Drugič pregledan in dopolnjen.135
5 Ms 31
Scribite vobis Canticii istud, et docete filios Israel: ut memoriter teneant et ore decantent, Et sit mihi Carmen istud pro Testimonio inter filios Israel.136
135| Der gantz Catechifmus / ettlich Plalm / Chriltliche Gelang / die man auffden furnemblten Felten linget / in der Windilchen Sprach / zum andern Corrigirt vnnd gemehret.
136| Prim. 5 Mz 31,19.
V TIBINGI,
I567
Plemenitemu in krepostnemu junkerju137 Juriju Khislu138 s Fužin139 in Razborja,140 zastavnemu gospodu v Višnji gori itd.
Milost in mir od Boga po Kristusu.
V
Čeprav ima glasba s svojimi glasbili in 1 Mz 4 orglami izvor v Kajnovi krivi cerkvi,
namreč od Jubala, in je bila pozneje Dan 3,
1
141
Ezk r.142
vse do sedaj večinoma in z velikimi
5 Mz 31.
147
148
stroški zlorabljena ob malikovanju, krivih božjih službah, posvetnih nasladah in veseljačenju, je vendar Bog sam ob drugih ce- 2 M^ ^g144 remonijah in oblikah božje službe v cerkvah ^Ji' ^ zapovedal tudi petje psalmov in drugih krš- 1 Sam čanskih pesmi.150 Mojzes in njegova sestra Ma- ^k^Lk*, rija sta prva prepevala psalme, za njima Debo-ra, Barak, Ana in David. Mnogi preroki, devica Marija, Zaharija, Simon in drugi so tudi psalme o Svetem Duhu prepevali v cerkvah pred verniki. Kot lahko izvemo iz Matejevega151 evangelija, je naš Gospod Kristus tako prej kot med svojo zadnjo večerjo tudi sam prepeval psalme.
Mat. 28.151
137| Juncker, iz sev. nem. junc Herre -mlad plemič, pripadnik fevdalne zemljiške aristokracije predvsem v Prusiji itd. (Veliki slovar tujk). Trubar običajno mlade plemiče naziva Junckherr, tako tudi v Katekizmu iz leta 1574.
138| Jurij Khisel, sin Janeza Khisla je bil tedaj še deček, zato ga Trubar v svojem predgovoru k pesmarici iz leta 1567 ogovarja z zaupnim »ti«, kar pa v predgovoru pesmarice iz leta 1574 spremeni v nekoliko bolj spoštljivi »vi«. Ta sprememba sodi med najpomembnejše razlike med obema predgovoroma iz 1567 in 1574. Medtem je Jurij Khisel zasedel v predgovoru iz leta 1574 omenjene položaje in dolžnosti. Toda ne samo on, temveč vsa iz Bavarske izvirajoča rodbina Khislov je bila velika podpornica umetnosti in znanosti na Kranjskem in je Trubarju že v času, ko je bil še stolni kaplan v Ljubljani, enako kot pozneje njegovi družini stala ob strani (O. Sakrausky, n. d., 450). 139| Fužine, grad Kaltenbrunn. 140| Rasbor, po Pircheggerju, v Die Unterste-iermark in der Geschichte ihrer Herrschaf-ten, Gulten, Stadte undMarkte, Munchen 1962, 222, naj bi to bila neka posest blizu Maribora. Sicer pa se je Jurij Khisl med drugim nazival tudi s »von Kaltenbrunn und Gonobitz« - od Fužin in Konjic.
141| 1 Mz 4,21: Njegovemu bratu je bilo ime Jubal in postal je oče vseh godcev na citre in flavto.
142| Dan 3,5-7; Ezk 5,11. 143| 5 Mz 31,17. 144| 2 Mz 15,20. 145| Sod 5,3.12.
146| 1 Sam 2: Anina hvalnica Bogu.
147| 1 Sam 16,23.
148| 2 Sam 23,1.
149| Lk 1,46-55; Lk 2,29-32.
150| Prim. Kol 3,16.
151| Očitno tisk. napaka. V 1567 Matt 28, v 1574 Matt. 26, pravilno: Mt 26,26-29.
152| 1 Kor 14, 6.
Ef. 5; Lol Jak 5.152
153| Primož Trubar, Ta celi psalter Davidov 1566.
154| 1 Kor 14, 6.
1551 1 Sam 16,17-23. j Sam 16.
156| Kr 3,15. 2Kr.j
157| Regal, fr. regale, majhne prenosne orgle prodornega zvoka (Veliki slovar tujk). 158| Cink, kornet, verjetno iz Perzije izvirajoč pihalni instrument. Brockhaus 1974, bd. XX, 695.
Pavel in Jakob sta hotela, da bi kristjani iz srca prepevali psalme. Plihij, ki je bil pogan, pa piše, da so prvi kristjani svojemu Bogu Kristusu vsako jutro pred nastopom dneva peli pesmi (o avtorju, vsebini, koristi in pravilni rabi psalmov sem pred poldrugim letom obširno pisal v slovenskem predgovoru h Psalterju).153 Zato imajo reformirane evangeli-1 Kor 14> 6154 čanske cerkve prav, ko — kot je učil in zapo-vedal sveti Pavel — v svojih cerkvah bero Sveto pismo in pojo psalme v preprostem in razumljivem jeziku. Kajti glasba in pesem, če se pravilno in pobožno uporabljata, spodbujata človeško srce k pobožni zbranosti in notranji sreči. David je s psalmi in harfo pomiril ter utrdil Savla v njegovi težki skušnjavi in peklenskih mukah. Elizej je ob glasbi dobil preroški Inavdih. Mi pa, kadar brez glasbil ali z njimi v cerkvah vneto in iz srca pojemo, postanemo bolj veseli, zbrani in dovzetni za molitev in poslušanje božje besede, za pridige in sprejemanje zakramentov.
Vsakikrat, ko smo v Ljubljani peteroglasno, ob spremljavi regala,157 pozavn, cinka158 in piščali zapeli: Sedaj prosimo Svetega duha ali Oče Sin in Sveti Duh ali Nebeški kralj itd., sem začutil posebno veselje, pobožno zbranost, ljubezen in željo po pridiganju in molitvi.
Po presoji vsega tega sem naše stare in nove slovenske duhovne pesmi in psalme (po katerih je naša mladež in preprosto ljudstvo, hvala Bogu, bilo poučeno in utrjeno v pravi veri, katekizmu in vseh božjih službah) ponovno na novo pregledal, korigiral, nekaj dodal ter z lastnimi novimi notami opremil in dal v tisk. Zato resnično upam, da bodo naši nasledniki to pesmarico pobožno, Bogu v čast za utrditev in širitev prave Cerkve uporabljali ter po njej prepevali.
Moj, v Kristusu ljubi, mladi gospod Jurij, ker je tvoj pobožni in razumni gospod stari oče, plemeniti in častitljivi pokojni gospod Vid Kisel itd. bil zelo naklonjen božji besedi, vsem krepostim in umetnostim, še posebej pa glasbi, je, ko je bil poslanec in blagajnik častitljive dežele Kranjske, ob tem pa mnogo let zapored tudi župan glavnega mesta Ljubljane,159 nagovoril gospode in de-želane pa tudi meščane k temu, da so plemenitega in zelo izobraženega v jezikih in umetnostih, posebno pa v glasbi zelo izkušenega in razgledanega magistra Leonhar-da Budino,160 mojega ljubega znanca, sprejeli za posebnega osebnega učitelja svojih otrok, poleg njega pa še štiri v umetnosti igranja na razne instrumente, godala in bobne pa tudi telovadbe vešče umetnike.
159| Vid (Veit) Khisel je bil oče Janeza Khisla in stari oče Jurija Khisla, kateremu je bilo namenjeno posvetilo pesmaric iz let 1568, 1574, 1579 in 1584. Vid Khisel je bil mestni sodnik in župan v Ljubljani, poslanec in blagajnik kranjskega deželnega zbora. Zgradil je grad Fužine (Kaltenb-runn), bil lastnik mlina na Ljubljanici, tovarne stekla in papirja. Pozneje je postal cesarski svetnik, dvorni svetnik nadvojvode in vojni upravitelj na hrvaški in jadranski meji, predsednik dvorne pisarne, vitez in baron. V letih 1566 in 1567 je zasedal položaj deželnega upravitelja na Kranjskem. Bil je velik podpornik in pospeševalec mlade slovenske književnosti, znanosti in umetnosti (O. Sakrausky, n.d. 455, op. 26).
160| Leonhard Budina je bil od 1531 latinski šolski upravitelj v Ljubljani, 1563 prvi rektor evangeličanske deželne šole, po upokojitvi 1566 pa prevajalec za latinski jezik. Užival je posebno naklonjenost družine Khisl.
161| Janez (Hanns) Khisel.
162| Janez (Hanns) Geb-hardt, Ljubljančan, ki je študiral v Tubingenu skupaj s Samuelom Budino, pozneje pravo v Padovi; postal je predavatelj na deželni gimnaziji v Ljubljani, pozneje vojni sekretar kranjskega deželnega zbora, šolski inšpektor in deželni tajnik na Kranjskem, tedaj na položaju deželnega upravitelja.
163| Oče Jurija Khisla Janez Khisel je Trubarju pomagal pri ustanovitvi deželne šole.
Tako je tudi tvoj ljubi gospod oče161 (ki je zaradi svojih od Boga danih številnih odlik in kreposti bil od njegovega veličanstva rimskega cesarja, od presvetlega kneza in častitega deželnega zbora na Kranjskem kar nekaj let zapored poklican na visoke uradne položaje, sedaj pa na položaj deželnega upravitelja) čutil veliko radost ob poslušanju in branju božje besede, posebej pa veselje do glasbe. Zato te je še zelo mladega dal v vzgojo omenjenemu gospodu Budini in posebnemu učitelju,162 da bi se od njiju naučil pobožnosti, pravega razumevanja celega katekizma, jezikov, glasbe in drugih umetnosti.
Pri vseh, ki te poznajo, vzbujaš veliko upanje, da boš tako kot tvoji pobožni starši naši Cerkvi in domovini zvest služabnik in dobrotnik. Glede na vse to in za vsa velika dobra dela, ki so jih tvoj gospod stari oče, gospa stara mati, tvoj gospod oče,163 gospa mati in ti sam izkazali meni, moji soprogi in mojim otrokom, sem želel z dolžno hvaležnostjo ter v večni spomin te naše pesmi in psalme posvetiti tebi ter jih izdati v tvojem imenu.
Ve čni Bog in oče našega Gospoda Jezusa Kristusa naj s Svetim Duhom po svoji besedi vodi in usmerja tvojega gospoda očeta, tvojo gospo mater, tvoje brate in sestre, tebe in nas
Predgovor
vse po svojih poteh v njegovo čast in slavo ter nas obvaruje pred sedanjim in večnim pogubljenjem. Amen. Napisano v Derendingenu, na svetega Jurija dan v 1567. letu.
Tvoj zvesti in vdani
Primož Trubar.
TA CELI
CATEHISMVS, ENI
psalmi inu tih vegših godij, stare inu Noue kefzhanske164 Peifni, od P. Trube-ria S. Kreilia inu od drugih sloshene, tretyzh popraulene inu populshane.165
Der gantz Catecbifmus /
etlicbe Pfalmen / vnd Cbriftlicbe
Gefang / die man auff den furnem[m]ften, Fefte [n] finget / in der Windifcben Spracb. Zum dritten mal corrigiert vnd gemebrt
Devt.31.
Scribite vobis Canticu iftud. & docete filios Ifrael, vt memoriter teneant, & ore decantent. Et fit mibi Carmen iftud pro Teftimonio inter filios Ifrael165
V TIBINGI
164| Kerfzhanske.
165| Der ganze Katechis-mus, etliche Psalmen sowie alte und neue shristliche Lieder, die man zu den hohen Festen singt von Primus Truber, Sebastian Krell und anderen verfaGt, zum dritten Mal korrigi-ert und vermehrt.
166| 5 Mz 31,19: So sch-reibt euch nun dies Lied und lehret es die Kinder Israel und legt es in ihren Mund, daB mir das Lied ein Zeuge sei unter den Kindern Israel.
Dem Edlen vnnd
Ebrnueften Junckberrn /
Georgen Kifcl zum Kalten-
Brunn vnnd Ragbor167 / Erbtruckseg der Furftlicben Grafffcbafft Gortz / pfandberrn zu Weixelburg / etc.
Gnad vnd Frid von Gott durcb Cbriftum.
ie Mufica mit jbren Jnftrumenten r ^^^ vnnd Orgeln / bat gleicbwol iren I urfprung / wie Moifes fcbreibet / von der Cainifcben falfcben Kircben / namlicb von Jubal (wie sie dan[n] bernacb vnd jet-zund am meiften / vnnd mit groffen vnkoften bey der Abgotterey vnnd falfcben Gottesdienften / welt-licben Luften vnd Frewden / wurdt miggepraucbt). So bat docb Gott felbft / neben andern Ceremonien vnnd eufferlicben Gottesdienften / aucb die Pfalmen vnd Geiftlicbe Lieder / in der Kircben zu fingen beuolben. Moifes vnd fein Scbwefter Maria / feind die erften vorfinger der Pfalme[n] gewegt / nacb jnen Debora / Barack / Anna / Dauid / ettlicb Propbe-ten / die Jungfraw Maria / Zacbarias / Simeon / vnnd andere baben aucb Pfalmen
)( 2 vnd
Gen. 4.
Dan. 5.
Deut. 32.
Exodu. 15.
Jud 5.
1.	Reg 2.
2.	Reg 13.
3.	Luc. 1. 20.
167| Težko je določiti, kateri kraj ali graščina je mišljen. Krajev s slovenskim poimenovanjem Razbor, Rasbor in sličnih izpeljank je v Sloveniji veliko. Pirchegger v Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gulten, Stadte und Markte, Bd 10, Munchen 1962, 222, omenja Rasbor kot kraj pri Mariboru, lahko bi bilo sedanje Razvanje.
vnd Geiftlicbe Lieder / vom H. Geift darzu getri-ben / geftelt. Zu dem fo bat vnfer lieber Herr vnd Heiland Jbefus Cbriftus / nicbt allein feine Predig-®btt526. ten mit den Pfalmen bezeugt / fonder aucb / wie cd. 3.. aug dem Mattbeo abzunemen / zuuor / vnd bey Jac 5. feinem letften Abendtmal gefungen. Paulus vnnd Jacobus wollen / dag die Cbriften mit bertzen follen Pfallieren vnd Gott loben. So fcbreibt aucb Plinius ein Haid / dag die erften Cbriften / jrem Gott Cbrifto / alle morge[n] vor tag / Lieder gefungen baben.
Dann die Mufica / das Gefang / wann es recbt vnd Gottfalig gepraucbt wurdt / bewegt der Menfcben bertze[n] zur andacbt / vn[nd] 1 Reg. ie. Cbriftlicber innerlicber Frewd. Dauid bat mit Pfalmen vnnd Harpffen / den Saul in feinen 4 Reg. 3. fcbweren Anfecbtungen vnnd deg Teufels Plage [n] / erquickt. Clizeus ift durcb Muficam zum Weiffagen luftiger worden. Vnd wir erfabren / wann man in der Kircben obn oder mit Inftrumenten fleiflig finget / dag wir dardurcb vil luftiger vnnd andacbtiger wer-den zum Gebett / Gottes Wort zu boren / zu predi-gen / vnd das H. Sacrament zu empfaben. Vnd als offt man zu Laibacb: Nun bitten wir den H. Geift oder: Ozha, Syn Duh nebeshki krai, etc. mit funff Stimmen beim Regal / Pofaunen / Zincken /
vnd
vnd Scbalmeyen in der Kircben hat gefungen / bab icb dazumal alwegen ein fonderlicbe frewd / andacbt / lieb / luft / vn[nd] ernft zum Predigen vnd Gebet / in mir empfunden. Darumb tbun die Reformierten Euangelifcben Kircben recbt / dag fie in jbren Kircben / die H. Scbrifft vnd Pfalmen / nacb der Lebr vnd Beuelcb deg beiligen Pauli / in 1 Kor 14-gemeiner verftendiger Spracb lefen vnd fingen.
Jn erwegung follicbes / bab icb vnfere alte vnnd newe Windifcbe Geiftlicbe Lieder vnnd Pfalmen (dardurcb Gott lob vnfer Jugendt vnd einfaltigen im recbten Glauben / im Catecbifmo / vnnd in allen Gottesdienften feind vnderricbt vnd gefterckt worden) widerumb von newem vberfeben / Corri-giert / gemebrt vn[nd] mit eignen newen Noten trucken laf|en. Vnnd bin guter boffnung / vnfere nacbkom[m]enden / werdens aucb Gottfaliglicb zu der ebr Gottes / erbawung vnnd augbreittung der recbten Kircben fingen vnd gebraucben.
Vnd nacbdem / mein geliebter in Cbrifto Jungkberr Jorg / ewer Gottfaliger vn[nd] bocbuerftendiger Herr Groguatter / der Edel vnnd Ernueft Herr Veit Kifel etc. faliger / zum Gottes Wort / zu allen Tugenten vnd freyen Kunften / fonderlicb zu der Mufica
)( 3 grofe
groffe lieb getragen. Dann als er der Erfamen Landtfcbafft in Crain verordneter vn[nd] Einnemer / 1681 Hauptstadt.	aucb daneben der Haupftat168 Labacb / Burgermeifter
vil Jar nacbeinander gewegt / bat er die Herren vnd Landtleut / aucb die Burgerfcbafft dabin beredt / dag fie den Edlen vnnd bocbgelerten / in Spracben vnd freyen Kunften / fonderlicb in der Mufica bocberfabrne[n] / Magiltrum Leonhardum Budi-nam / meinen lieben Herren Geuattern / zu einem befondern eignen Scbulmeifter jren Kindern / vnnd neben jme vier Kunftreicber auff allerley Inftrumenten / vnd Seittenfpil / Trommeter vnnd Turner / auffgenommen vnd Prouifioniert. So bat Ewer lieber Vatter / (der von wegen feiner von Gott jme gegebne[n] grojfen Gaben vnd Tugenten von Armen vnnd Reicben / inn vn[nd] aujferbalb deg Landts / lieb vn[nd] werdt gebalten / aucb von der Rom. Kay Maieftat / von Furftlicber Durcbleucbtigkeit / vn[nd] von der Erfamen Landtfcbafft in Crain / nun ettlicb Jar nacbeinander zu boben Emptern / vnd jetzunder zum Cam[m]erratb vnd Landtsuerwefer Ampt ge-braucbt wurdt) aucb ein grojfen Eiffer Gottes Worts zuboren vnd zulefen / vnnd an der Mulica ein fonders wolgefallen. Darumb er eucb fo jung in deg obgemelten Herren Budina
dilciplin
difciplin geben / vnnd belt euch ein eignen Pre-ceptorem / mit dem er eucb weit in frembde tender vnnd boben Scbulen verfcbickt / auff das jr von jnen die Gottfeligkeit / den gantzen Catecbifmum im recbten verftand / vnd die Spracben / Muficam / vnnd andere freye Kunften erlebrnet. Vnnd ift bey allen die eucb konnen / gutte boff-nung / jbr werdet / wie Ewere Gottfelige Eltern / vnfern Kircben vnd gantzem Vatterlandt / dienftlicb vnnd nutzlicb fein. Jn anfebung follicbes alles / vnd das icb fur die groffen vilfaltigen woltbaten / von ewern Herrn Groguatter / Frawen Grogmutter / von ewerm Herren Vattern / Frawen Mutter / vnd von Eucb / mir meinem Weib vnd Kindern bewifen / icb micb danckbar /vnd derfelben einge-denck erzeige / bab icb dife vnfere Cbriftlicbe Gefang vnnd Pfalmen eucb Dedicieren / zufcbreiben / vnnd in ewerm Namen auggebn wol-len laffen.
Der ewig Gott vn[d] Vatter vnfers Herren Jefu Cbrifti / der regiere / vnnd fubre mit feinem beiligen Geift durcb fein Wort / ewern Herren Vattern / ewer Fraw Mutter / ewer Bruder / Scbwefter / Eucb vnnd Vns alle auff feinen Wegen / vnnd brau-cbe vns alle sampt zu feiner Ebr vn[nd] Glori / vnd
)( 4 bewa=
Vorred
beware vns vor dem zeitlicben vnnd ewigen verder-ben. / Amen. Gefcbriben zu Derendingen an S. Jor-gen tag / im 1567 Jar.
E. Ern.
Trewer vnd dienftwilliger
Primus Truber Crainer / Pfarrberr dafelbst.
ENI PSALMI,
TA CELI CATEHISMUS
inu tih vegših gody stare inu nove kersčanske peisni, od P. Truberia, S. Krelia inu od drugih zložene, druguč popravlene inu pobulšane.
Celi katekizem, številni
psalmi in krščanske pesmi v
slovenskem jeziku, ki se pojo ob najimenitnejših praznikih. Tretjič pregledan in dopolnjen.169
5 Mz 31
Scribite vobis Canticu istud. & docete filios Israel, ut memoriter teneant, & ore decantent. EtJit mihi Carmen istud pro Testimonio inter filios Israel17(1
169| Der gantz Catechifmus / ettlich Pralm / Chriftliche Gefang / die man auff den furnembrten Ferten ringet / in der Windifchen Sprach / zum andern Corrigirt vnnd gemehret.
170| 5 Mz 31,19.
V TIBINGI,
1574-
Plemenitemu in krepostnemu
mlademu gospodu Juriju Khislu od Fužin in Razborja, dednemu dvornemu kletarju171 knežje grofije v Gorici, zastavnemu gospodu v Višnji gori itd.
171| Erbtruchsess,dedni upravitelj dvornega gospodinjstva, strežbe, dvorni kletar.
Milost in mir od Boga po Kristusu.
Glasba s svojimi instrumenti in orglami ima svoj izvor, kot piše Mojzes, v Kajnovi krivi cerkvi, namreč pri Ju-balu (pozneje je bila vse do sedaj povečini in z velikimi stroški zlorabljena ob malikovanju, krivih božjih službah, posvetnih nasladah in veseljačenju), vendar je Bog sam, ob drugih ceremonijah in oblikah božje službe v cerkvah zapovedal tudi petje psalmov in drugih duhovnih pesmi.177 Mojzes in njegova sestra Marija sta prva prepevala psalme, za njima Debora, Barak, Ana, David, mnogi preroki, devica Marija, Zaharij, Simon in drugi so dodali tudi psalme in duhovne pesmi o Svetem Duhu. Razen tega je naš ljubljeni Gospod in zveličar Jezus Kristus svoje pridige s psalmi ne samo podkrepil, temveč, kot lahko povzamemo po Mateju, pred in med svojo poslednjo večerjo tudi pel.
Gen. 4.1
Dan. 5.
Esa. 5.
173
Deut.
32.
Ex. 15;175 Jud. 5.176
1.	Reg. 2.178 1 Reg. 16.179
2.	Reg. 23.180 Luc. 1;
Luc. 2.181
Matt. 28."
172| 1 Mz 4,21.
173| Dan 5,3; Ezk 5,11.
174| 5 Mz 32,17.
175| 2 Mz 15,20. 176. Sod 5,3.12. 177| Kol 3,16.
178| 1 Sam 2: Anina hvalnica Bogu. 179|Sam 16,23. 180| Sam 22,1. 181| Lk 1,46-55: Marijina hvalnica; 68-79 Zahari-jeva hvalnica; Lk 2,29-32: Simon.
182| Očitno tisk. napaka. V 1567 Matt 28, v 1574 Matt. 26, pravilno: Mt 26,26-29.
183| Ef 5,19; Kol 3,16;
Jak 5,13.
Eph. 5; Col. 3;
Jac. 5.183
184| 1 Sam 16,17-23. 185| 2 Kr 3,15.
1	Sam. 16.
2	Kr. 3.185
186| 1 Kor 14: darovi jezikov in prerokovanja.
Pavel in Jakob sta hotela, da bi kristjani iz srca prepevali psalme in hvalili Boga. Tako piše Plinius, ki je bil pogan, da so prvi kristjani svojemu Bogu Kristusu, vsako jutro pred nastopom dneva peli pesmi.
Kajti glasba in pesem, ako se pravilno in pobožno uporabljata, spodbujata človeško srce k pobožni zbranosti in notranji sreči.
David je s psalmi in harfo pomiril in utrdil Savla v njegovi težki skušnjavi in peklenskih mukah. Elizej je ob glasbi dobil preroški navdih. Mi pa, kadar brez glasbil ali z njimi v cerkvah vneto in iz srca pojemo, postanemo bolj veseli, zbrani in dovzetni za molitev in poslušanje božje besede, za pridige in sprejemanje zakramentov. Vsakokrat, ko smo v Ljubljani peteroglasno ob spremljavi regala, pozavn, cinka in piščali zapeli: Sedaj prosimo Svetega duha ali Oče Sin in Sveti Duh ali Nebeški kralj itd., sem začutil posebno veselje, pobožno zbranost, ljubezen in željo po pridi-ganju in molitvi.
Zato reformirane evangeličanske Cerkve prav ravnajo, ko po nauku in zapovedi svetega Pavla bero in pojo v preprostem razumljivem jeziku (1 Kor 14)186 v svojih cerkvah Sveto pismo in psalme.
Po presoji vsega tega sem naše stare in nove slovenske duhovne pesmi in psalme (po kate-
rih je naša mladež in preprosto ljudstvo, hvala Bogu, bilo poučeno in utrjeno v pravi veri, katekizmu in vseh božjih službah) ponovno na novo pregledal, korigiral, nekaj dodal ter z lastnimi novimi notami opremil in dal v tisk. Zato resnično upam, da bodo naši nasledniki to pesmarico pobožno, Bogu v čast, za utrditev in širitev prave Cerkve uporabljali ter po njej prepevali.
Ker je, moj v Kristusu ljubi mladi gospod Jurij, vaš pobožni in razumni gospod stari oče, plemeniti in častitljivi pokojni gospod Vid Khisel itd. bil zelo naklonjen božji besedi, vsem krepostim in umetnostim, še posebno pa glasbi, je, ko je bil častitljive dežele Kranjske poslanec in blagajnik, ob tem pa mnogo let zapored tudi župan glavnega mesta Ljubljane, nagovoril gospode in deže-lane pa tudi meščane k temu, da so plemenitega in zelo izobraženega, v jezikih in umetnostih, posebno pa v glasbi zelo izkušenega in razgledanega magistra Leonharda Budi-no,187 mojega ljubega znanca, sprejeli za posebnega osebnega učitelja svojih otrok, poleg njega pa še štiri, v umetnosti igranja na razne instrumente, godala in bobne pa tudi telovadbe vešče umetnike.
Tako je tudi vaš ljubi gospod oče (ki je bil zaradi svojih od Boga danih številnih odlik
187| Leonhard Budina, od 1531 latinski šolski upravitelj v Ljubljani, 1563 prvi rektor evangeličanske deželne šole, po upokojitvi 1566 pa prevajalec za latinski jezik. Užival posebno naklonjenost družine Khisl.
188| Oče Jurija Khisla, Janez Khisel, je Trubarju pomagal pri ustanovitvi deželne šole.
Predgovor in kreposti v deželi in zunaj nje priljubljen in spoštovan s strani ubogih in bogatih; njegovo veličanstvo rimski cesar, presvetli knez, in častiti deželni zbor na Kranjskem pa sta ga kar nekaj let zapored poklicala na visoke uradne položaje, sedaj na položaj komornega svetnika in deželnega upravitelja) čutil veliko radost ob poslušanju in branju božje besede, še posebej veselje do glasbe, zato vas je še zelo mladega dal v vzgojo omenjenemu gospodu Budini ter posebnemu učitelju in spremljevalcu, s katerim vas je poslal daleč v tuje dežele in na visoke šole, da bi se od njiju naučili pobožnosti, pravega razumevanja celega katekizma, jezikov, glasbe in drugih umetnosti.
Pri vseh, ki vas poznajo, vzbujate veliko upanje, da boste kot vaši pobožni starši naši Cerkvi in domovini zvest služabnik in dobrotnik. Glede na vse to in za vsa velika, dobra dela, ki so jih vaš gospod stari oče, gospa stara mati, vaš gospod oče,188 gospa mati in vi sami izkazali meni, moji soprogi in mojim otrokom, sem želel z dolžno hvaležnostjo in v večni spomin te naše pesmi in psalme posvetiti vam ter izdati v vašem imenu.
Ve čni Bog in oče našega Gospoda Jezusa Kristusa naj s Svetim Duhom po svoji besedi
vodi in usmerja vašega gospoda očeta, vašo gospo mater, vaše brate in sestre, vas in nas vse po svojih poteh v njegovo čast in slavo ter nas obvaruje pred sedanjim in večnim pogubljenjem. Amen. Napisano v Derendingenu, na svetega Jurija dan, v 1567. letu.189
Vaše častitljivosti
Zvesti in vdani
Primož Trubar Kranjec, tukajšnji župnik
189| Kljub preteku 6 let in spremenjenim odnosom do Jurija Khisla, ki sta mu namenjena oba predgovora, iz leta 1567 in 1574, se predgovor konča z letnico 1567. Ali je to napaka tiskarja ali pa je Trubar namerno pustil prvo letnico, da bi s tem poudaril, da se njegov osebni odnos do naslovljenca ni spremenil, čeprav ga v tem predgovoru za razliko od predgovora iz leta 1567 sedaj vika. V tem je tudi glavna razlika med obema predgovoroma, razen nekaj dodanih ali odvzetih misli.
CATEHISMUS
S DVEIMA ISLAGAMA.
ENA PRIDIGA OD STAROSTI te praue inu kriue Vere, Kerftzhouane, Mas -houane, zheftzhena tih Suetnikou, od Cerkou-nih inu domazhih Boshyh slushbi, Is S. Pifma, ftarih Cronik inu Vuzhenikou vkupe sbrana, Ta mahina Agenda, Otrozhie Molitue, skufi Primosha Truberia.190
i Pet. 3
Sitisparati ad re spondendum cuilibet petenti rationem eius fpei, qua in vobis est.m
Catecbifmvs mit des Herren
Brentij vn[d] M. C. Vifcbers auglegung / ein Priedig vom Vrfprung vn[d] Alter deg recbten vnd falfcben Glaubens vnd Gottefdienfts / Die Haugtaffel / vnnd die kleine Agenda.
190| Katehismus mit zwei Auslegungen. Eine Predigt uber das Alter des wahren und falschen Glaubens, uber die Taufe, Messe, Verehrung der Heiligen, uber den kirchlichen und heimischen Gottesdienst aus der Biebel, alten Chroniken und lehren zusammengezogen. Die kleine Agende und Kin-dergebete durch Primus Truber.
191| 1 Pt 3,15: Seid allezeit bereitzur Verantwortung jedermann, der Grund fordert der Hoffnung, die in euch ist.
V TIBINGI, M.D.LXXV
Dem Edlen
vnnd Ernueften Junckbern
Frantzen Georgen von Rein / zum Stermall / rc. Gottes Gnad /
Frid / Segen vnd alles guts / durcb Cbriftum zuuor.
s baben ettlicb gut Cbri= Su*
I	ften vnnd trewe Diener der Kircben Gottes im anWStfdj
^ y £ands Crain / necbften Herbft des 74. Jars / zu fcbreiben. ^^^^ mir vberfendt / ein newen Jefuitifcben Catecbifmum / in Windifcber Spracb getruckt / alfo intitu-lirt: Compendium Catechismi Catholici in Slauonica lingua, per Quastiones, in gratiam Catholice iuuentutis propositum. Per fratrem Leonhardum Pachenekerum, professum ac Sacerdotem caenobij Victoriensis almi Cistiriensis ordinis, Graecij Styrie Metropoli, apud Za-chariam Bartschium, Anno 1574. In dem der gut Muncb / die Baptifcb en fiben Sacrament / die fiben Todfund / die vier Sunde / wolcbe in die Himmel fcbreien / die fiben Werck der Barmbertzigkeit / der Heiligen anrufen / das Aue Maria / vnd andere Mugbreucb / vertbadigt / vnnd fur Catbolifcb auggibt. Es bat aucb in difem Jar zu Gratz in Steyr / nabe bey vnferm Vatterland / ein Jefuiter ein
A 2 fcbarpffe /
fcbarpffe / in feinem fin[n] Difputation / wider vnfere Kirchen vnnd Religion / im Druck auggebn lajfen / In wolcber er mit verkerte[n] / vngereumbten falfcblicb an-gezognen Sprucben / Hiftorien vnnd Exempeln aug der beiligen Gfcbrifft / alten Vattern vnnd Concilien / beweifen will / das die jetzige Baptifcbe Romifcbe Kir-cbe / die recbte / Catbolifcbe vnd Apoftolifcbe / vnnd die vnfer / vnrecbte vnd Ketzerifcbe fey etc. DiiKUiter. Daraug abzunemen / das dife newe Hocbtitulirifcbe
wollen Socij	'	,	'	\
cbrifti fein / wolfffcbe zunfft mit Scbaffkleidern bekleidet (wolcbe nicbt SST Bruder deg Herren Jbefu / wie alle gemeine Gottfaligen Efa 14/ Cbriften / Pfal. 22; Mattb. 12; Job. 20; Heb. 2. fonder feine Socij genent wollen fein) ficb aucb in unfer Vatterland / wie in die andern Nationen / eintringen vnd einniftern wollen / vnd mit jbrem Heucblerifcben gleiffenden £eben / vnd . argluftigen / pracbtigen fufffen worten / die einfaltigen verfubren vil guttbertzigen Cbriften / vnfers Vatterlands / von dem an-Leut. gezundtem Liecbt deg beiligen Euangelij / in die vorige Finfternug deg auffgedeckten vnd geojfenbarten Anticbrifts zu Rom / abfUbren vnd ablocken. Denn difer newe Orden der Gefelfcbafft Jefu / ift darzu angericbt / in alle £ander auggefcbickt / mit feigten Pfrunde[n] an reicben Cloftern / mit grofen Freybeiten / Gunft vnd Scbirm der boben Po-tentaten / bocbbegabt / auf dag er das verfallen Bapftumb / vn[d] deg Anticbrifts zerftort Reicb / wider auffricbte / er-balte vnd erweittere / wie zu feben / das dife Socij Pfeudocbrifti, deg Bapfts Tyranney vnd Abgotterey zuer-balten / nicbt allein mit jren falfcben predigen / Gefcbriff-
ten
Jesuiter ver-fubren die
Bapftifcbe newe Scbul
ten vnnd vertuncbten leben / fonder auch mit Scbulbal-ten / fur andere Papftifcbe Orden / lebrer vnd anbenger / ficb auffs bocbft befleijfigen. Denn wa192 fie junge Knaben / aug was £and fie fein / die zum Studieren taugenlicb / augkundtfcbaflten vnd vberkommen / diefelbigen. zieben fie an ficb / obn vorwiffen vnd widerwillen jbrer Eltern (der obgemelt Muncb vnd Refpondens der Difputation nebj-des Jefuiten / feind beide vnfere £andfleut / vnd jbre gendt Scbuler) lebren fie fleiffig / vnnd verforgens mit aller not-turfft vergebens / mit vertroftungen / wa193 fie bey jbrem Glauben vn[d] Geborfam bleibe[n] / werden fie zu groffen ebren vnd guttem leben kommen. Sie baben aucb newlicb den Bapft vberredt / dag er zu Rom ein newe Scbul fur Z^Rom die arme Scbuler aug allen Landern / fonderlicb fur die Teutfcben angericbt. / Darinn werden fie wol gebalten / in Spracben / Kunften / Difputieren / vnnd furnemlicb in jbrer Sopbifterey vnnd Superftition / fleiffig vnderwifen vnnd gelebret / Die werden algdann / wann fie zu jbrem alter vnd verftand kommen / in alle Lander auggetbeilt / deg Bapfts Reicb zuuerfprecben vnnd zubefcbirmen.
Dieweil aber Gott der Herr vns Wacbtern vnd Hurten mufSw feine Herde / die er durcb fein eigen tewres Blut erwor- wen vnd ben vnd erlofet bat / Act. 20. nicbt allein auff die §d!T 2 gefunde Waide zufubren / fonder aucb vor den Wolflfen zubutten vnnd zuwarnen / ernftlicb aufferlegt / Dar-umb will der beilig Paulus / das die recbten Bifcboffen vnnd Prediger / nicbt allein lebrbafftig / fonder aucb mecbtig zuvermanen / zuftraffen vnd zuuberwin-
A 3 den
192| Wo.
193| Wo.
den / die widerwertig fein / wolcbes ficb alle Gottfelige / alte vnnd newe Lebrer vnnd Scribenten / furnemblicb aber bey vnfern zeitten / vnfere Teutfcbe bocberleucbte Tbeolo-gen befleiffen / wolcbe nicbt allein die notwendige feligmacbende Cbriftlicbe Artickel / recbt lebren / vnnd die gantze beilige Biblifcbe Scbrift auflegen / funder aucb der Scbwermer / Rotten / Secten/ vnd der Jefuiten falfcbe Auglegung des Catecbifmi / jbre verfurifcbe Lebr / Gefcbrifften vnd Difputationen / dermaffen widerlegen vnnd entdecken / das maniglicb feben vnd greiffen kan / dag fie der alten grogen Scblangen gezucbt / die am £and vnnd Waffer vmbzieben / aug der lieben jugendt Kinder der Hollen zumacben / der armen Witwen Heuser zufreffen / vnd den Menfcben den den Him[m]el zuzufcbliege[n] / feind auggefcbickt. Apoc. 12. Matb. 23. Rf Vnd dieweil die Jefuitifcben / aucb in Windifcber wan[n] man Spracb / wie obgemelt / wider vnfere Euangelifcbe Lebr ft? zufcbreiben angefangen / in erwegung folcbes / bab icb s-y^b 4. aucb / vnfer Tbeologen Exempel nacb (vnangefeben / dag icb zuuor in den Auglegungen def newen Teftaments / Catecbifmi / Pfalter / Poftilien / Locis Theologicis, vnnd Examine philippi / in den dreien / Augfpurgifcbe[n] / Wurtembergifcben vnnd Sacbfifcben Confeffionen / der Bapftler falfcbe £ebr vnd einreden wider die vnfern / genugfam geantwurt vn[d] widerlegt alfo alt / kranck vnnd lam / dife nacbfolgende lange Predig zufammen colligiert / Dictiert vnd neben dem Catecbifmo trucken laffen / darinn icb vnfer junge einfaltige gutberzige Creiner
vnd
vnd Windifcben / auffs allereinfaltigeft vnd verftendigeft vnderricbte / wie fie mogen vnnd follen alle £ebr / Glau-ben vnnd alle Gottefdienft / aug der beiligen Biblifcben Scbrifft / vnd aug dem Catecbifmo vnderfcbeiden vnd vrt-beilen. Vnd icb ermane fie die beilige Scbrifft fleiffig zu lefen / damit fie den Catecbifmu[m] recbt lebrne[n] verftebn / was ein jedes wort in ficb balte / vnnd derfelbigen allein glauben vnd volgen / wie Cbriftus der Herr felbft Job. 5; £uc. 11; 16; 24 vnnd alle Propbeten fonderlicb der Dau-id / Pfalm 1; 19; 119 vnnd die Apoftel gar oft beuelben.
Vnd icb vnderricbt fie mit lauttern Sprucben vnd Exem- J^ES peln aug der Bibel vnnd Catecbifmo / wie fie vnfern wi- der die derwertigen auff jbr argliftig Gefcbray /vnnd des vnuerftendigen groben Pefelfreden / antwurten follen / b°fe Leu / wie fie fagen / Wir Catbolifcben / balten / lebren / vnd cS™ Do-wollen widerumb auffricbten den alten Glauben / vnnd mini. 7
n .. ~	J, ...	44. ift falfcb.
die fcbone Gottefdienft / wolcbe vnfere Vorelter gebalten / darbey die £eut frumb / trew andecbtig / fridlicbl einig im Glauben / vnd gutte frucbtbare Jar geweft / etc. Dag fie erftlicb von dem Alter des Glaubens alfo antwurten / wie-wol vnfer Glaub ift der elteft / den Gott / ebe er der Welt grund gelegt / furgenommen / das wir durcb Cbriftum beilig fein vor jbme / fagt Paulus Epb. 1 Jedocb das Alter / groffer gewalt / fcbeine[n]de beiligkeit / der Menfcben Weigbeit / die groffe anzal des Volcks / langwirigkeit / macbt den Glauben nicbt recbt / vnnd die Menfcben felig / fonder das Wort Gottes / wie Paulus fagt Rom. 10. Der Glaube komme aug der Predig vnnd gebor deg
A 4 Worts
Dz alter / lan-
ge gewonbeit / Gewalt / die menig des volcks macben.
toiSr Worts Gottes / vnd Cbriftus fagt: Wer feinem Cuangelio recbt vnnd glaubt / der wurdt felig / vnd Paulus fpricbt Rom. 2. Cbriftus — der Herr / werde die Welt / nicbt nacb eines jeden Glauben / das beiiig er fey alt oder new / von Bapften / Bifcbofen / Pfaffen vnd Cumngelium. Muncben / lang oder kurtz gebalten / fonder nacb feinem Cuangelio / ricbten vnnd vrtbeilen / Denn deg Teuffels vn-recbter Glaub / ift aucb Alt / denn er bat nocb im Himmel den vnrecbten Glauben / dem Son Gottes zuwider / auffge-bracbt / darnacb den Adam / Cua / Cain vnd feine nacb-kommen / die Heiden / Juden / Turcken vnd Papiften/ an ficb zu feinem alten vnrecbten Glauben gezogen vn[d] ge-bracbt / Darumb foll ficb niemandt mit dem Wort / der Glaub fey der Alt / vnangefeben / das man das Alter lieb vnd ebren foll balten / von dem recbten alten Glauben abfubren vnd abwenden lajfen. Degwegen follen die jungen vnd einfal-tigen Cbriften / gutte acbtung baben / vnd wiffen / das wir zweierley Cltern vnd Vatter in Glaubens facben baben / die recbt vnnd vnrecbt Glaubigen. Die recbt Glaubigen feind Adam / Cua / vor vnnd nacb dem fabl / da fie widerumb der Gottlicben verbeiffungen / vom Weibffamen / das ift / in Cbriftum geglaubt / vnnd nacb jbnen Abel / Setb / Cnocb / Noe / Abrabam / Ifaac / Jacob / die Crtzvatter / Propbeten / Apoftel / vnnd wolcbe jbr Lebr vnd Glauben nacbgefolget. Aber vnfere falfcbglaubige Vorelter / feind aucb Adam / Cua / wie fie der Scblangen / dem Teuffel / mebr dann Gott geglaubt vnnd geborfam geweft. Gen. 3. Darnacb Cain / Cbam / alle falfcbe Propbeten / Bifcboffen / Prediger / vnd
wolcbe
wolcbe dem Wort Gottes / dem beiligen Euangelio / vnnd dem Catecbifmo zuwider glauben / Gott dienen / die beiligen Sacrament migbraucben / vnd der £ebr deg Teuffels vnnd der Menfcben volgen.
Vnd nacbdem die oftgemelte Bapftifcben / allentbalben von vns auggeben / fcbreiben vnd augfcbreien / wir jk«e§.
Die Lutberi-fcbe[n] / das
Sacrament migbrau-
£utberifcben taufen nicbt recbt / veracbten die beilige Meg / die Jungjraw Maria vnnd alle Heiligen / verbietten gutte cben / die
entuneb-
vnfern frummen Landtfleuten lautter an / wolcber mafen der wf4 k gutte 1941 Entunehren'
Werck / etc. Auff follicbes erzele icb / vnd zeige dern Igutten
Werck	verjetno entehren.
H. Joban[n]es der Tauffer / aug beuelcb Gottes / Cbriftum verbiette[n] / den Herren/ vnd allerley Volcker / allein mit Wafer / im wjjef vn-Namen der Dreifaltigkeit getaufft / wie Cbriftus der Herr / nvbu^gt den Apofteln zu tauffen beuolben / vnnd wie die Apoftel / die erften Cbriften getaufft baben. Dergleicben fag icb jbnen von deg Herrn Abendmal / wer / wie daffelbig geftifft / vnd von den erften Cbriften gebalten. Item wie man Gott allein anruffen / die Heiligen recbt ebren / wolcbe Werck Gott ge-fallen / Derwegen bab icb den Apoftolifcben Glauben / das Vatter vnfer / vnd die gantze Haugtaffel weitleuffig augge-legt / daraug fie erlebrnen / vnd wifen mogen / wie ein jeder Cbrift / bobes vnd nideres Stands / in feinem Ampt vnnd Beruf / nicbt allein in der Kircben oder Cloftern / fonder aucb auff dem Ratbaug / in feiner Haugbaltung / vnd auff dem Feld /mit feiner Arbeit / recbt Gott dienen foll vnd mog.
Icb verantwort aucb jbre alte Judifcben reden / Jerem. 44. Das fie klagen vber vnfer £ebr	gen'/ &
A 5 vnd
Nicbt die
recbt glaubi-
tt^/8" vnd fagen / Seit die £utberifcben mit jbrem newen Glau-vwbug- ben auffkommen / feind alle Plagen vnnd tewrungen gf[n] / entftanden / etc. vn[d] beweife aug Moife vnd allen Pro-fcbuidig / pbeten / dag die Papigten mit jbrem newen Glauben / Abgotterey / Tirannifieren / verfolgungen / vnd vnzucbti-gem leben / an allem Vngluck fcbuldig. Denn zur zeit deg Abrabams / Ifaac / Jacob / Jofepb / Moife / Dauid / Elie / Elifei / vnd der Apoftel feind aucb groffe Tewrungen / Krieg / Peftilentz vnd Hewfcbrecken geweft / Aber an dem waren nicbt die Ertzvatter / Propbeten vnd Apoftel / mit jrem Glauben vnd £ebr / fonder die Cananiter / Egyptier / die vnglaubigen Ifraeliten / Juden vnd Heiden / mit jrem Abg8ttifcben Glauben vnd Gottlofen leben fcbuldig.
In fumma / Icb verboff / der Allmacbtig / in krafft feines beiligen Geifts vnnd Worts / werde vnfere Gottfelige Crainer vnnd Windifcben / mit difer vnd den vorigen vnfern Predig-ten vnd Bucbern in der erkan[n]ten vnd angenommen Warbeit / deg beiligen Euangelij / im recbten Glauben / Anruffung / vnd bey dem alten recbten braucb der beiligen Sacrament / in Cbriftlicber lieb / gedult / einigkeit / vnnd in allen Gottfeligen Dienften / bekrefftigen / vnnd wider aller-ley bollifcbe Pforten / Practicken vnnd Tiranney / beftendig erbalten / fie vnderricbten / Mund vnnd Weigbeit geben / dag fie alle faligmacbende Artickel deg Cbriftlicben Glaubens / wider der Jefuiter vnnd jres gleicbe[n] Fallacien / vn[d] argliftige Rede[n] / aug dem Catecbifmo vnd klaren Sprucben der H. Scbrifft vrtbeilen / vertbadingen vnnd verfprecben werden wiffen. Das verleibe jbnen Cbriftus der
Herr /
Herr / vnfer Seelen recbter Bifcboff vnnd Hirte feinem zufagen nacb. / Amen.
Das icb aber difes Bucblein / mein geliebter in Cbrifto	TWruabsedren
Sun vnnd Gottl / Juncker Frantz Georg / darinn der	feinem Got-
Catecbifmus auff zweyerley weig wurdet auggelegt / vnnd	tS BS-
die nottigiften Artickel vnfers Cbriftlicben Glaubens /	cieren
werden aug Gottes wort / klar vnd lautter gelebrnt / be- verurfacbt.
zeugt/ vertb adigt / vnnd der Papftifcben verfurifcbe lebr / leftern / Aberglaub / Abgotterey / vnnd Migbraucb an tag gegeben vnnd widerlegt / eucb zufcbreibe vnnd in ewern namen laffe auggebn / tbu icb erftlicb darumb / Nacbdem icb vor dreyzeben Jaren zu der zeit / da jr ge-born / vnnd icb der Cbriftlicben Kircben im £ands Crein perfonlicb mit dem Predigampt neben andern gedient / bin icb aug funderlicber Scbickung Gottes von ewern ebr-licben Gottfeligen vnd Cbriftlicben Herrn Vatter vnnd Frawen Mutter / zu ewr H. Tauff beruffen / ewr Geuatter vnd Zeug / das jr recbt nacb befelcb vnd einfatzung Cbrifti / im namen der H. Dreyfaltigkeit / vnd mit lautern waffer / on faltz / kbat vn[d] ol getaufft worden. Vnnd nacbdem einem jeden Cbriftlicben Geuattern geburt / feinem Gottel / was er von Gott in der Tauff fur bimlifcbe Gutter empfangen / vnnd was er entgegen Gott dem Herren bey folcber Taufff verfprocben vnnd fcbuldfg zutbun / zuerinnern vnnd zuermanen / vnnd neben feinen Eltern / Freunden / Nacbpawren / vnnd Scbulmeiftem / den Catecbifmum / zu lebren / Daffelbig will icb biemit mit difem Bucblin getbon vnd bewifen baben. Zum ande=
ren
ren / zur gedecbnug der Cbriftlicben lieb / trew vnd feundtfcbaf / die icb erftlicb mit Cwrn Herren Grogvat-tern / Herrn Frantzen von Rein / etc. vor viertzig jaren / da er der Crfamen £andtfcbaf deg loblicben Furftentbumbs Crain / vil jar nacbeinander / ein Verordneter / Cinnemer vn[d] Beyfitzer / vnd icb Prediger vnd Tbumbberr zu £a-bacb gewegt / miteinander gebabt / Dergleicben nacbmals mit Cwrm Herrn Vattern / degwegen vnd in anfebung mei-nes Predigamptes / wolcbes er bocb liebet vn[d] ebret / er micb zu Cwrem Geuattern erwolet vnd berujfen. Zum drit-ten / bab icb aucb wollen mit difem Dedicieren / vmb die vilfaltigen woltbaten / von Cwrn Gottfaligen Herrn Grog-vattern / Cwren Herren Vattern vnnd Frawen Mutter / mir vnd den meinen bewifen / durcb eucb gegen jbnen micb danckbar erzeigen. Zu dem dieweil der Herren von Rein / etc. / jbr alt ebrlicb berkom[m]en / Namen / Stammen / vnd Cdelgefcblecbt / im gantzen Furftentbumb Crain / vnd in den vmbligenden Landen / bobes vnnd nidriges Stands Perfonen / bekandt / von jbnen bocbgerumbt / lieb / vnd in allen ebren gebalten. / Derbalben verboff icb / difes Bucb-lein / feitmals eucb zugefcbribe[n] / werde der Gottfforcbtigen lieben Jugendt / vnd gutbertzigen Cbriften vnfers Vatter-lands / defto lieber / angenem fein / vnnd von jbnen fleiffig gelefen. Darzu Cbriftus der Herr vnfer Saligmacber / wolcber die Jugendt vnd alle Menfcben / fo bocbgeliebet / dag er von jbrentwegen von Himmel zu vns auff die Crden kommen / ein Kind vnnd Menfcb worden / alle zu ficb beruffen / auf feinen Henden getragen / fur jbre Sund geftorben / vnd
vom
vom Todt aufferftanden / fie vor Gott frumb / gerecbt / vnnd beilig zum Himmelreicb taugenlicb vnd wurdig ge-macbt /vnnd alfo jnen vnnd allen recbtglaubigen / die ewige Seligkeit verdient vnd erworben / der verleibe vns allen feinen Geift / Krafft vnd Segen / dag wir allem dem / was vns die beilig Scbrifft vnd Catecbifmus lebret / nacbkommen vnd volgen / Amen. Gefcbriben zu Derendingen an S. Primi vnd Feliciani tag / im 1575 Jar.
E. Ern,
Geborfamer / Dienft williger vnnd trewer Geuatter
Primus Truber Pfarber dafelbft.
CATEHISMUS
Z DVEIMA IZLAGAMA.
ENA PRIDIGA OD STAROSTI te prave inu krive vere, kerstčovane, mašovane, čestčena tih svetnikov, od cerkovnih inu domačih božyh službi iz Svetega pisma, starih kronik inu vučenikov vkupe zbrana, ta mahina agenda, otročie molitve, skuzi Primoža Truberia.
1 Pet. 3195
Sitis parati ad re spondendum cuilibet petenti rationem eius fpei, qua in vobis est.
Katekizem z razlagama
gospodov Brenza196 in M. C. Vischerja,197 pridiga o izvoru in starosti prave in krive vere ter bogoslužja. Hišna tabla in mala Agenda.
V TUBINGENU,
1575
195| 1 Pt 3,15: Gospoda Kristusa posvetite v svojih srcih. Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas. Trubar citira po Luth-ru (Seid allezeit bereit zur Verantwortung jederman, der Grund fordert der Hoff-nung, die in euch ist) ne po Vulgati, kjer se tekst glasi: Sitis parati semper ad satisfactionem omni poscenti vos rationem de ca, quae in vobis est spe.
196| Johannes Brenz, Katechismus, prva izdaja 1535.
197| M. Christoph Vischer, Auslegung der funff Heubtstuck des heiligen Catechismi..., Schmal-kalden 1573.
Plemenitemu in
cenjenemu mlademu gospodu
^ j	T	t	• & ir
Francetu Juriju plemenitemu baronu
Reinu Strmolskemu itd.198 predvsem milost božjo,	198l Pl- Reini> lastniki gra-
du Strmol od konca 15.
mir, blagoslov in vse dobro po Kristusu.	stoletja (1479 do 1634).
Nekateri dobri kristjani ter zvesti služabniki Tudi j^' božje Cerkve v deželi Kranjski so mi v je- p^tislo -seni preteklega 74. leta poslali nov jezuit- venska ski katekizem, natisnjen v slovenskem jeziku, ki je takole podnaslovljen: Compendium Catechismi Catholici in Slavonica lingua per Quaestiones, in gratiam Catholice iuventutispropositum. Per fratrem Leonhardum Pacheneckerum, professum ac Sacerdotem ca-enobij Victoriensis almi Cistiriensis ordinis, Graecij Styrie Metropoli, apud Zachariam Barthschium, Anno 1574. V njem dobri menih sedem papeških zakramentov, sedem smrtnih grehov, štiri v nebo vpijoče grehe, sedem dobrih del usmiljenja, klicanje k svetnikom, Ave Marijo in druge zlorabe zagovarja ter razglaša za katoliške. Tudi v tem letu je v Gradcu na
v
Štajerskem, blizu naše domovine, nek jezuit izdal tiskano, po njegovem razumu ostro napisano razpravo proti naši Cerkvi in veri, v kateri hoče z napačnimi, preobrnjenimi in popačenimi zgodo-
199| Ps 22,28. 200| Mt 12,49. 201| Jn 20,17.
202| Heb 2,11.
Jezuiti bi radi bili Kristusovi družabniki. Similis eio altissimo. Iz 14.
Licemer-stvo in krivi nauk zapeljeta mnogo ljudi.
vinskimi dejstvi, primeri in izreki iz Svetega pisma, starih očakov in cerkvenih zborov dokazati, da je sedanja papeška rimska Cerkev prava katoliška in apostolska, naša pa napačna ter krivoverska itd.
Iz tega je mogoče razumeti, da se želi to novo, sa-movšečno, v ovčje kožuhe preoblečeno volčje leglo (katerega udje ne žele, da se kot vsi ostali pobožni kristjani imenujejo bratje našega Gospoda Jezusa, Ps 22;199 Mt 12;200 Jn 20;201 Heb 2,202 temveč njegovi družabniki) vsiliti in ugnezditi tudi v naši domovini tako kot med drugimi narodi ter s svojim licemerskim, opolzkim življenjem in hinavskimi, velikimi ter sladkimi besedami preproste, dobrosrčne kristjane naše domovine odvrniti in zvabiti od plameneče luči svetega evangelija v prejšnjo temo razkrinkanega in razgaljenega antikrista v Rimu. Kajti ta novi red družbe Jezusove je osnovan ter bogato obdarjen z mastnimi nadarbinami, samostani in z velikimi svoboščinami, z naklonjenostjo in pod zaščito visokih oblastnikov poslan v vse dežele zato, da propadlo papeštvo in antikristovo razdejano cesarstvo znova povzdigne, ohrani in razširi. Kot je videti, se ti dozdevni Kristusovi družabniki papeževe tiranije in malikovanja ne trudijo obdržati zgolj s krivimi pridigami, pisanjem in obsojanja vrednim življenjem, temveč tudi z vzdrževanjem šol za druge papeške redove, učitelje in privržence. Kajti kjer koli, v kate-
ri koli deželi zasledijo za študij sposobne mlade fante, jih pritegnejo, si jih tudi brez vednosti in proti volji staršev podredijo (omenjeni menih in zagovornik razprave tega jezuita, oba sta naša deželana ter jezuitska učenca),203 jih vneto učijo, oskrbujejo z vsem potrebnim ter jim obljubljajo, da bodo deležni velike časti in dobrega življenja, če bodo vztrajali v njih veri in pokorščini. Pred kratkim so papeža prepričali, da je za revne učence iz vseh dežel, posebej za Nemce, v Rimu ustanovil novo šolo. V njej jih dobro oskrbujejo, učijo jezikov, raznih umetnosti in razpravljanja, predvsem pa jih seznanjajo in poučujejo v njihovi sofistiki in prazni veri. Ko dosežejo določeno starost in znanje, jih pošljejo v razne dežele, kjer zagovarjajo in branijo papeško cesarstvo. Ker pa Bog, naš Gospodar, svoje črede, ki jo je pridobil in odrešil z lastno dragoceno krvjo, Apd 20,204 nam varuhom in pastirjem ni zaupal zgolj zato, da bi jo popeljali na dobro pašo, temveč je od nas zahteval, da jo tudi obvarujemo in svarimo pred volkovi. Sveti Pavel zato želi, da pravi škofje in pridigarji ne le poučujejo, temveč tudi resno opominjajo, grajajo in premagujejo tiste, ki se odvrnejo od prave vere, za kar si vsi pobožni stari in novi učitelji ter pismouki, v sedanjem času zlasti naši nemški razsvetljeni teologi, ki znajo pravilno učiti in razlagati potrebna zveličavna poglavja krščanske vere in celo Sveto pis-
Jezuiti zapeljujejo ljubo mladino.
Papeška nova šola v Rimu.
Pridigarji morajo graditi ter se bojevati (Ezr 4).205
203| Leonhard Pachernecker in n. n.
204| Apd, 20,28-29.
205| Ezr 4,1-4.
206| Schwarmer, v dobi reformacije so tako imenovali tiste pristaše reformacije, ki so želeli Kristusovo oblast ustoličiti z zakoni, odnosno so odklanjali vsako povezavo med krščanstvom in svetno oblastjo, zavzemali so se za duhovnost, pobožnost, za krst pri polnoletnosti, cerkveno vzgojo in skupnost dobrin, da bi se tako pripravili na uresničenje božjega kraljestva na zemlji. Prim.
Karl Holl, Luther und die Schwarmer, v: Gesammel-te Aufsatze zur Kirchen-geschichte, zv. I: Luther, 1932.
207| Raz 12,9.
208| Mt 23,13.
209| Sir 4,25.
mo, močno prizadevajo. Prav tako pa švermerjev,206 odpadnikov, sekt in jezuitov napačno tolmačenje katekizma, njih zavajajoče nauke, spise in razprave tako razlagajo in razkrivajo, da lahko vsi vidijo in spoznajo, da jih zapeljuje stara velika kačja zalega, ki se plazi naokrog po suhem in po vodi, da bi iz ljube mladine naredila otroke pekla, ubogim vdovam požrla hiše in ljudem zapahnila vrata v nebesa (Raz
12;
Mt 23).21
Če hočeš pomagati ljudem odkrito povej resnico (Sir).209
210| Jn 5,46-47; Lk 11,28; Lk 16,31; Lk 24,44.
In ker so, kot omenjeno, jezuiti tudi v slovenskem jeziku začeli pisati proti naši razlagi evangelija, sem v odgovor po zgledu naših teologov (ne glede na to, da sem poprej v razlagah Novega testamenta, katekizma, psalterja, postile, Lologicis ter Examine Philip-pi v treh veroizpovedih, to je: augsburški, wurttem-berški in saški, na papeški krivi nauk in govorjenje proti našim zadosti odgovoril ter ju ovrgel), čeprav star, bolehen in hrom, sledečo izčrpno pridigo narekoval in pustil skupaj s katekizmom natisniti. Z njo želim mlade, preproste, dobrosrčne Kranjce in Slovence na preprost in razumljiv način podučiti, kako naj vse nauke, vero in božje službe iz Svetega pisma ter katekizma pravilno spoznavajo ter presojajo. Opominjam jih tudi, naj vneto prebirajo Sveto pismo, da bodo pravilno razumeli katekizem, kaj vsaka beseda v njem pomeni, ji verjeli in se po njej ravnali tako kot Kristus, naš Gospod (Jn 5; Lk 11; 16; 24),210
vsi preroki, posebej pa David (Ps 1; 19; 119)211 ter apostoli pogosto priporočajo.
Učim jih, kako naj z izreki in primeri iz Biblije ter katekizma odgovarjajo našim nasprotnikom na njih zahrbtno vpitje ter nerazumljivo, grobo in sovražno govorjenje. Oni pravijo: »Mi, katoliški, imamo, učimo in želimo znova vzpostaviti staro vero in lepa bogoslužja, kakršna so imeli naši predniki, ko so bili ljudje še pobožni, zvesti, zbrani, miroljubni in enotni v veri, ko so bila dobra ter plodna leta itd.« Najprej naj o starosti vere odgovore tako; Pavel Ef 1212 pravi: Naša vera je res najstarejša, saj je Bog, še preden je ustvaril svet, odločil, da bomo pred njim sveti po Kristusu. Vendar starost, velika oblast, navidezna svetost, človeška modrost, številčnost naroda in dolgotrajnost ne store prave vere ter ljudi ne zveličajo, temveč božja beseda kot pravi Pavel v Rim 10.213 Vera prihaja iz pridige in sprejemanja božje besede, saj Kristus pravi. »Kdor verjame mojemu evangeliju, ta bo zveličan.« Pavel v Rim 2214 pravi: Kristus Gospodar svetu ne bo sodil po veri posameznika, pa naj bo ta stara ali nova, od papežev, škofov, duhovnikov ali menihov, že dolgo ali šele kratko časa oznanjana, temveč bo ravnal in sodil po svojem evangeliju. Kajti satanova kriva vera je tudi stara, saj je že v nebesih zoper božjega Sinu krivi nauk vzpostavil ter nato Adama, Evo, Kajna in njegove potomce, pogane,
Papistično zmerjanje luteranov, da širijo novo vero, da so zlobni ljudje in krivi za huda leta. Templum Domini
Jer 7> 44) je lažnivo.
Starost, stare navade, oblast in človeški razum ne ustvarjajo prave vere ter nikogar ne zveličajo, temveč le sveti evangelij, Rim 1.
211| Ps 1,2; 19,8-12; 119, Trubar verjetno misli na celotno vsebino psalma.
212| Ef 1,4.
213| Rim 10,17.
214| Rim 2,16.
215| 1 Mz 3,3-6.
Jude, Turke in papiste pritegnil nase ter v svojo staro krivo vero zapeljal. Zato naj se nihče, ne glede na to, da je treba starost ceniti in spoštovati, ne pusti z besedami »ta vera je stara« zapeljati in odvrniti od prave stare vere. Zato naj bodo mladi in preprosti kristjani pozorni in naj vedo, da imamo, kar se vere tiče, dve vrsti staršev in očetov, ene s pravo in druge s krivo vero. Pravoverna sta bila Adam in Eva pred in po padcu, ker sta verovala v božjo obljubo o semenu iz žene, to je v Kristusovo rojstvo, po njiju pa Abel, Set, Enoh, Noe, Abraham, Izak, Jakob, očaki, preroki, apostoli ter vsi, ki so sledili njih nauku in veri. Toda Adam in Eva sta tudi naša krivoverna prastarša, ker sta kači, to je hudiču, verjela in bila pokorna bolj kot Bogu, 1 Mz 3,215 za njima pa Kajn, Ham, vsi lažni preroki, škofi, pridigarji, vsi, katerih vera in bogoslužje sta v nasprotju z božjo besedo, svetim evangelijem in katekizmom, vsi, ki zlorabljajo svete zakramente ter sledijo hudičevemu in človekovemu nauku.
Luterani so Medtem ko večkrat omenjeni papežniki povsod o
po krivem	, v . ,v	L J". ,	L .
obdolženi, nas razglašajo, pišejo in kriče, da mi, luteranci, pra-
da. zlorab- vilno ne krščujemo, da zaničujemo sveto mašo, devi-
ljajo svete
zakramen- co Marijo in vse svetnike ter prepovedujemo dobra
te, onečaš-
čajo svet-
dela.
dela itd., jaz našim dobrim, pobožnim rojakom pripovedujem in razlagam, kako je sveti Janez Krstnik po božji zapovedi, v imenu Svete Trojice, samo z vodo krstil Kristusa, našega Gospoda, in mnoga
ljudstva; kako je Kristus, Gospod, apostolom zapo-vedal krstiti in kako so apostoli krstili prve kristjane. Prav tako jim pripovedujem o Gospodovi večerji, kdo in kako je le-to vzpostavil ter kako so jo opravljali prvi kristjani. Nadalje: kako se moramo z molitvijo obračati samo na Boga, svetnike prav častiti in katera dela so Bogu dopadljiva. Zato sem zelo obširno razložil apostolsko vero, očenaš in celotno hišno tablo. Iz vsega tega se lahko poučijo in spoznajo, kako naj sleherni kristjan, visokega ali nizkega stanu, svojemu poklicu in položaju primerno, ne samo v cerkvi ali v samostanu, temveč tudi na rotovžu, v gospodinjstvu in na polju s svojim delom pravilno služi Bogu.
Odgovarjam tudi na njihovo staro judovsko go- Ne pravo-
v	verni tem-
vorjenje (Jer 44),216 ko tožijo čez naš nauk in govori- več maliko- 2161 Jer 44'5-6-jo, češ, odkar so se pojavili luteranci s svojo novo ve- valci in
nespokor-
ro, so nastopile vse tegobe in draginje itd. Z jeni so kri-Mojzesom in vsemi preroki dokazujem, da so papisti ^mb:^ s svojo novo vero, malikovanjem, tiranijo, preganjanjem in nemoralnim življenjem krivi za vso nesrečo.
Tudi v času Abrahama, Izaka, Jakoba, Jožefa, Mojzesa, Davida, Elije, Elizeja in apostolov so se pojavljale velike draginje, vojne, epidemije in kobilice, pa tega niso zakrivili očaki, preroki in apostoli s svojo vero in naukom, temveč Kanaanci, Egipčani, neverni Izraelci, Judi in pogani s svojim malikoval-skim verovanjem ter brezbožnim življenjem.
svet.
217| Jn 10,11-15.
Kristusovih ovčic ne bo nihče iztrgal iz njegovih rok (Jn. 10).217
Kaj je napotilo Trubarja, da je to knjižico posvetil svojemu krščencu.
Skratka, upam, da bo Vsemogočni z močjo svoje besede in Svetega Duha naše pobožne Kranjce in Slovence skozi to knjigo ter prejšnje naše pridige in knjige ohranil v spoznani in sprejeti resnici svetega evangelija, v pravi veri in molitvi, v pravi rabi svetih zakramentov, v krščanski ljubezni, potrpežljivosti in edinosti, utrdil v starih pobožnih službah ter okrepil proti vsem peklenskim portam, prevaram in tiraniji, jih razsvetljeval ter jim podelil govor in modrost. Tako bodo zmogli vsa zveličavna poglavja krščanske vere pred jezuiti in njim podobnimi sleparji ter zahrbtnimi govoricami z jasnimi izreki iz katekizma in Svetega pisma obsoditi, braniti in zagovarjati. To naj jim podari Kristus, naš Gospod, naših duš pravi škof in pastir po svoji obljubi. Amen.
Da pa sem to knjižico mladi gospod France Jurij, moj ljubi v Kristusu sin in krščenec, v kateri je predstavljen katekizem z dvema razlagama in se v njem važna poglavja naše krščanske vere z božjo besedo razločno in jasno uči, razlaga in zagovarja ter pape-ški zavajajoči nauk, pregrehe, praznoverje, maliko-vanje in zlorabe osvetljuje in izpodbija, posvetil vam ter v vašem imenu izdal, sem upošteval sledeče razloge. Najprej, potem ko sem pred trinajstimi leti v času, ko ste se vi rodili, med drugim služil kot pridigar naši krščanski Cerkvi v kranjski deželi, sem bil po posebni božji previdnosti od vašega častivredne-
ga, pobožnega in krščanskega gospoda očeta in gospe matere poklican k vašemu svetemu krstu, bil vaš boter in priča, da ste bili pravilno, kot je zapove-dal in storil Kristus, v imenu Svete Trojice samo z vodo, brez soli, brez blata in olja krščeni. In ker se za vsakega krščanskega botra spodobi, da svojega krščenca skupaj s starši, prijatelji, sosedi in učitelji spodbuja pri učenju katekizma, ga vedno spominja in opozarja na to, s kakšnimi nebeškimi zakladi ga je Bog obdaroval ob krstu in kaj je on naproti Gospodu Bogu po obljubi dolžan storiti, hočem s to knjižico izpolniti in potrditi. Drugič, v spomin na krščansko ljubezen, zvestobo in prijateljstvo med mano in vašim gospodom starim oč etom, gospodom Francem pl. Reinom itd. pred štiridesetimi leti, ko je bil mnogo let zapored poslanec, odbornik in blagajnik častitljivih deželnih stanov slavne kneževine Kranjske, jaz pa stolni kanonik v Ljubljani, nato pa na enako prijateljstvo med vašim gospodom očetom in mano, ko me je glede na moj položaj pridigarja, ki ga je visoko cenil in spoštoval, vaš gospod oče izbral in poklical za vašega botra. Tretjič. S tem posvetilom sem hotel skozi vas izkazati hvaležnost za mnoga dobra dela, ki so jih vaš pobožni gospod stari oče, vaš gospod oče in gospa mati izkazali meni in moji družini. Ker so staro častivredno poreklo, ime, tradicija in plemeniti rod gospodov Reinov v vsej kneževini
Kranjski in okoliških deželah ljudem visokega ali nizkega stanu poznani, visoko cenjeni, priljubljeni in spoštovani, upam, da bo ta knjižica — ker je posvečena vam, bogaboječi ljubi mladini ter dobrosrčnim kristjanom naše domovine — toliko ljubša, prijetnejša ter od njih vneto brana. Kristus Gospod, naš zveličar, ki je mladino in vse ljudi tako močno ljubil, da je zaradi njih z nebes prišel na zemljo, otrok in človek postal, vse k sebi poklical, na svojih rokah nosil, za njihove grehe umrl, od mrtvih vstal, ljudi pred Bogom verne, pravične in svete za nebeško kraljestvo vredne pripravil ter tako njim in vsem pravovernim večno blaženost zaslužil in pridobil, naj nam vsem svojega duha, moč in blagoslov podeli, da bomo zmogli slediti ter izpolnjevati vse, kar nas Sveto pismo in katekizem učita. Amen. Napisano v Derendingenu, na svetega Primoža in Felicijana dan, v 1575. letu.
Vaše milosti
uslužni, vdani in zvesti boter
Primož Trubar, tukajšnji župnik
N O V I G A
TESTAMENTA
PVSLEDNI DEIL, V TIM SO S.
Paula htim Iudom, S. Iacoba, Petra, Iansha, Iudesha liftuui, inu S. Iuana Refodiuene, S kratkimi faftopnimi Islagami, Druguzh popraulen inu prepiffan fdai peruizh drukan, od Primosha Truberia.218
Deut. 4. P/al. 119. Efai. 8. Apoc. 22. Si quis appofuerit ad haec vel diminuerit de verbis !ibri Prophetiae huius, apponet Deus fuper illum plagas fcriptas in hoc !ibro, & auferet partem eius e !ibro & ex vitae urbe sancta.219
Das letft Tbeil des newen
Teftaments / in wolcbem begriffen seind / die Episteln deg beiligen Apoftels Pauli zum Hebreern / Item / Jaco-bi / Petri / Jobannis / Jude / sambt der Offenbarung / mit kurtzen verftendigen Auglegungen.
V TIBINGI
MDLXXVII.
218| Des Neuen Testaments letzter Teil. In dem Briefe des hl. Paulus den Hebreern, des hl. Jakobs, Petrus, Jochannes, und Juda, sowie des hl. Jochannes Offenbarung mit kurtzen und verstan-digen Ausslegungen zum zweiten mal verbes-sert und uberschrieben, jetzt zum ersten mal von Primus Truber gedruckt.
219| Raz 22,18-19: Ich bezeuge allen, die da horen die Worte der Weis-sagung in diesem Buch: So jemand dazusetzt, so wird Gott zusetzen auf ihn die Plagen, die in diesem Buch geschrieben stehen. Und so jemand davontut von den Worten des Buchs dieser Weissagung, so wird Gott abtun sein Teil von Holz des Lebens und von der heiligen Stadt, davon in diesem Buch geschrieben ist.
Den Wolgebornen /
Edlen Herren vnnd Jungkberren / Herren Cbriftopben Freyberren
zu Aurfperg vnd Nadlifcbegk / Erbcamerer in Crein / vnnd in der Windifchen Marck / Pfandtberren zu Zobelfberg / vnd zu der zeit Verwalter der £andtsbauptmanfcbafft in Crein / & Herren Andre von Aurfperg / Herren zu Scbonberg / Seifenburg vnnd Naideck / Erbmarfcbalck in Crein vnnd Windifchen Marck. Jungberren Frantzen Gallen zum £ueg vnnd Gallenftein / vnnd Jacoben Gallen zum Grauenweg vnnd Gallenstein / & Gottes Gnad / Segen / Frid vnnd alles guts durcb Cbriftum.
nadige vnnd
Gunstige lieben Herren vnnd Jungkberren / dz icb difen letften Tbeil deg newen Teftaments in vnfer gemeiner Windifcben Spracb (wolcben icb eucb vnnd ewern Scbulgesellen / vor ettlicb jaren / nocb dazumal / da ir bey vns zu Tubingen gestu-diert / zu dedicieren verfprocben) so langfam vnd fpat / in Truck geben / feind nicbt allein / dag icb die warbeit be-kenn / meine fcbwere / langwirige Kranckbeitten / das Alter / vnd vnuermugen den Truck zu uerlegen /
a 2 sonder
Truber ift alt vnnd offt Kranck.
fonder aucb mein nacblaffigkeit vnnd weltlicbe Gefcbafft fcbuldig / Cbriftus der Herr vergebe vnd vergeffe nur dife Warumb dig vnd andere meine funde / AmenWiewol icb nun vor difer
Bucblein mit
gutten Com- zeit mir furgenommen / das gantz new Teftament mit den Setoafr Commentary's / in Folio zufamen in ein Bucb zu trucken / getruckt. vnnd ettlicb Gottfelige / Erfame £andtfcbafften vmb verle-gung deg Trucks anzufprecben / Dieweil aber diefelbige nun langezeit / mit andern groffen fcbwaren Auggaben / taglicbem einfall vnnd angriff der Turcken auffs bocbft befcbwert / fo bab icb fie bigber nicbt erfucbt / vnnd dig-mal allein difen Tbeil / darinn die Epiftel der funff Apoftel / fampt der Offenbarung Jobannis begriffen / auff dife weig vnd form / wie icb fie bie furftelle / beneben einer Cbriftlicben vnnd nutzlicben auglegung / wolcbe icb aug viler von Gott erleucbten vnnd bewerten Scribenten Bucber zufamen gezogen / was dunckel vnd vnuerftendig erklart / vnnd darbey die furnembfte Lebr vnnd Troftungen ange-zeigt / aucb die widerwertigen falfcbe Deuttungen vnnd Auglegungen / entdeckt vnnd widerlegt / trucken laffen. Vnnd verboffe / dife vnfere Arbeit / werde vnfern Catbolifcbe / Gottfeligen Creineren vnnd Windifcben gefallen vnd nutz-£ B?/ licb sein / dardurcb fie im recbten Glauben / vnnd in den feind vngleicb. Gottgefelligen dienften (die fie zuuor aug dem Catecbifmo / Euangeliften / deg beiligen Pauli vnd andern Bucbern ge-lebrnt) defto beffer vnderricbtet / gegrundet / vnd gefterckt werden / dieweil fie feben vnnd befinden / das alle Apoftel / aug einem Geift /
von
Die recbte Apoftolifcbe
von Cbrifto / feinem Reich / Glauben / vnd gutten Wercken zeugen / lebren vnd fcbreiben. Sie werden auch daraug leicbtlicb abnemen / verftebn vnd vrtbeilen mogen / dag der Bapftlicben Lebr / Glaub / Ceremonien / Gottesdienft / leben vnd tbun / ficb mit der Apoftel Lebr nicbt verglei-cben / vnd nicbts dann Menfcbenfatzungen / dem Wort Gottes zuwider / nicbt Apoftolifcb nocb Catbolifcb feien.
Betreffendt die Epiftel zun Hebreern / nacb dem fie aug Die Epiftlen
zun Hebre-
dem recbten Apoftolifcben Geift ift gefcbriben/ vnd gewal- ern / Jaco-tiglicb vnnd klar mit der Propbetifcben Scbrifft zeuget / bo/JPT / von beiden naturen Cbrifti / von feinem Opffer am Creutz / Jude / vnnd was er vns darmit erworben vnnd zuwegen gebracbt / was fn/af,indt die Mofaifcben Ceremonien bedeutten / auglegt / lag icb Apoftolifcb-fie mit andern Gelerten / den beiligen Apoftel Paulum jbren Autborem fein vnd bleiben. Dann in difer Epiftel / werden der Juden lofterungen wider Cbriftum / vnd die Bapftiscbe Meg / das ein verfun Opfer fein foll / gewaltiglicb wider-legt / der gleicben beide Epifteln deg beiligen Petri / Jaco-bi / Jobannis / Jude / vnd die Offenbarung / feind mir aucb Apoftolifcb / aug vrfacben / die icb bernacb in vol-genden Windifcben Vorreden / vnnd Argumenten anzeige.
Vor der Offenbarung Jobannis / bab icbdie lange Vor- gWeneiigns adgeur n-red D. M. Lutberi geftelt / vnnd wiewol derfelbe verborg- Offenbarung ne Weigsagung / durcb die Ketzer / Mabomet / Bapft / veruolger der recbten Kircben Gottes / augerbalb deg verftendiger. Jungsten tags / nunmebr volbracbt / darumb fie defto leicbter / vnd grundtlicber / wie der andern Pro
a 3 pbeten
Kleine Buch lein hand-
Die
Euangeliften werden zum anderenmal getruckt.
pheten / Chrifti vnd Apoftel / zu uerftehn / nichts deftoweniger hab ich fie weutleiffiger / denn der andern Apoftel Schrifften auggelegt.
Vnd nach dem man jetzunder an mehr orten / die gantze Bibel vnnd andere Bucher / auch in kleiner / als Octaua, Duodecima, vnd Decima sexta forma pflegt zu trucken / wolche den Leutten alfo klein angenem vnnd anmuttig / fo mag man auch die andere Theil deg Windifchen newen Ceftaments / die zuuor in Quarta forma auggangen / wider aufflegen / vnd in folcher Octaua forma trucken.
Ich will auch hieneben vnangezeigt nicht laffen / das ich albereit augfurliche Commentaria / vber die Euangelisten / aug Herren Brentij vnd anderer bewerten Buchern colligie-re / verhoff diefelbige / durch hilff deg Allmachtigen dig jar zuueruertigen. Hm r Warumb ich aber dig Apoftolifch Buchlein / euch mei-Aursperg nen Gnadigen Herren vnd Gunftigen Junckherren P^rbhiugdt: 47 zufchreibe / gefchicht aug volgenden vrfachen. Nachdem jar. ich im Lande Crein auff der Raftzhitz den Freyherren zu Aursperg gehorig nach Christi geburt im 1508. Jar (in wol-chem die Venediger im Krieg wider den groffen frommen Kaiser Maximilianum den erften / die Statt Trieft einna-men / vnd ein jar ingehabt) bin geboren / vnnd hernach Anno / & 30 erftlich in der Grauenfchafft Cili nachmals im Landts Crain / das Euangelium vom Reich Chrifti / vnnd Catechifmum / in rechtem verftandt neben andern (gleich-wol noch bey der Meg) zupredigen angefangen / vnnd alfo vor der erften verfolgung 17. Jar nacheinan=
der
angelium
angenom-
men.
der gepredigt / gabe Gott feinen Geift vnnd Krafft / das ^IdT ewere Gottfalige / ehrliche / anfehenliche Voreltern / An- lich das €u-herren / Grogmutter / Vatter / Muttern / Vettern vnnd Muemen / neben andern Herren vnnd Landtleutten / fTa-wen vnd Jungfrawen / fich dem heiligen Euangelio erga-ben / dasfelbig nicht on groffe gefahr jhres Leibs vnd Guts / offentlich bekennt / vnnd augzubreitten vns Predigern trew-lich geholffen / vnnd in vnsern Veruolgungen vil guts gethon.
Nachmals wie ihr vor zehen jaren / mit eweren Brudern Vier jung
Herren von
vnd Vettern / Herren Wolffen Engelbrecht Freyherren zu Aursperg / Aurfperg / & (der jetzund vmb Christi vnd deg Vatterlandts hTt^i eJ-willen in der Turckey leider anderhalb jar gefangen ligt) / len h^ zu vnnd dem Herren Troian feinen Brudern / (der in feinem SST Beruff / im fleiffigen Studieren / zu Padua vor acht jaren in Chrifto entfchlaffen) die freyen Kunft vnd Sprachen / furnemlich aber / den rechten verftand der heiligen Biblifchen gefchrifft zu lehrnen / von ewern Chriftlichen El-tern / zu vns gehn Tubingen abgefertigt worden / habt jhr mich aldain meiner Herberg / nicht wie ewern Landtsman / fonder wie ewern Vattern offt erfucht / vnd von alten Gefchichten / die fich in vnfern Vatterlandt zugetragen / gefragt / vnnd haben alfo einer dem andern alle ehr / lie-be / trew / freundtfchafft / vnnd ehrliche Gefellfchaft / wie fich dann Landtsleuten in frembden Landen geburt / erzeigt vnd bewifen.
Zudem / fo habt jhr euch / die drey jar lang / als jhr vnd bey vns zu Tubingen geweft / mit ewerem
a 4 fleissigen
Aurfperger
SSfeha' fleiffigen ftudieren vnnd zucbtigen Adelifcben Wandel ftudiert vnd dermaflen gebalten / daran die gantze loblicbe Vniuerfitet zu Adttucbuge- Tubingen ewere Gottfelige bocbgelerte trewe Preceptores. lebt. Vnd maniglicb ein grog wolgefallen gebabt / vnd wie fie eucb nocb alles guts nacbfagen / vnnd ewer wolmugen vnd wol-fart vor der zeit von bertzen gern vernommen. Alfo feind fic binwiderumb bocblicb bekummert vnnd betrubt worden / nacbdem fie erftlicb gebort / vnd darnacb felbs gelefen / von der (Gott erbarms) leidigen Niderlag deg weit berbumbten Cbriftenlicben / Ritterlicben Freyberren zu Aurfperg / Herren Horwart / & ewers Herren Vatters Bruders vnnd Vet-ters / wie diefelbige M. Cbriftopborus Spindler / vnd Herr Jorg Kifel zum Kaltenbrunn / & Lateinifcb vnnd Teutfcb warbafftig / ordenlicb vnnd zierlicb baben befcbriben / dar-uon bernacb in der Windifcben Vorred mebr geredt wurdt. SSus^ In bedenckung vnnd erwegung follicbes / namblicb / dancksagung dag icb ein Kind vnnd Erbbold ewers Landts bin / vnd von der voltCaei- ewern Gottfeligen ebrlicben anfebenlicben Voreltern / ne-nern ibme ben eucb vnd andern Creineren / mir vnnd den meinen aller!ey guttbaten vilmals bewifen / aucb in meinen dreien verfolgungen mit Rabt vnnd Hilff trewlicb beygeftanden / bab icb aug fcbuldiger danckbarkeit / zur gedecbtnug vnnd beftatigung vnferer babender jetziger vnnd kunfftiger freundtfcbafft / difes recbt Apoftolifcb vnnd Catbolifcb bucblein / in eweren Namen wollen laffen auggebn / troftlicber boffnung / follicbes Bucblein werde von wegen ewers alten ebrlicben Namen / Stammen vnd berkommen /
unsern
vnfern Gottsforcbtigen Creineren vnd Windifchen / defto off-ter vnd fleifliger gelefen / vnnd durcb ewer Approbation vnnd vertbadigung vor den £ofterern / in feinem werdt bleiben Vnd difes zufcbreibens ift nocb ein vrfacb / icb verneme Ettlicb
Gottfelig ge-
mit betrubtem bertzen / das ettlicb aucb in vnferm Vatter- lebrt studen-landt! ewers vnnd dergleicben Stands vndAlters / die von E^wS'L jugendt auff beim Euangelio feind erzogen nacbmals in Atbei. frembde Land / auff die bobe Scbulen verfcbickt / Aber wenn fie wider erwacbfen anbeim kommen / frey der Eltern oder VormUnder Zucbt vnnd forcbt nimmer vnderworffen / werden algbald frecb / grobe Pengel / muffiggenger / Seuffer / werffen von ficb alle Zucbt / Lebr / Gottefforcbt / laffen jbre BUcber im Staub liegen / Vnd wolcbes fcbrocklicb zuboren / fallen ettlicb aug jnen / von wegen zeitlicbs Fri-des vnd genUs zum Babftumb / vnd verfolgen die recbt Glaubigen / erwegen nicbt / was fie darfur empfaben werden / gewiglicb das zeitlicb vnd ewig verderben.
Difer Studiofen Gottlog wefen / vnnd grewlicber abfall we^ / vom recbten Glauben / vnnd aller zucbt / bewegen micb / eucb vnnd ewers gleicben zu warnen, zu bitten vnd zu er- GSj St manen / das jbr eucb vor folcber vnart / eingebung deg ®*meluk-bofen Feindts verfurung deg Fleifcbs / vnd der argen ken. Welt / buttet / vnnd befleiflfiget eucb aller Gottfaligkeit / boret / lefet Gottes Wort / glaubet vnnd volget demfelbigen allein / vnnd bettet obn vnderlag / dardurcb wurdet ewer Glaube zunemen vnd gefterckt / vnd jbr in ewern innerli- bGrointtgets, Wort cben vnd eufferlicben Anfecbtungen / in dem scbwa=
a 5. ren
ren Creitz / das jr vom Turcken / vnd Bapftumb taglicb troftin aller- traget / getroft / aucb daraug erkennen / die vrfacben / tef warumb Gott folcbes vber vns Cbriften verbenge / namli-cben/ vns darmit von der Abgotterey / von falfcben Gottesdienften / zur recbten Bug / Gedult / vnd anruffen zu bringen / auff das wir mit der Gottlofen Welt nicbt ver-dampt werden.
Der „, Vnnd dieweil die Gottfaligkeit / zu allen dingen nutzlicb
Gottfeligen	«	rv	if
Stammen vnd verbeiffung bat / nicbt allein deg kunfftigen / fonder aucb Sfcbf / difes Lebens / wie Paulus fagt / vnd nicbt allein die Biblifcben feind lang- Historien vnd Cronicken / fonder aucb der Heiden / vnnd die fXi taglicben erfarungen bezeugen / das Gott der Herr zu jeder zeit / allen denen / fie feind Keifer / Kunig / Furften / Herren / Edel / Burger oder Bawren / Juden oder Heiden ge-west / wolcbe ficb der Gottfeligkeit befliffen / das ift / jbren Glauben / Gottesdienft / jbr Ampt vnnd Beruff / jbr Leben vnnd tbun / nacb dem Willen vnd Beuelcb Gottes / in der beiligen Gefcbrifft geoffenbart / gefurt vnd gebalten / die Warbeit / Lieb / Trew / Gerecbtigkeit vnnd Barmbertzig-keit / gegen meniglicb erzeigt vnnd bewifen / & wunderbar-licb aug groffen fcbweren noten vnd widerwertigkeiten gebolf-fen / mit allerley Segen begabt / jbr Gefcblecbt / Namen / Stammen / Herrfcbafft / Regierung / Erbfcbafft vnnd Haug-baltung / vilbundert J ar nacbeinander erbalten. Gufp2jJr / Vnd difen Segen baben aucb ewer Voreltern nun lange zeit. ift vber 600 Der Herren von Aursperg Gefcblecbt / ift alt bey 600 ja-Jar. ren / wie jbre Stifft vnnd Heyrats brieff / aucb dag alt Stei=
nes
nes Monument in der Ringkmaur des Gefcblog Aurfperg / bezeugen. Darauff ein Aurocbs gebawen vnnd gefcbriben / dag ein Aurfperger mit Namen Horwart / im taufendtein Jar nacb Cbrifti geburt / bab dag ober Gefcblog zu bawen angefangen.
Dergleicben der Herren Gallen zum Gallenperg / ift ein GJk^ / alt / ebrlicb / grog Gefcblecbt / von Romifcben Keifern / alt / grog / Konigen / sonderlicb von dem bocbloblicben Haug ebrlicb-Oefterreicb / vnnd von der E. £. in Crein in Burgerlicben vnd Kriegsbandlungen / neben andern Herren vnd vom Adel / zu boben Emptern gebraucbt. Vnd wiewol von difen beiden Gefcblecbten / von Aurfperg vnd Gallenperg / im Krieg wider die Venediger / in Welfcben Landen / Franckreicb/Vn-gern / vnd an den Curckifcben Grantzen / jbr vil bey vnferm gedencken feind vmbkommen / wie dann Herr Hans von Aurfperg / Herr zu Scbonberg / dazumal Landtsbauptman in Crein / ewer Anberr vnd Vetter im 1529. Jar vor Wien / aucb von den Turcken erfcblagen worden / Jedocb ift jbr Gefcblecbt / Namen vnd Stammen ebrlicb / vnd bleibt nocb / vnd wurdet binfur bleiben vnd ebrlicb gebalten / fouer220 jbr in	2201 Sofern.
ewerer Vorelteren Fugstapfen trettet vnnd nacbgebet / wic oben angezeigt / ewerem Ampt vnd Beruff nacb Gottes Beu-elcb augwartet / Patres Patriae & Nutricij Ecclefue Cbrifti werden fein / Dann Gott fagt / Generatio rectorum benedice-tur, Endtgegen der Gottlofen Nomen in vna Generatione dele-bitur. Pfal. 112; 109 Dergleicben Sprucb / Zeugnujfen vnd Ex-empel / feind vil in den Biblien / Cronicken / vnnd tag=
licben
licben erfarungen zufeben. eStjaifljm Darumb / jbr meine geliebten in Cbrifto / lagt eucb von wurdt bie dem vngefcblacbten vnnd verkereten Gefcblecbt vnnd vn-wnod ^ artiger Gefellfcbaft / die bofe fleifcblicbe Luften vnnd be-Gottlofen gurden / die fambt dem wefen difer Welt bald vergebn / ^ vnd bringen ein bog ende / namlicb die ewige pein / von Gott feinem Wort keins wegs abfubren / denn es wurdet letftlicb den Gottfeligen wol ergebn / Pfal. 37; Malacb. 2. Aber die Gottlofen wurdt der Tod nagen in der bolle ewig-licb / Pfalm 49. Vor dem bebut vns der ewig Gott vnnd Vatter vnfers Herren vnd Saligmacbers Jbefu Cbrifti / durcb die Krafft feines Worts / vnd beiligen Geiftes.
Gefcbriben zu Derendingen am erften tag Aprilis / nacb Cbrifti geburt im 1577. Jar.
Ewer Gnaden Ernueft vnd der Creinifcben Windifcben Gemein Gottes
Trewer vnd dienftwilliger Seelforger /
Primus Truber.
N O V I G A
TESTAMENTA
PUSLEDNI DEIL, V TIM SO S.
Paula h tim Judom, s. Iacoba, Petra, Ianža, Iudeža listuvi inu s. Iuana Rezodivene, s kratkimi zastopnimi izlagami, druguč popraulen inu prepissan, zdai pervič drukan, od Primoža Truberia.
Deut. 4. Pfal. up. Efai. 8. Apoc. 22™ Si quis apposuerit ad haec vel diminuerit de verbis libri Prophetiae huius, apponet Deus fuper illum pla-gas fcriptas in hoc !ibro, & auferet partem eius e libro ex itae & urbe sancta.
Poslednji del Novega
testamenta, v katerem so zajeta apostolska pisma svetega Pavla Hebrejcem, nadalje pisma apostolov Jakoba, Petra, Jožefa in Juda, kakor tudi Razodetje, s kratko in razumljivo razlago.
221| 5 Mz 4,2; Ps 119,126; Iz 8,16; Raz 22,18.
V TIBINGI
MDLXXVII.
Blagorodnim in plemenitim
gospodom ter gospodičem, gospodu Krištofu, baronu Turjaškemu in Nadliškemu, dednemu komorniku na Kranjskem in v Slovenski marki, zastavnemu gospodu na Čušperku, ta čas upravitelju deželnega glavarstva na Kranjskem itd.222 Gospodu Andreju Turjaškemu, gospodu na Šumberku, Žužemberku in Mirni, dednemu maršalu na Kranjskem in v Slovenski marki.223 Mladima gospodoma Francu Gallu224 od Jame225 in Podpeči ter Jakobu Gallu226 od Knežje poti227 in Podpeči, milost božjo, blagoslov, mir in vse dobro po Kristusu.
ilostni in dobri gospodje t™^ je
j. v.	J	star in po
i- v »-r«	i	-	SLdi m UU'
ter gospodiči. Tega, da sem ta gosto bo-
M:
zadnji del Novega testamenta v našem preprostem slovenskem jeziku (ki sem ga pred nekaj leti, takrat ko ste bili pri nas tukaj v Tu-bingenu na študiju, obljubil posvetiti vam in vašim študentskim tovarišem) šele sedaj s tako veliko zamudo dal v tisk, niso krivi, da povem po pravici, le moja težka in dolgotrajna bolezen, starost228 in nezmožnost, da bi tisk sam založil,229 temveč
lan.
222| Kristof Turjaški, sin Herbarta VIII., deželnega glavarja na Kranjskem, ki je leta 1575 padel v boju s Turki, je bil član odbora kranjskih deželnih stanov.
223| Andrej Turjaški, daljni bratranec Krištofa iz veje Žužemberčanov, je leta 1593 premagal Turke pri Sisku. Oba sta bila zaščitnika protestantov.
224| Franc Gall od Jame, (Franz Kristoph Gall von Gallenstein zum Lueg) je bil odbornik kranjskih deželnih stanov in deželni upravitelj.
225| Luegg - Jama pri Postojni.
226| Jakob Gall od Knežje poti - J. G. zum Grauen-weg und Gallenstein, tako kot brat Franc poslanec kranjskih deželnih stanov.
227| Knežja pot -Grafenweg.
228| Trubar je leta 1577 dopolnil 59 let, kar je bila takrat očitno že visoka starost.
229| Glej Rupel - Saria, 232.
tudi moja malomarnost in posvetna opravila. Kristus Gospod, naj mi oprosti ter pozabi te in druge moje grehe. Amen.
Zakaj je ta Res je, da sem se pred časom namenil celotni Novi
knjižica z	,	,	.. .....,
dobrimi testament skupaj s komentarji natisniti in izdati v eni
komentarji knjigi velikosti folija, za stroške založbe in tiska pa
natisnjena v	,	J . .■, v .,.. ivi
malem for- zaprositi nekatere pravi veri vdane častitljive deželne
matu. stanove. Ker pa so ti sedaj obremenjeni z drugimi dolgotrajnimi in velikimi izdatki ter vsakodnevnimi turškimi vpadi in napadi, tega doslej nisem storil. Zato sem se odločil, da bom tokrat dal natisniti samo ta del, s pismi petih apostolov, skupaj z Janezovim Razodetjem ter s krščanskimi in koristnimi tolmačenji, ki sem jih zbral iz mnogih knjig priznanih, od Boga razsvetljenih piscev, kot jih tukaj v tej obliki in načinu predstavljam. Kar je bilo nejasnega in nerazumljivega, sem razjasnil, opozoril na najpomembnejše nauke in tolažbe, odvratne napačne razlage in tolmačenja pa razkril ter jih ovrgel.
Pravi apo- Zato upam, da bo to naše delo pobožnim Kranjcem
stolski,
katoliš'ki in in Slovencem všeč ter koristno, saj bodo, ko bodo
papeški spoznali, da vsi apostoli v enakem duhu pričajo, pišejo
nauk se
razlikujejo. in uče o Kristusu, o njegovem kraljestvu, njegovem nauku in dobrih delih po njem še bolje podučeni, podprti in okrepljeni v pravi veri in Bogu všečnih delih (o čemer so se že poprej podučili iz katekizma, evangelijev, Pavlovih pisem in drugih knjig). Iz njega bodo tudi z lahkoto razbrali, razumeli in presodili, da
nauk, vera, ceremonije, bogoslužje, življenje in delo papežnikov nasprotujejo naukom apostolov ter božji besedi in niso niti apostolski niti katoliški.
Kar zadeva Pismo Hebrejcem, ki je napisano po pravem apostolskem navdihu Svetega Duha, saj neizpodbitno in jasno s spisi prerokov priča o obeh Kristusovih naravah, o njegovem žrtvovanju na križu, kaj je s svojo žrtvijo storil in pridobil za nas in kaj pomenijo Mojzesove ceremonije. Skupaj z drugimi učenjaki menim, da je njegov avtor bil in tako naj tudi ostane, apostol sveti Pavel.230 Nadalje so v tem pismu neizpodbitno ovržena judovska klevetanja Kristusa in trditev, da naj bi papeška maša bila spravna daritev.231 Iz razlogov, ki jih bom pozneje navedel v slovenskih predgovorih in argumentih, smatram za apostolska tudi pisma svetega Petra, Jakoba, Janeza in Jude ter Razodetje.
Pred Janezovo Razodetje sem postavil dolgi predgovor dr. Martina Lutra in ker so se skrivne prerokbe iz Razodetja — razen sodnega dne — o krivovercih, Mohamedu, papežih in drugih preganjalcih prave krščanske vere že uresničile in so zato lažje in temeljiteje razumljive kot prerokbe ostalih prerokov, Kristusa in apostolov, sem Razodetje predstavil toliko bolj obširno kot spise drugih apostolov.
Ker je sedaj na več krajih v navadi, da se celotna Biblija in druge knjige tiskajo tudi v manjši obliki, kot na primer v osmerki, dvanajsterki ali šestnajsterki,232 ki so
Pisma Hebrejcem, pisma Jakoba, Petra, Janeza, Juda in Razodetje so apostolska.
Prerokbe v Razodetju so se izpolnile in so zato toliko bolj razumljive.
Male knjižice so priročne.
230| Na strani 4 (Argument oli kratig zapopadig S. Paula listu h tim Ebreom, tu ie, h tim ludom) skuša Trubar z 12 argumenti dokazati, da je apostol Pavel avtor Pisma Hebrejcem.
231| V Pismu Hebrejcem je zapisana neponovljivost Kristusovega žrtvovanja, ki s tem nasprotuje ponovljivi mašni daritvi r. k. Cerkve (Heb 9,12: /J/e stopil v svetišče enkrat za vselej, ne s krvjo kozlov in juncev, temveč s svojo krvjo, in dosegel večno odkupljenje; 10,12: Ta pa je za grehe daroval eno samo žrtev in za vekomaj sedel na Božjo desnico.).
232| Oktava, duodecima, decima sexta - knjižni formati.
233| Johann Brenz, 1491-1570. Napisal je komentarje skoraj vseh bibličnih knjig
Evangelisti bodo natisnjeni drugič.
Trubar je podložnik gospodov Turjaških. Pridiga že 47 let.
bolj priročne in ljudem všeč, bi bilo primerno, da se tudi ostali deli slovenskega Novega testamenta, ki so bili poprej tiskani v četrtinskem formatu, ponovno založe in natisnejo v velikosti osmerke.
Ob tej priložnosti ne bi hotel zamolčati, da iz knjig gospoda Brenza13 in iz drugih zanesljivih knjig že vseskozi zbiram izčrpne razprave o evangelistih in upam, da jih bom s pomočjo Vsemogočnega uspel še letos dokončati.
To apostolsko knjižico pa posvečam vam, milostni gospodje in blagovoljni gospodiči, iz naslednjih razlogov: Rodil sem se leta 1508 po Kristusovem rojstvu (v katerem so Benečani v vojni proti velikemu, pobožnemu cesarju Maksimilijanu I. zavzeli ter eno leto posedovali Trst) v deželi Kranjski na Raš-čici, ki pripada baronom Turjaškim. Ko sem nato v 30. letih začel najprej v grofiji Celjski, pozneje pa pred prvim pregnanstvom v deželi Kranjski 17 let zapored pridigati (čeprav še pri maši) evangelij o Kristusovem kraljestvu in katekizem, je Bog s svojim Duhom in močjo storil, da so vaši pobožni, pošteni in ugledni predniki, dedje, babice, očetje, matere, sorodniki in sorodnice poleg drugih gospodov in deželanov, žena in gospodičen sprejeli sveti evangelij ter ga ne brez velike nevarnosti za svoje telo in imetje javno izpovedovali, ga nam, pridigarjem, zvesto pomagali širiti ter nam, ko smo bili preganjani, storili mnogo dobrega.
Potem ko so vas vaši krščanski starši skupaj z vašima bratrancema, gospodom Volkom Engelbrechtom, baronom Turjaškim itd. (ki za Kristusa in domovino, žal, že leto in pol ždi v turškem ujetništvu)234 in njegovim bratom gospodom Trojanom (ki je med marljivim študijem za svoj poklic pred osmimi leti v Kristusu preminul v Padovi),235 poslali k nam v Tubingen na študij svobodnih umetnosti in jezikov, predvsem pa pravega razumevanja svetih biblijskih spisov, ste me tukaj v mojem pribežališču, ne kot vašega rojaka, temveč kot vašega očeta, pogosto obiskovali ter me spraševali o starih zgodbah, ki so se dogajale v naši domovini. Pri tem smo drug drugemu izkazovali in potrjevali vse spoštovanje, ljubezen, zvestobo, prijateljstvo in pošteno druženje, kot se za rojake v tuji deželi spodobi.
Razen tega ste se v treh letih, ki ste jih prebili pri nas v Tubingenu, s svojim marljivim učenjem ter krepostnim plemiškim vedenjem tako izkazali, da ste bili v čast vsej slavni univerzi v Tubingenu. Vaši pobožni zelo učeni zvesti učitelji, ki so vas močno cenili, pa še danes zelo pohvalno govorijo o vas in se z radostjo v srcu veselijo vašega dobrega počutja in blaginje. Zato jih je močno prizadelo in užalostilo, ko so nedavno tega najprej izvedeli, nato pa še sami prebrali žalostno vest o (Bog se usmili) porazu slavnega, krščanskega, viteškega barona Turjaškega, gospoda Herbarta, vašega gospoda očeta, brata in strica. To sta v latinskem in nemškem jeziku, tako, kot se je zgodilo, pošteno in
Štirje mladi gospodje Turjaški in dva mlada gospoda Gallena so študirali v Tubingenu.
Plemiči Turjaški in Galleni so marljivo študirali in krepostno živeli.
234| Wolf Engelbrecht Turjaški, sin leta 1575 padlega deželnega glavarja Herbarta Turjaškega, je bil ob tej priliki v boju s Turki v 27. letu starosti ranjen in zajet (Valvazor, Die Ehre des Herzogthums Krain, 4. zvezek, XV. knjiga, 492).
235| Dietrich I. baron Turjaški.
236| Krištof Špindler, 1546 v Goppingu, je bil od leta 1569 do svoje smrti 1591 pastor in superintendent v Ljubljani. Na pogrebu padlega deželnega glavarja Herbarta VIII., barona Turjaškega, je imel govor, ki je bil tudi natisnjen: Ain Christliche Leichpredig bey der Be-grebnus Herrn Horwarden Freyherrn zu Auersperg..., Ljubljana 1575.
237| Erbhold, dedni podložnik.
238| Tri Trubarjeva pregnanstva: 1) spomladi ali jeseni 1540 je Trubar neopazno zapustil Ljubljano; 2) marca 1547, ko je kot stolni pridigar sledil reformacijski usmeritvi; 3) julija 1565 je moral Trubar, potem ko je izdal Cerkovno ord-ningo in s tem posegel v pravice deželnega kneza, dokončno zapustiti domovino.
Trubarjev spomin na dobra dela, ki so mu jih izkazali Kranjci, in zahvala.
Nekateri bogaboječi in učeni študentje postanejo epikurejci in brez-božniki.
lepo opisala M. Krištof Špindler in gospod Jurij Khi-sel od Mrzlega studenca, o čemer bo kasneje več govora v slovenskem predgovoru.236 Ob premisleku in upoštevanju tega, da sem namreč otrok in dedni podložnik237 vaše dežele, da so vaši Bogu vdani, pošteni in ugledni predniki tako kakor tudi vi in ostali Kranjci meni in mojim mnogokrat izkazali vsakovrstna dobra dejanja, mi v treh mojih pregnanstvih238 z nasveti in pomočjo vedno zvesto stali ob strani, sem iz dolžnega spoštovanja v spomin in potrditev našega sedanjega in bodočega prijateljstva sklenil, da v vašem imenu izdam to resnično apostolsko in katoliško knjižico. Ob tem se tolažim v upanju, da bodo to knjižico že zaradi vašega starega poštenega imena, rodu in porekla naši bogaboječi Kranjci in Slovenci toliko pogosteje ter bolj marljivo brali in bo zaradi vaše odobritve in obrambe pred obrekovalci potrdila svojo vrednost.
To posvetilo sem napisal tudi iz naslednjega razloga. Z žalostnim srcem poslušam, da tudi v naši domovini nekateri vašega stanu in starosti, od mladosti vzgojeni v evangeliju in poslani v tujino na visoke šole, ko se kot odrasli, osvobojeni starševske ali skrbniške vzgoje in pokornosti, vrnejo domov, kmalu postanejo predrzni, surovi fantalini, brezdelneži in pijanci, ki zavržejo vse, kar so se naučili, plemenitost in bogabo-ječnost ter svoje knjige pustijo ležati v prahu. Kar pa je še huje, je to, da nekateri od njih zaradi minljivega miru in užitka podležejo papeštvu ter preganjajo tiste s
pravo vero, ne mislijo pa na to, da jih za povračilo sedaj in za večno čaka pogubljenje.
Teh študiranih brezbožno življenje in grozno odpadništvo od prave vere ter pomanjkanje vsakršne plemenitosti me je spodbudilo, da vas in vam enake posvarim, prosim in opominjam, da se varujete vseh nespodobnosti, da ne podležete vplivu hudobneža, zapeljevanju mesa in pokvarjenega sveta. Pridno pa se držite vseh pobožnosti, poslušajte in berite božjo besedo, verjemite ji in ji sledite ter nikdar ne opuščajte molitve. Tako bo vaša vera bogatejša in trdnejša, vam pa v vaših notranjih in zunanjih skušnjavah ter težkem križu, ki ga zaradi Turkov in papeštva vsakodnevno prenašate, v uteho. Spoznali pa boste tudi, zakaj Bog nam, kristjanom, vse to nalaga, namreč zato, da nas odvrne od malikovanja in zgrešenih božjih služb ter privede k pravi pokori, vztrajanju v pravi veri in molitvi, da skupaj z brezbožnim svetom ne bomo obsojeni na prekletstvo.
Ker vera, ki je, kot pravi Pavel,239 vsakomur potrebna, ne obljublja sreče samo v posmrtnem, temveč tudi v sedanjem življenju — kar ne potrjuje samo biblijska zgodovina, temveč potrjujejo to tudi zgodovina in kronike poganov ter vsakodnevne izkušnje —, saj je Bog naš Gospod ob vsakem času vsakomur, bodi to cesar, kralj, knez, gospod, plemenitaš, meščan ali kmet, Jud ali pogan, ki je sprejel vero v Boga, to je svojo vero, bogoslužje, svojo službo in poklic, svoje
Mesenost, svet in hudič napravijo iz ljudi brezbožce
in mameluke.
Božja beseda prinaša vero, jo krepi in prinaša uteho v skušnjavah.
Rod in potomstvo vernih sta tudi na zemlji dolgotrajna.
239| 1 Tim 4,8: Urjenje telesa namreč le malo koristi, prava pobožnost pa je koristna v vsem, ker obljublja življenje, sedanje in prihodnje.
240| Grad naj bi postavil leta 1067 Konrad pl. Auersperg.
Majda Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, 506. Nemško-latinski napis pod bikom se v nemščini glasi: »ANNO DOMINI 1067 IAR IST AVR-SPERG DVRCH HERN CONRAT VON AVRSPERG ANGEFAN-GEN ZV PAVN NACHMALS DVRCH DEN ERTPVDEM IM 1511 IAR ZERSCHVT ABER DVRCH MICH TROIAN VON AVRSPERG OBRISTN ERB CAMRER IN CRAIN VND DER WINDISCHEN MARK IN GRVND ABGEPROCHEN VND VON NEVEN ANGEFANGEN ZV PAVEN IM 1520 IAR.« (Leta Gospodovega 1067 je Turjak začel graditi gospod Konrad Turjaški. Po potresu leta 1511 je bil razrušen, toda jaz Trojan Turjaški, dedni višji komornik Kranjske in Slovenske marke, sem ga do temeljev porušil in začel na novo graditi v letu 1520.) B. Reisp, Gradovi dežele Kranjske, Ljubljana 1988, 208.
241| Valvazor navaja, da je grad leta 1040 zgradil Or-tolphus III. pl. Scharffenberg (Ostrovrhar). Njegovi potomci so se po gradu imenovali pl. Gallenberg ali gospodje Gamberški. Valvazor, III. zv., knjiga XI, 156; M. Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, 150.
242| Johann IX. von Auersperg (1483-1529), starejša veja na Žumberku.
Turjaški rod je star nad 600 let.
Rod Galle-nov je star, številen in spoštovan.
življenje in navade podredil, vodil ter obdržal po Svetem pismu in božjih zakonih ter zapovedih in do drugih izkazoval ljubezen, pravičnost usmiljenje itd., čudežno pomagal iz težkih in hudih nadlog, mu podaril svoj blagoslov, njegov rod, ime, potomstvo, gospostvo, vladavino, nasledstvo in gospodinjstvo pa obvaroval mnogo stoletij dolgo.
Ta blagoslov pa uživajo tudi vaši predniki že dolgo časa. Rod gospodov Turjaških je star nad 600 let, kar dokazujejo rodovni in poročni dokumenti, pa tudi star kamniti spomenik v obzidju turjaškega gradu. V tem spomeniku je izklesana podoba bika in napis, ki izpričuje, da je nek Turjačan, po imenu Herwart, v letu 1001 po Kristusu pričel z gradnjo tega gradu.240
Prav tako je stara, spoštovana in številna rodovina Gallen od Gamberka.241 Rimski cesarji in kralji, posebno pa slavni avstrijski dvor ter častitljivi zbor krajnske dežele so ji ob drugih plemenitih gospodih zaupali visoke položaje v vojaških in meščanskih službah.
Čeprav je mnogo njih iz obeh rodbin, turjaške in gamberške, padlo v vojnah proti Benečanom v italijanskih deželah, na Francoskem in Madžarskem ter na turški meji že v času našega spomina, kot na primer gospod Janez Turjaški,242 gospodar na Žumberku, takrat deželni glavar na Kranjskem, vaš prednik in bratranec, ki je bil leta 1529 od Turkov ubit pred Dunajem, je rod in ime častno ohranil ter zagotovil nasledstvo, kar bo ohranjeno tudi v bodoče, če boste stopali po
stopinjah vaših prednikov ter vaš poklic in dolžnosti, kot je bilo zgoraj nakazano, opravljali kot Patres Patriae & Nutricij Ecclesiae Christim po božjih zapovedih. Kajti Bog govori: Generatio rectorum benedicetur™ v nasprotju z brezbožnim Nomen in una Generatione dele-bitur (Psalm 112, 109).245 Podobnih izrekov, pričanj in zgledov najdemo dovolj v Bibliji, kronikah in v vsakodnevnih izkušnjah.
Zato, moji ljubljeni v Kristusu, se od nespodobnega človeškega rodu in nevzgojene druščine nikar ne pustite zapeljati s poti božje besede v mesene užitke in poželenja, ki so skupaj s tem svetom hitro minljivi, prineso pa le hud konec, namreč peklenske muke. Kajti na koncu bodo verni uživali v blagru, Psalm 37; Malahija 2,246 brezbožnike pa bo večno glodala smrt v peklu, Psalm 49.247 Ve čni Bog in oče našega Gospoda in zveličarja Jezusa Kristusa naj nas z močjo svoje besede in Svetega Duha pred tem obvaruje. Napisano v Derendingenu, prvega dne meseca aprila leta 1577 po Kristusovem rojstvu.
243| Očetje domovine in zaščitniki cerkve Kristusove. 244| Ps 111,2.
245| Ps 112,2; Ps 109,13.
Vernim se bo tu in v onostranstvu dobro, nevernim pa slabo godilo.
246| Ps 37,17; Mal 2,9.
247| Ps 49,15.
Vaše milosti in kranjsko-slovenskega božjega občestva
večno zvesti in uslužni dušni pastir Primož Trubar
TA CELI
CATEHISMVS, ENI
Pfalmi, inu tih vegshih Gody, Stare inu Nove Kerfzhanske Peifni, od P. Truberia, S. Krellia inu od drugih sloshe-ne, Sdai supet na novu popraulene, inu sveliku leipimi Duhounimi Peilni pobul-shane.248
248| Der ganze Katechis-mus, etliche Psalmen sowie alte und neue christliche Lieder zu den hohen Festen von P. Truber, S. Kreli und von anderen verfaGt, jezt wieder aufs neue verbes-sert und mit mehreren guten geistlichen Liedem erweitert.
Naslovna stran te pesmarice iz leta 1579 nima nemškega naslova.
V LVBLANI,
M. D. LXXIX.

Dem Edlen vnnd
€brnveften Junckberrn /
Georgen Kifel zum Kalten Brunn vnnd Ragbor / Erbtrucbfeg der Furftlicben Grafffcbafft Gortz / Pfandbern auff Weyxelburg / etc. Gnad vnd Frid / von Gott durcb Cbriftum.
ie Mufica mit jren
y 1 Inftrumenten vnd Or-geln / bat gleicbwol jren vrfprung /wie Moifes fcbreybet / von der Cainiscben falfcben Kir-cben / namlicben von Jubal (wie fie dan[n] bernacb vnd jetzund am meyften / vnnd mit groffen vn-koften / bey der Abgotterey vnd falfcben Gottesdienften / welt=
* 2 licben
lichen Luften vnnd frewden / wirdt miggebraucht). So hat doch Gott felbft / neben andern Ceremonien vn[nd] eufferlichen Gottesdienften / auch die Pfalmen vnd Geiftliche lieder / in der Kirchen zufingen befol-hen. Moifes vnd fein[e] fchwefter Maria / feind die erften Vorfinger der Pfalmen ge-wegt / nach jnen Debora / Ba-rack / Anna / Dauid / etlich Propheten / die Jungfrau Maria / Zacharias / Simeon / vnnd andere / haben auch Pfalmen vnd Geiftliche Lieder / vom H. Geyft darzu getriben / geftelt. Zu dem fo hat vnfer lieber Herr vnd Heyland Jhefus Chriftus / nicht allain feine Predigten mit den Pfalmen bezeugt / fonder auch / wie aug dem Mattheo ab=
zune=
zunemen / zuvor / vnd bey feinem letften Abendmal gefunge[n]. Pau-lus vnnd Jacobus wollen / dag die Cbriften mit bertzen follen Pfallieren vnd Gott loben. So fcbreibt aucb Plinius ein Hayd / dag die erften Cbriften jbrem Gott Cbrifto / alle morgen vor tag / Lie-der gefungen baben.
Dann die Mufica, dz Gefang wan[n] es recbt vnd Gottfalig ge-praucbt wurde / bewegt der mefcben249 bertzen zur andacbt / vnnd Cbriftlicber jnnerlicber Jrewd. Dauid bat mit Pfalmen vnnd Harpffen / den Saul in feinen fcbweren Anfecbtungen vn[nd] deg Teuffels Plagen erquickt. Eli-zeus ift durcb Muficam zu Weig-sagen luftiger worden. Vnnd
* 3 wir
249| Menschen.
wir erfabren / wann man in der Kircben / obn oder mit Inftru-menten fleygfig finget / dag wir dardurcb viel luftiger vnnd an-dacbtiger werden zum Gebet / Gottes Wort zuboren / zupredi-gen / vnnd das H. Sacrament zu-empfaben. Vnd als offt man zu Laybacb: nun bitten wir den Hey. Geyft: oder Ozha, Sin, Duh, nebeski kral, etc. mit funff Stimmen beim Regal / Pofaunen / Zincken / vnd Scbal-meyen in der Kircben bat gefungen / bab icb dazumal all-wegen ein fonderlicbe frewd / andacbt / lieb luft /vnnd ernft zum Predigen vnd Gebet / in mir empfunden. Darumb tbun die Reformierten Evangelifcben Kircben recbt / dag fie in jbren Kircben / die H.
Scbrifft
Schrifft vnd Pfalmen / nach der Lehr vnd Beuelch deg heyligen Pauli / in gemainer verftendiger Sprach lefen / vnd fngen.
In erwegung folches / hab ich vnfere alte vnd newe Windifche Geyftliche Lieder vnd Pfalmen (dardurch Gott lob vnfer Ju-gent vnd einfaltigen im rechten Glauben / im Cathehifmo / vnd in allen Gottesdienften feind vnderricht vnd gefterckt worden) widerumb von newem vbrfehe[n] Corrigirt / ge-mehrt / vnnd mit eignen newen Noten drucken laffen. Vnd bin guetter hoffnung / vnfere nachkom[m]enden / werdens auch Gottfeligklich zu der ehr Gottes / erbawung vnd aug-breyttung der rechten Kir=
* 4 chen
Vowed. chen / fingen vnnd gebrauchen.
Vnd nachdem / mein geliebter in Chrifto Junkherr Jorg ewer Gotfailiger vn[nd] hochuer-ftandiger Herr Grogvatter / der Edel vnnd Ehrnueft Herr Veit Kifel etc. Saliger / zum Gottes Wort / zu allen Tugenten vnnd freyen Knnften / fonderlich zu der Mufica gro|fe lieb getragen. Dan[n] als er der Erfame[n] Landfchaft in Crain Verordneter vnnd Einnemer / auch daneben der Haupftat Laybach / Burgermaifter vil Jahr nacheinan-der gewegt / hat Er die Herren vnd Landleut / auch die Burgerfchaf dahin beredt / dag fie den Edlen vn[nd] hochgelerten / in Sprachen vn[nd] freyen Knnften / fonder=
lich
licb in der Mufica bocberfabr-nen / Magiftrom Leonhardum Budinam, meinen lieben Herren Geuattern / zu einem befondern eignen Scbulmaifter jren Kin-dern / vn[nd] neben jme vier Kunftreicber auf allerley Inftrume[n]ten / vnd Seitenfpil / Trom[m]eter vnd Turner / aufge-nommen vnd Prouifionirt. So bat Ewebr lieber Vatter / (der von wegen feiner / von Gott jme ge-gebnen groffen Gaben vn[nd] Tu-genten / von Armen vnd Rei-cben / inn vnnd augerbalb des Landts / lieb vnnd werdt gebal-ten / aucb von der Rom. Kay. Maieftat / vo[n] Jurftlicber Durcbleucbtigkeit / vnd von der Erfamen Landfcbafft in Crain / nun etlicb Jar nacbeinander zu boben Emptern / vnd jetzunder zu
* 5 Cam=
Cam[m]errath vnd Landtgverwefer Ampt gebraucht wird) auch ein groffen Eyfer Gottes wort zuho-ren vnd zulefen / vn[nd] an der Mufica ein fonders wolgefallen. Darumb er euch fo jung / in de£ obgemelte[n] Herren Budina difciplin geben / vnnd helt euch ein eygnen Praeceptorem / mit dem er euch weit in frem[m]de Lender vn[nd] hohe Schulen verfchickt / auff das jr von jnen die Gotfeligkeit / den gantzen Cathehifmum im rechten verftand / vnd die Sprachen / Muficam / vn[nd] andere freye Kunften erlehrnet. Vnd ift bey allen die euch kennen / guette hoff-nung / jhr werdet / wie Ewere Gottfelige Eltern / vnfern Kir-chen vnd gantzem Vatterland / dienftlich vnnd nutzlich fein. In
anfe=
anfehung folches alles / vnd das ich fur die groffen vilfaltige woltha-ten / von Ewerm Herren Grogvat-ter / Jrawen Grogmutter / von ewerm Herrn Vatern / Jrawen Mutter / vn[nd] von Euch / mir meinem Weib vnd Kindern bewifen / ich mich danckbar / vnd derfelbe[n] eingedenck erzeige / hab ich dife vnfere Chriftliche Gefenge vnd Pfalmen euch Dedi-cieren / zufchreiben / vnd in ewerm Namen auggehn wollen laffen.
Der ewig Gott vnd Vatter vnfers Herren Jefu Chrifti / der regiere / vnnd fuhre mit feinem heyligen Geift durch fein Wort / ewern Herren Vattern / ewer Jraw Muetter / ewer Brueder / Schwefter / Euch vnd Vns alle
auff
Vowed.
auff feinen Wegen / vnd braucbe vns alle fampt zu feiner Ebr vn[nd] Glori / vnd beware vns vor dem zeitlicben vn[nd] ewigen verderben / Amen. Gefcbriben zu Derendingen an S. Jorgentag / 1567. Jabr.
E. Ern.
Trewer vnd dienftwilliger
Primus Truber Crainer / Pfarberr dafelbft.
TA CELI
CATEHISMUS, ENI
psalmi inu tih vegših gody stare inu nove kersč anske peisni, od P. Truberia, S. Krellia inu od drugih zložene, zdai zupet na novu popravlene inu z veliku leipimi duhovnimi peisni pobulšane.
M. D. LXXIX.
Plemenitemu in
krepostnemu mlademu
gospodu Juriju Khislu od Fužin in Razborja, dednemu dvornemu kletarju knežje grofije v Gorici, zastavnemu gospodu v Višnji gori itd., milost in mir od Boga po Kristusu.
Ne glede na to, da ima glasba s svojimi instrumenti in orglami svoj izvor, kot piše Mojzes, v Kajnovi krivi cerkvi, namreč pri Jubalu (pozneje je bila vse do sedaj, večinoma in z velikimi stroški zlorabljena ob malikovanju, krivih božjih službah, posvetnih nasladah in veseljačenju), je Bog sam, ob drugih ceremonijah in oblikah božje službe v cerkvah zapo-vedal tudi petje psalmov in drugih duhovnih pesmi. Mojzes in njegova sestra Marija sta prva prepevala psalme, za njima Debora, Barak, Ana, David, mnogi preroki, devica Marija, Zahari-
ja, Simon in drugi so spodbujeni od Svetega Duha dodali tudi psalme in duhovne pesmi. Razen tega je naš ljubljeni Gospod in zveličar Jezus Kristus svoje pridige s psalmi ne samo podkrepil temveč, kot lahko povzamemo po Mateju, prej in med svojo poslednjo večerjo tudi pel. Pavel in Jakob sta hotela, da bi kristjani iz srca prepevali psalme in hvalili Boga. Tako piše Plinij, ki je bil pogan, da so prvi kristjani svojemu Bogu Kristusu vsako jutro pred nastopom dneva peli pesmi.
Kajti glasba in pesem, če se pravilno in pobožno uporabljata, spodbujata človeško srce k pobožni zbranosti in notranji sreči. David je s psalmi in harfo pomiril in utrdil Savla v njegovi težki skušnjavi in peklenskih mukah. Eli-zej je ob glasbi dobil preroški navdih. Mi pa, kadar brez glasbil ali z njimi v cerkvah vneto in iz srca pojemo, postanemo bolj veseli, zbrani in dovzetni za molitev in poslušanje božje besede, za pridige in sprejemanje zakramentov. In vsakič, ko smo v Ljubljani pe-teroglasno ob spremljavi regala, pozavn, cinka in piščali v cerkvi zapeli:
Sedaj prosimo Svetega Duha ali: Oče, Sin, Duh ali Nebeški kralj itd., sem začutil posebno veselje, pobožno zbranost, ljubezen in željo po pridiganju in molitvi. Zato ravnajo reformirane evangeličanske cerkve prav, ko v svojih cerkvah Sveto pismo in psalme po nauku in zapovedi svetega Pavla bero in pojo v preprostem razumljivem jeziku. 1 Kor 14.
Po presoji vsega tega sem naše stare in nove slovenske duhovne pesmi in psalme (po katerih je naša mladež in preprosto ljudstvo, hvala Bogu, bilo poučeno in utrjeno v pravi veri, katekizmu in vseh božjih službah) ponovno na novo pregledal, korigiral, nekaj dodal ter z lastnimi novimi notami opremil in dal v tisk. Zato resnično upam, da bodo naši nasledniki to pesmarico pobožno, Bogu v čast, za utrditev in širitev prave Cerkve uporabljali ter po njej prepevali.
Moj, v Kristusu ljubi, mladi gospod Jurij, ker je vaš pobožni in razumni gospod stari oče, plemeniti in častitljivi pokojni gospod Vid Khisel itd. bil zelo naklonjen božji besedi, vsem
krepostim in umetnostim, še posebej pa glasbi, je, ko je bil častitljive dežele Kranjske poslanec in blagajnik, ob tem pa mnogo let zapored tudi župan glavnega mesta Ljubljane, nagovoril gospode in deželane pa tudi meščane k temu, da so plemenitega in zelo izobraženega v jezikih in umetnostih, posebno pa v glasbi zelo izkušenega in razgledanega magistra Leonharda Budino, mojega ljubega znanca, sprejeli za posebnega osebnega učitelja svojih otrok, poleg njega pa še štiri, v umetnosti igranja na razne instrumente, godala in bobne pa tudi telovadbe vešče umetnike. Tako je tudi vaš ljubi gospod oče (ki je zaradi svojih od Boga danih številnih odlik in kreposti bil v deželi in zunaj nje priljubljen in spoštovan s strani ubogih in bogatih; njegovo veličanstvo rimski cesar, presvetli knez in častiti deželni zbor na Kranjskem pa sta ga kar nekaj let zapored poklicala na visoke uradne položaje, sedaj na položaj komornega svetnika in deželnega upravitelja) občutil veliko radost ob poslušanju in branju božje besede in
ker je posebno veselje čutil tudi do glasbe, vas je še zelo mladega dal v vzgojo omenjenemu gospodu Budini ter posebnemu učitelju in spremljevalcu, s katerim vas je poslal daleč v tuje dežele in na visoke šole, da bi se od njiju naučili pobožnosti, pravega razumevanja celega katekizma, jezikov, glasbe in drugih umetnosti. Pri vseh, ki vas poznajo, vzbujate veliko upanje, da boste kot vaši pobožni starši naši Cerkvi in domovini zvest služabnik in dobrotnik. Glede na vse to in za vsa velika, dobra dela, ki so jih vaš gospod stari oče, gospa stara mati, vaš gospod oče, gospa mati in vi sami izkazali meni, moji soprogi in mojim otrokom, sem želel iz dolžne hvaležnosti in v trajen spomin te naše pesmi in psalme posvetiti vam ter izdati v vašem imenu.
Ve čni Bog in oče našega Gospoda Jezusa Kristusa naj s Svetim Duhom po svoji besedi vodi in usmerja vašega gospoda očeta, vašo gospo mater, vaše brate in sestre, vas in nas vse po svojih poteh v njegovo čast in slavo ter nas obvaruje pred sedanjim in večnim po-
250| Predgovor v Tem celem catechismu, enih psalmih iz leta 1579 se konča z letnico 1567, sicer pa je enak kot predgovor v Tem celem catechismu, enih psalmih iz leta 1574. Razlike v nemškem besedilu so v glavnem zaradi druge oblike črk in tiska Mandelčeve tiskarne v Ljubljani.
gubljenjem. Amen. Napisano v De-rendingenu, na svetega Jurija dan, v 1567. letu.250
Vaše častitljivosti
Zvesti in vdani
Primož Trubar Kranjec, tukajšnji župnik
TA CELI NOVI
TESTAMENT NAŠI-
GA GOSPUDI INU IZVELI-
čarie Jezusa Kristusa, na dva maihina deilla rezdilen, v tim ie tiga Stariga testamenta do-polnene, summa inu prava izlaga, druguč pregledan inu vkupe drukan, skuzi Primoža Truberia Krain-ca, Rastčičer-
251
MATTH. XXIIII.2
Et predicabitur (dicit Christus) hoc Euangelium regni i_ universo orbe, in testimonium omnibus gentibus, & tune veniet finis.
in
Das new Testament vnsers Heren vnd Seligmachers Jesu Christi / in
twen klein theil abgetheilt / in welchen des alten Testaments Erjullung / Summa vnd rechte Au^legung begriflfen / zum andern mal vbersehen vnd zusa-men gedruckt.
V TIBINGI M. D. L X X X I I
251| Das ganze Neue Testament unseres Herrn und Seligmachers Jesus Christus, in zwei kleine Teile abgeteilt, in welchem das Alte Testament erfullt ist, mit Summarien und rechter Auslegung, zum andernmal ubersehen und zusammengedruckt nach Primus Truber, dem Krainer aus Rastschitz.
252| Mt 24,14: Und es wird gepredigt werden das Evangelium vom Reich in der ganzen Welt zu einem Zeugnis uber alle Volker, und dann wird das Ende kommen.
Dem Durch-
leuchtigen Hochgebornen
Chriftlichen Furften vnd Herrn /
Herrn Ludwigen / Hertzogen zu Wurtem-berg / vnnd Teck / Grauen zu Mumpel-gart / etc. Wunfch ich von Gott durch Chriftum /
Gnad / Frid / vnd alles guts / in meinem tag-lichen Paternofter, fampt Erbiettung meinen vnderthanigften trewen Dienften.
gemeinen Landtvolck vns der Win-difchen Sprach gebrauchen / mogen vnnd follen billich auch dermaffen / vnd mit gleichen Worten / wie der. heilig Paulus / 1 Cor. 1 fur die Corinthiern / vnnd D. £uther in einer Vorred feiner /
nadiger Furft vn[d]
Herr / wir Creiner / Vnderfteirer / Karner vnd Windifchen / die mit dem
(:) ij Kirchen
Wkk? Kircben Poftil / an statt der Teutfcben / aucb rekb in Gott dancken vnd preisen / fur die kanntnug Gnad / die er vns gegeben bat in. Cbrifto Jefu / dag wir durcb jn / in allen ftucken reicb / in allerley Lebr vnd Erkandtnug worden feind / wie dann die Predigt von Cbrifto in vns krefftig ift worden / alfo dag wir keinen mangel an jrgend einer Gaben baben / vnd warten nun auff die Offenbarung vnd Erfcbeinung / der Herrligkeit des groffen Gottes vnsers Herrn vn[d] Seligmacbers Jefu Cbrifti.
Denn vns vnd meniglicb ist bewuft / dag vor vier vnnd dreiffig Jaren / kein Brieff oder Regifter / vil weniger ein Bucb / in vnserer Windifcben Spracb zufrnden war / denn man bielts dafur / die Windifcbe vnd Vngerifcbe Spracben / weren fo grob vnd Barbarifcb / dag man fie weder fcbreiben nocb lefen konne.
Aber der Allmecbtige trewe Gott / bat vnd andere in difen letften gefabrlicben zeitten / aucb BS!ologifcbe vnferem lieben Vatterlandt / welcbes fur anderen Nationen vom Turcken vnnd
Bapft
Windifcb Spracb zu-uor nit gefcbriben.
Bapft geengftiget vnd geplagt wurdt / fein groffe Gnad vnd Gaben / gantz wun- vb^eV derbarlicb durcb Verfolgung mitgetbeilt / vnd getruckt. Also dag wir nun jetzundt baben / nicbt allein den Catecbifmum mit dreierley kur-tzen vnnd augfubrlicben Auglegungen / aucb in Reimen vnd Gefangs weig / fampt ettlicben Pfalmen / vnnd der boben Feften Geiftlicben Liedern / vnnd die Haugtaffel in vnserer Windifcben Spracb / fonder wir baben aucb das gant-ze newe Teftament zum andernmal ge-druckt vnd auggangen. Vnnd darneben der Apoftel Epiftel alle / fampt der Ofen-barung Jobannis / mit verftendigen Auglegungen / von den beften Commenta-rijs / der alten vnnd newen Scribenten genommen / Item die locos Theologi-cos / ein Poftilll / die Augfpurgifcbe / Wurtembergifcbe vnd Sacbsifcbe Confeffionen / Formulam Concordiae, ein vollige Kircbenordnung mit dem examine Theologico, den gantzen Pfalter mit der Auglegung / vnnd andere Bucber mebr / fo ift aucb das alte Teftament ver=
(:) iijj dol-
Articul des Glaubens.
dolmetfcbt / vnnd durcb die Creinerifcbe / Steirerifcbe vnnd Karnerifcbe Tbeologen vnd Prediger durcbfeben vnd corrigirt / das wurdt aucb / wils Gott / bald ge-truckt / dergleicben die Haugpostill £u-tberi.
Baure" leb- Vnd dife Bucber werden nicbt allein in
ren lejen /	'
verftebn alle Stetten / da man gemeine Scbulen belt / fonder aucb in Dorffern von Bauren vnd jren Kindern / wider des Bapfts Verbott / mit groffer Begir vnnd Frolocken gelefen / daraug fie dann neben den Euangelifcben Predigten / durcb die Gnad vnd Wurckung des beiligen Geiftes / den recbten Verftandt aller feligmacbender Articul des Cbriftlicben Glaubens / wie diefelbigen in den lautteren Sprucben der beiligen Biblifcben Gefcbrifft / im Catecbifmo / vnd in der Augfpurgifcben Confeffion begriffen vnnd erklart feind / baben erlangt vnd vberkommen. Alfo vnd dermagen / dag fie aucb diefelbigen gegen jbren widerwertigen / den Papiften zuuerantworten vnnd vertbadigen wiffen.
Den
Denn ich hab / von der gnaden Gottes / aug vilen alten vnd newen Scri- Die gr8ften ,
'	Gebeimnujjen /
benten / fonderlich aug D. £utberi / Hern als vow der Brentij / Melanchhonis / Vrbani Regij, des Hern Georgi Furften von Anhalt vnd fery / jres gleichen Commentarijs, vber der ®«[n]fch wor-Propheten vnd Apoftel Gefchrifften / etc. ofenbaret Catechifmum / vnd ex eorum locis die H. Schrift Theologicis, das beft verftendigift ge-nommen vnnd geftolen / verdolmetfcht / vnd in die obgemelte Windifche Bucher eingefetzt / vnnd furnemlich mich beflijfen / die hochften vnd zur Seligkeit nottigften Geheimnuffen Gottes vnd Arti-cul des Glaubens / als vom Gottlichen Wefen in der heiligen Dreifeltigkeit / feinen willen gegen vns / von der Perfon Chrifti / feinem Ampt vnnd Wolthaten / wie man feines verdienfts fich theilhafftig mache / von den rechten Gottgefelligen Wercken vnnd Gottesdienften / von dem rechten brauch der heiligen Sacrament / etc. grundtlich / lautter vnd verftendig augzulegen / auff dag fie in jhren Gewiffen vergwigt feind / dag jhr Glaub in
(:) iiij allen
wirdt verftendig vo[n]
Gottliche[n]
allenArticulen in der heiligen Schrifft gegrundet / vnd daraug vrtheilen mo-gen / welches der alte rechte Glaub sey / vnnd wiffen / wie ein jeder in feinem Beruff Gott dienen mag vnd foll. Wmdifchen Vnnd aug dem wiffen fie / vnnd Buchem verftehn / das erft grog Geheimnug vom Gottlichen Wefen / darumb fie glauben / vnnd offentlich bekennen / nach jnnhalt Wefen nach der heiligen Schrifft / vnnd der dreien Symbolis ge- Symbolis, (welche Symbola fie in der lehrt Poftill / Dominica Trinitatis verdolmetfcht haben) dz in dem einigen Gotlichen Wefen / feind 3. vnterfchidliche Perfone[n] / Gott Vatter / Gott Son / Gott H. Geift. Das Gott der Vatter / als Vrfprung des Gottlichen Wefens / hab ein Sohn von Ewigkeit geboren / vnnd von difen beiden geht aug auch von Ewigkeit der heilig Geift. Vnd dife drey find ein Gott / eines wefens / eines wil-lens / einer macht / einer ehren / einer Majeftat / gleich ewig / gleich Allmech-tig / etc. Von denen dreien feind alle ding fichtbarlich vn[d] vnfichtbarlich erfchaffen / werden regirt vnd erhalten.
Zum
nur die rechtglaubi-gen an Chri-stus felig zu
Zum andern / feind auch lautter vnnd W®(ug verftendig vnderricbt vnd gelebrnt / von Gottes / ift dem andern groflen Gebeimnug Gottes / nemlicb von feinem willen vnnd furfatz gegen vns / dag Gott in der heiligen macW. Dreifaltigkeit in feinem ewigen weifen beimlicben wunderlicben Rabt bab furge-nommen / vnd befcbloffen / fie sundigen Menfcben durcb kein ander mittel / weg / werck / Glauben oder Gottes-dienft / widerumb zu gnaden anzune-men / jre Sund vergeben / vnd felig zu-macben / den allein die feines Sobns Cbrifti verdienft / mit recbter Bug vnnd warem Glauben ficb tbeilbafftig macben.
Vnnd difer Rabt / Will vnnd Furfatz der Gottes / vnfer Seelen beil betreffend / ift felig ift / gleicb fo wol / als fein Wefen in der H. ta^lg? Dreifaltigkeit / aller menfcblicben Ver- lio. nunfft vnd Weigbeit verborgen vnd vnwiffent / vnnd wird allein in der beili-gen Scbrifft / vnnd durcb die Predig des Euangelij / in krafft des beiligen Geiftes dem Menfcben geoffenbart.
(:) ij Darumb
nicht recht verftehn / vnnd keine reine Euangelifche Predig anhoren / wiffen vnd
S&Sf" Darumb alle die / welche die heilige
nicht hat / Schrifft nicht haben / oder lefen / vnnd
ligt / verfteht / Euangeliu [m] hort / der
ken[n]t verftehn nichts vom obgemelten Rath /
GWoitll/ense/in Willen vnnd Furfatz Gottes / vnnd von IWgSche: feinem Wefen in der heiligen Dreifaltig-keit / denn dife Erkandtnug von Gott / vnnd rechter Glaube / wurdt den Menfchen in gemeiner ordenlicher weig / durch das Gehor Gottliches Worts / mit wurckung des heiligen Geiftes / gegeben / den[n] kein Menfch auff Erden von jme felber aug eigner Vernunfft / kennt noch fihet Gott / fagen Chriftus vnd Johannes der Taufer / das ift / wife noch verftehe / was fein Wefen / Wille vnd Furfatz fey / dig gibt vns allein fein Sohn in feinem Wort zu erkennen. Degwegen die Heiden / ge-lehrten Philosophi / Turcken / vnd die Jude[n] / welche der Prophete[n] Gefcbrifft nit habe[n] oder recht verftehn / treiben aug der heiligen Dreifaltigkeit vnnd aug vns Gefpott / dag wir glauben in drey Got-ter / dag Gott ein Son on ein Weib hab /
vnd
vnd dag wir glauben vnnd bofen / durcb vnnd von wegen eines gecreutzigten geftorbnen Gott felig zu werden. Vnd vnfer Widerwertige vnnd Verfolger / die Papiften / baben gleicbwol die beilige Scbrifft / lefen vnnd predigen daraug / aber fie verftebn die beilige Scbrifft nit recbt / wollen ficb aucb daraug nicbt vn-derricbten laffen / denn der Furft difer Welt bat jr Hertz befeffen vnd verblent / dag fie nicbt mercken / verftebn / nocb acbtung baben / auff die klare einfeltige Sprucb Cbrifti vnnd der Apoftel (deren wir ber-nacb ettlicb anzeigen wollen) welcbe be-zeugen / gantz verftendig vnnd offentlicb / dag Gott aug lautter Gnad / vmb fonft / allein vmb Cbrifti willen / fo ferr wir an jn glauben / vnd von keines wercks wegen / vns arme Sunder zu ficb in fein Reicb ann-impt. Sonder fie wollen / vermeinen / vnd befcblieffen / wie alle Heiden / Turcken / vnnd jetzigen Juden / nacb jbrer narifcben Vernunfft vnd Verftand / dag man mit eigner Frumbkeit erdicbten / oder des Ge=
fetz
Im Euange-
lio ift das
verborgen.
cber Rabt / Will vnd Furfatz Gottes / dag wir allein durcb den Glauben an Cbriftum / (was aber der recbt Glaub an
fetz guten Wercken vnnd Gottesdienften den Himmel vnnd das ewig leben verdie-nen mug vnnd soll / wie der gelebrt Pbilofopbus Plato aug Vernunfft gefagt / wilt du Gott wolgefallen / fo fey fromb.
Degwegen nennt der beilig Paulus gar grog ge- offt das Euangelium / darinn difer beimli-
beimnus Gottes / wie / wa-rumb er die Sunder wil
bnd feligeLn] Cbriftum fey / wollen wir bernacb fagen) / felig werden / wurdet geojfenba-ret / das grog Gebeimnug Gottes / als Rom. 16. Da er alfo fcbreibt dag durcb das Euangelium vnd Predig von Jbefu Cbrifto / wurdt das Gebeimnug Gottes offenbart / welcbes von der Welt ber verfcbwigen gewegt / nun aber offenbart vnd kundt gemacbt / durcb der Propbe-ten Gefcbrifft / aug Befelcb des ewigen Gottes / den geborfam des Glaubens auff-zuricbten / vnter allen Heiden. Vnnd Epbes. 1 fagt: Gott bat vns wiffen laffen das Gebeimnug feines Willens / nacb feinem
wolge-
wolgefallen / dag er gepredigt wurde / vn[d] 1 Thim. 3 Grog ift das Gottfelige Geheimnug / Gott ift offenbaret im Fleifch / geprediget den Heiden / geglaubt von der Welt / auffgenommen in die Herrligkeit. Vnd 1 Cor. 2 fchreibt alfo. Nie-mandt wiffe was in Gott ift / ohn der Geift Gottes / vnnd wir haben Chriftus Sinn erkannt / denn wir haben nicht empfangen / den Geift der Welt / fonder den Geift aug Gott / dag wir wiffen kon-nen / wie reichlich wir von Gott begnadet feind / Aber der naturlich Menfch vern-impt nichts vom Geift Gottes / Ef ift jme eine Torheit / vnd kan es nicht erkennen. Zu dem fo fagt Chriftus felbs zu Petro / Fleifch vnd Blut / das ift / Menfchliche Vernunfft / hat jn zuerkennen vnnd be-kennen nicht geben / fonder fein Vatter.
Vnnd difer obgemelter verborgner Jen hat im Raht vnnd Furfatz Gottes / von vnfer reftamewt
Seligkeit durch Chriftum / ift gleichwol fveoinnevnnwfeirllen
im alten Teftament / alfbald nach dem Se= Fahl vnferer erften Eltern / in der erften
Ver-
CST Verbeifung von Weibs Samen / darnacb geoffenba- den Ertzvattern vom gefegneten Samen / im von Gott felbs geoffenbaret / aber dunckel vneerwsteen[ ng]adnitgz. vnuerftendig / darnacb durcb die Pro-pbeten etwas klarer mit mebr Worten / Figuren / vnd Gleicbnuffen auggefubrt / letftlicb aber im newen Teftament / durcb feinen Sobn Cbriftum / vnd feine Apoftel gantz lautter / mit verftendigen Worten / offentlicb / in der weitten Welt / allen Menfcben / in allen Spracben mundtlicb vnnd scbrifftlicb ift offenbart vnd verkun-digt worden / wie in nacbfolgenden Spru-cben vnnd Zeugnuffen der beiligen Scbrifft / fonderlicb im newen Teftament ift zu feben.
Cbriftus felbs fagt / Joban. 6: Wurcket vn[d] die Speig / nicbt die vergenglicb ift / Siktod fondern die bleibt in das ewig leben / jgnlawuibligseelnigan welcbe eucb des menfcben Son geben macben. wurt / Den[n] denfelbigen bat der Vat-ter verfieglet / vnnd Joban. 10 fagt: der Vatter bab jbn gebeiliget / das ift / dar-zu erwalt vnd verordnet / dag er allein den glaubigen Menfcben das
ewig
ewig £eben geben foll. Vnd Job. 6 fagt Cbriftus weiter / Das ift der wil des Vat-ters / der micb gefandt bat / dag wer den Sobn fiebet / vnnd glaubt an jn / babe das ewige Leben / vnnd icb werde jn auffer-wecken am jungften Tag. Vnd Joban. 14, Icb bin der Weg / die Warbeit vnd das £eben / niemandt kompt zum Vatter / den durcb micb. Vnnd Joban. 10, Meine Scbaff boren meine Stimm / vnnd icb gebe jnen das ewige Leben / vnnd fie werden nim-mer mebr vmbkommen / vnd niemandt wurdt fie mier aug meiner Handt reiffen. Vnd bernacb beim letften Abendmal fagt offt / wer micb liebet / vnd glaubt an micb / den bat mein Vatter lieb.
Dergleicben zeugen aucb die Apoftel / ^uf^ das wir allein durcb de[n] glauben an dz wir allein Cbriftum vergebung der Sunden / vnd Guienln das ewig Leben erlangen. Der beilig. Pe- pgS-trus fagt / Act. 4, Es ift in keinem anderen Wn. Heil / den in Cbrifto Jefu / ift aucb kein anderen Namen den menfcben vnter dem Himel gegeben / darin wir follen felig werden. Vnd Paulus 1 Car. 1 fcbreibt / Je=
fus
fus Chriftus ift vns von Gott gemacht / zur Weigheit / vnd zur Gerechtigkeit / vnd zur Heiligung / vnd zur Erlofung. Vnd gar offt / Eph. 1; Col. 1; 2; Cor. 5 fchreibt Paulus: Das Gott vns allein in Chrifto / ehe der Welt Grund gelegt war / erwelet hat / vnd durch jn allein fich mit vns verfunen will. Vnd Johannes der Teuffer. Joh. 3 vnd Johan[n]es Evangelift 1 Joh. 5 fagen Das ift das Zeugnus Gottes von feine[n] Sohn / das vns Gott das ewige £eben gebe[n] hat / vnd folches £e-ben ift in feinem Sohn / wer an den Sohn Gottes glaubt / der hat das ewige leben vnd wer dem Sohn nicht glaubt / der wirt das Leben nicht haben / noch fehen / fondern der Zorn Gottes bleibt vber in. DGieefchheriilfifgt re- Vnd dergleichen Spruch vnd det am zeugnufen / das Gott allein die Glau-jjjfo /von bigen an Chriftum begnade[n] / vnd jlfscSpS ift in fein Reich nemen will / find in der anfang mittei heiligen gefchrifft vnzelich / darumb fagt Chriftus / pfal. 40; Joh. 5; £uc. 18; 24; Petrus Act. 10; Paulus Ro. 1; 1 Cor. 15. Das die gantze
heili-
beilige Scbrifft rede am meifte[n] vnd zeu das ende ge von Cbrifto / das wir allein durcb den Glauben an in vberkbumen / Vergebu[n]g aller vnjeren Sunden / vnd die ewige Freid vn[d] Seligkeit / Darum fcbreiben die Gotfeligen £ebrer recbt / das Cbriftus ift der beilige[n] Scbrifft Scopus / Zil / An-fang / Mittel vnd das Ende. Hierauff fo / fcbreibt der beilig Ambrofius vber 1. Cor. 1. recbt / Das Gott babe alfo befcblojfen / das wer an Cbrijtu[m] glaubt / felig sey / vnd nicbt durcb wercke / fonder allein durcb den Glauben / one verdienjt / Ver-gebung der Sunde babe.
Vnd difen offtgenannten wunderlicbe[n] GStH^[n] beimlicben Rabt vnd Furfatz der beiligen vnfer Selig-Dreiualtigkeit / das Gott allein die recbt WunS^l Bufrtigen vnd Glaubigen an feinen Sobn dtp^ / Cbrijtum / wil zu sicb nemen / vnd ewig p^m 1 felig macben / baben Cbrijtus alle Propbe- M&terer ten / Apostel vnd vil taufent Martrer / G^^ ^ nicbt allein mit Worten vnd Scbreiben / ler ^^
Cbrijten / be-
fonder mit vilen gewaltige[n] Wunderzei- zeugt vn[d] cben / aucb mit irem aignen Blut / £eiden vnnd Todt bezeugt / ge-
(:) (:) prediget
beftettigt prediget vnd geofenbaret / den Juden vn[d] Heiden / vnd welche jr £ehr vnd Zeugnug angenomen / die haben den rechte[n] Glau-ben / heiligen Geift / gute Gewiffen / veft hertzliches Vertrawen zu Gott / Troft / Frewd / in Trubfalen / im Sterben vnnd endtlich das ewig £eben vberkommen.
Darumb follen wir jnen billich glauben / vnnd bey Chrifto allein mit ernftlicher Bug / vnd warem bestendigen Glauben / Vergebung der Sunden / Got-tes huld / Erledigung von des Teuffels Gewalt / vnnd das ewig Leben fuchen / bey jme allein werden wir folches alles gewiglich finden vnd anderftwo nicht. Cgtus Zum dritten / von der Perfon Chrifti / Gott feinem Ampt / Verdienft vnd Wolthaten / feindt auch die Windifchen alfo vnder-PGeortftolinchiem[n] richt / vnnd gewiefen / dag fie wiffen / We]en / glauben / vnnd offentlich bekennen / Das zwifchen Jhefus Chriftus der eingeborne ewige Got-M°:S[n] tes Sohn / feiner Herrligkeit glantz vnd Ebenbild feines Wefens fey / durch vnd mit welchem / fampt dem H. Geift / alle ding feind erfchaffen / vnd mit feinem
kreffti-
krejjtigen Wort erhalten werden. Vnnd der zu beftimbter zeit / von wegen vnfers Heils vom Him[m]ell aujf Erden kommen / die Menfchliche Natur von der Jungjrawen Maria an fich genom[m]en / vnd ift vnd bleibt alfo in Ewigkeit warer Gott vnd Menfch vnzertrennt die andere Almechti-ge Perfon in Gottlichen Wefen. Vnd ift der einige Mittler vnd verfuner zwifchen Gott vnd Menfchen / der fich felbft gegeben hat zur Erlofung jur jederman. 1 Chi. 2.
Vnd daneben wiffen / glauben vnnd bekennen fie ojfentlich / das difer gantzer Gottes Ge Chriftus / Gott vnnd Menfch / hab fich J Sar-
ten / mit feinem leiden
Chriftus hat an vnfer ftatt
vnder das Gefetz Gottes gethon / vnnd
an vnfer ftatt volkomlich big aujf den kleineften Buchftaben vnnd Cittel / gehal-
daffelbig (weil vns von wegen der ver- vnd fterben derbten Natur folches vnmuglich war) / gebujet /vns
vom Fluch des Gefetz / Codt / Ver-
ten vnd erfullt / denn er hat Gott feinen ST^ er Vattern von gantzem Hertzen geliebt / wider feine heilige Gebott nichts gedacht / geredt / noch gethan / jme gehorfam ge-wejt / bij zum Cod des Creutzes /
(:) (:) ij vnd
vnnd vnns arme fundige Menfcben / als feine Necbften dermaffen geliebt / dag er
mit feiner Aufferftebung vor Gott
macbt vnd fur vns groffe Sunder / da wir nocb feine
verdient das ewig Leben.
Feinde waren / fcbwerer Marter vnnd den Todt gelitten. Vnnd vns alfo vom Flucb vnnd Verdamnug des Gefetz erldgt. Vnd er bat vnfere Sunde / Mifetat / vnnd Zorn Gottes / wider vnfere Sunde auff ficb gela-den vnd getragen. Darumb bat Gott die Straff auff jbn gelegt / jn verwundt vnd gefcblagen / wie Efaias 53 fagt / damit bat er vnfere funde gebugt / bezalt / vns gebei-let / vnnd vns mit Gott bejridet / Item / dag er fein £eben in Todt fur vns gegeben / damit bat er dem Todt / vnd dem der des Todts gewalt / das ift / dem Teuffel / fein Stacbel / Gewalt vnnd Macbt genom-men / vnnd vns das £eben / vnd ein vnu-ergengklicb Wefen / durcb das Euangeli-um ans Liecbt bracbt / vnd vnferen zeitlicben todt / zu einem fanfften Scblaff / zur Rubekammerlein / vnnd zur Tbur gen Himmel gemacbt / geordnet vnnd gefegnet. Vnnd mit feiner berrlicben gewaltigen
Auffer-
Aufferftehung / hat vns vor Gott fromb / gerecht vnnd heilig gemacht / denn er ift vnfer Jehoua / Herr vnd Ge-rechtigkeit / Jerem. 23; 2 Cor. 5.
Zum vierdten / Seind auch vnderricht / dag fie wiffen / welche Menfchen Gjuj^ dermaffen / wie oberzelt / die rechte Er- ware Er-kandtnug vom Gottlichen Wefen / feinen SS Willen vnd Furfatz / die groffe Liebe gegen jjJJJJ wr vns / vnnd von der Perfon Chrifti / von feinem Ampt vnd Wolthaten / durch Gottes Wort / in Krafft des heiligen Geiftes / haben vberkommen vnd ergriffen / vnnd folches im Hertzen glauben / vnd mit dem Mund frey offentlich bekennen / auch darneben mit den rechten Fruchten der waren Bug / als mit Gottfeligem £eben / mit trewer Liebe gegen jhrem Nechften / mit gedult im Creutz beweisen / dag diefelbigen haben den rechten lebendigen feligmachenden Glauben an Gott den Vattern / vnd feinem Sohn Jefum Chriftum vnferem Herrn vnd einigen Heilandt.
Hieneben wiffen fie auch / dag fich mit nnd durch difen Glauben / vnnd rechten Chrifti
verdienft
(:) (:) iij Brauch ma=
SmSfdm Braucb der beiligen Sacrament / (was fie
6kub«i vnd vom beiligen Abendtmal glauben vnd bal-
beiligen
Sacramente[n] ten / wurdt bernacb angezeigt) / ficb der
tbeilbafftig. Gnaden aller Verbeiffung Gottes / des
Herren Cbrifti Verdienft / vnd aller feiner Woltbaten tbeilbafftig macben / an vnd zu ficb bringen / vnnd dardurcb in Krafft vnd Wurckung des beiligen Geiftes / werden fie in jbrem Hertzen vnd Gewiffen vergwigt vnnd verficbert / dag fie aus gnaden / vmbfonft / allein vmb Cbrifti wil-len / baben Vergebung aller jbrer funden / baben frid mit Gott / fein from / gerecbt / beilig vor Gott / feind Kinder vn[d] Erben aller Himmlifcben Gutter / vnnd warten nun mit frolicber gewiffer Hofung / nacb difem £eben / das ende vnnd Belobnung jres Glaubens / nemblicb jbrer Seelen Se-ligkeit / vnnd das ewig £eben.
Geb^ Zum funfften vnd letften / wiffen vnd
ruff / Lebe[n] glauben aucb / dag eines folcben recbtglau-bigen Menfcben Anruffen vnd Gebett / welcbes er zu Gott in Cbrifti Name[n] / nacb Innbalt vnnd Lebr des Vatter vn=
fer
vnd tbunn ge
fellt Gott.
fer / vnd der Pfalmen thut / fey erhort vnd angenem. Item wenn er fein £eben / Am-pt / Beruff / in folchem Glaube[n] / nach den zehen Gebotten Gottes / vnnd nach der £ehr der Haugtaffel fuhret / demfelbigen fleiffig vnd trewlich nachkompt vnd aug-warte / ift auch in Widerwertigkeite[n] / Creutz vnd Verfolgung gedultig / beweift nach feinem vermugen / lieb vnd trew ge-gen feinem Nachften / dag er in dem vnnd damit Gott gefalle / vnd jhme recht nach feinem Willen diene.
In Summa / die von Gott augerwelten / Chriftus mit
feinem eini-
Creiner / Steirer / Kerner / vnd Windi- gen of schen / hohen vnnd nideren Standts / hi Grauen / Herren / Ritter / Edel / Burger / vnnd das gemein Baurenvolck / haben keit erwor-wie andere / durch die Gnad vnnd ben.
Wurckung des heiligen Geiftes / aug den Windifchen vnnd Teutfchen Predigten vnnd Buchern erlehrnet vnnd begriffen / den rechten Glauben / wie ob angezeigt / vom Gottlichen Wefen in der heiligen Dreifaltigkeit / vnnd Willen gegen vns / vnd fie wifen / grundtlich verftehn / war= (:) (:) iiij hafftig
bafftig glauben / vnnd offentlicb beftendig / aucb in der Verfolgung bekennen / Dag der Herr Jbefus Cbriftus / Gottes vnd Marie Sobn / bab allein mit feinem volligen Geborfam / Verdienft / £eiden / Sterben vnd Aufferftebung / allen recbten bugferti-gen vnd glaubigen Menfcbe[n] / Gottes Huld / Gnad / Vergebung / aller Sunden / Erldfung von ewiger Verdamnug / vnd das ewig £eben / bey feinem Himmlifcben Vat-ter verdient vnnd erworben. Daneben wiffen fie aucb / dag fie ent-fcbuldig mit gegen / von wegen folcber Guttbaten
geborfam Gott zu die-nen / fromb fein vor Sun
Cbriften
feind
ten.
Gottes durcb Cbriftum bewifen / fcbuldig feind / in Gottes Geborfam zu leben / sicb but- jme obn forcbt in Heiligkeit vnd Gerecb-tigkeit zu dienen jr lebenlang. Vnnd ficb entbalten vnnd buten / von den groben todtlicben Sunden / die den Glauben vnnd beiligen Geift von Menfcben ver-treiben / vnnd die Gewiffen befcbweren / als vor denen / welcbe der beilig Paulus an vilen orten erzelt / als Rom. 1; 2; 12; 1 Cor. 5; 6; Gal. 5; Epbes. 4; 5; Col. 3.
1. Tbeff.
Windifcben lobe[n] Gott
1 Tbeff. 4; 2; Tbim. 3; Apoc. 21; 22 vnnd ficb befleiffen follen / alle Trew jbrem Nacbften mit gantzem Hertzen zubeweifen / etc.
Vmb difes bobes edel koftlicb Liecbt des beiligen Euangelij / welcbes der gutig vmbfba-Gott / aucb bey vns Windifcben / durcb 3 Eua[n] die Predigten vnnd Bucber angezundt / vnd wider Willen vnd Gewalt der Hellifcben Pforten leucbten laffet / dar-durcb jr vil feind erleucbt zum ewigen £e-ben / vnd ficb nicbt obn gefabr jres Leibs vnnd Guts / zu der Augfburgifcben Confeffion offentlicb beken[n]en / Sey dem Konig der Ewigkeit / dem vnzer-gencklicben vnd vnficbtbaren vnnd allein weifen Gott / Ebr / Preig / von Ewigkeit zu Ewigkeit / Amen.
Sovil nun dife Tranflation oder Die, erftr,
Dolmetfcbung
Dolmetfcbung belangt / bab icb dig dig Teftament bey erfter meiner Dolmetfcbung bleiben laffen / denn icb darinn in difem anderen durcblefen / nicbts vnrecbts erfeben / bin aucb in den funff vnd zweint-zig Jaren / feidt icbs zu Dolmetzfcben an-(:) (:) v gefangen /
Teftame[n]t ist recbt er-funden.
gefangen / von niemandt einigerley falfitet befchuldigt worden / ich lag es auch bey voriger Orthographei / weil ein jeder / der Windifche Sprach nicht verfteht / dermaffen lifet / dag ein jeder zuhorender Windifcher Bawr wol verftehn kan / vn[d] habs darumb zum anderen in klein Forma drucken laffen / dag bey einander der Text in ein Buchlein zufamen muge gebunden / vnnd leicht in Henden zur Kirchen vnnd anderstwo ge-tragen werden / aber fich nicht fchicken wollen / wurde vnformlich / zu dick / habs in zwen theil abtheilen muffen / vnd zu dem anderen kleineren theil / die Windifche Vorred / der Teutfchen in der £ehr nicht vergleich / Item die Summa der heiligen Schrifft / Kalender / vnnd andre notwendige Sachen / zugethan. La^* Nun dife lange Erzehlung vnnd Be-wi^d^auch richt / Gnadiger Furst vnnd Herr von agerChti-" den verdolmetfchte[n] Windifche[n] Bu-stus mit chern / vnnd was darinn furnemlich ge-lehrnt / vnd in obgenandten Windifchen £anden gepredigt vnnd geglaubt wurdt
hab
hab ich darumb gethan / auf das E. F G.253 / vnnd derfelben inlpectores der Cruckerei- Ampt / en / auch alle fo die Windifche Sprach nicht Cbriftlicben verftehn / ein warhajjtiges wiffen haben/ daj in den Windifchen Buchern nichts rpercehdti ggtev-n[d] Sectifch / vnnotig oder famolum begrif- glaubt fen / vnd das in den Windifchen £anden / die an den Curckifchen Grantzen ligen / vnnd taglich vom Curcken vnnd Bapft greulich geplagt werden / der gecreutzigte Chriftus mit feinem Wefen / Willen / Ampt vnd Wolthaten / vnnd wie man fich aller feiner Gutter theilhajjtig mache / fampt allen Chriftlichen Articuln / nach jnnhalt der heiligen Schrijjt / Catechifmi / vnnd Augfpurgischer Conjeffion / wurdt lautter verftendig gepredigt vnd geglaubt / Wie fich dan[n] auch alle jhre Predicanten / mit Aydes Pjlichten / der Augfpurgifchen Conjeffion vnnd der Formulae Con-cordiae gemej / zuglauben / zulehren / vnnd zupredigen versprochen / vnnd fich vnderfchriben.
Es ift auch bey jnen bigher / Gott lob / Bey Win=
kein
253| Eure Furstliche Gnad.
kein Sect oder Schisma Caluinifte[n] noch Flaccianiften / noch andere / wie bey den
difchen ift noch kein Sect / allein
Bapftum[m] Teutfchen entftanden / allein muffen fie das
regiert / glauben ein-feltig recht vom heiligen Sacrament.
grobe Bapftumb neben jnen fehen / dul-den / vnd von jnen Verfolgung leide[n]. Vom Nachtmahl des Herrn / halten vnd glauben fie einfeltig den Worten Chrifti / wie vor vnferen zeitten alle Gottfelige Chriften / Lehrer vnnd Marterer geglaubt / gelehrt vnd gefchriben haben / geben Chrifto feine Ehr / dag er warhafftig vnd Allmechtig sey / vnderwerffen jre Vernunft dem Allmechtigen warhaftigen Wort Got-tes / difputieren nicht vil daruon / nach der Lehr Auguftini / da er alfo fchreibt / lib. 2 cap. 11, de visitatione infirmorum, Sac-ramentis diuinis no[n] est adhibenda verborum argumentatio, led fides, vnnd Chryfoftomus fagt: Oportet Dei dictis credere, & non curiole inquirere, etiamli rationem eorum ignoremus, Vnd Thomas Aquinas in lua prola & hymno, de corpore Chrilti lic canit. Quod non fapis, quod non vides, animola firmat fides, praeter rerum
ordinem
ordinem. Item, Verbum caro, panem veram, verbo carnem efficit, fitque sanguis Chrilti merum, etli lenlUs deficit, ad firmandum cor syncerum, lOla fides lufficit, darnacb fagt er: Praeltet fides supplementum feniuum defectui, vn[d] zuuor fagt er: Cibum turbae duodenae, ie dat iuis manibus. Dife Wort mag man alfo verteutfcben Von den Gottlicben Sacra-menten / foll man nicbt mit vilen Worten difputieren / fondern denfelbigen einfeltigen glauben / vnd Cbryfoftomus fcbreibt: Man mug dem Wort Gottes glauben / vnnd nicbt furwitziger weig erforfcben / wenn wir gleicb nicbt verftebn / wie es zugebt. Vnd Thomas Aquinas lebrt / Dag du nicbt kofteft / dag du nicbt fiebeft / das beftettigt der freudig vnnd bertzbafft Glaube / dag es gefcbebe vber den gemeinen Lauf der Natur. Vn[d] abermals / Das Wort, welcbes ift Fleifcb worden / das bat das wabrbafftig Brot / durcb fein Wort zum Fleifcb ge-macbt / wie aucb der Wein das Blut Cbrifti wurdt, / ob wir gleicb folcbes mit vnseren
Sinnen
Greulicbe Hiftori vo[n] einem
Heucblerifcben Widertauffer.
Sinncn nicht begreiffen / fo ift docb ge-nug am Glauben / dardurch ein rein Hertz gefterckt wurdt. Vnnd bald dar-nach / Der Glaub foil erftatten / was bey difem Gebeimnug vnseren Sinnen abgehet vnd mangelt. Vnd zuuor fagt er / Er gibt ficb felbft mit feinen Henden zum Speig den zwelff verfambleten Apofteln / etc. Bey difen Worten / £ebr vnnd Glauben / bleiben fie beftendig.
Gleicbwol vor der zeit / da man das Euangelium fo rein vnnd offentlicb bey jnen nicbt gepredigt / bat die Wiedertauf-ferey vaft vberbandt genommen / aber feitmals der ein Widertauffer / welcber ficb zuuor / mit geberden / reden / vn[d] allem tbun/ gantz andecbtig geftellet / in der Grauefcbaf Cilli / bey Reicbenburg vnd Drackbenberg / feinen eignen from-men Herrn / N. Doctor / des Bifcboffen zu Saltzburg gewegnen Hoffmarfcbalck / der des Herrn Georgen von Reicbenburg feligen / gelagne Wittiben zur Ebe ge-nommen / greulicb ermordt / mit dem
Furge=
furgeben / der Geift hab jhme folches befolhen / denn feines Herrn Weib / fey jme / vnd nicht dem Doctor / von Gott geordnet vn[d] gegeben / etc. den hat man zu Gratz im Steir / im etc. 45. Jar / mit dem Rad gericht / dardurch vnnd zuforderft durch die £ehr des heiligen Euangelij / ift dife bofe Sect auch bey den Windifchen zergangen.
Das aber E. F. G. ich dig Buch zu= J^p^ fchreibe / vnd vnder dero Namen aug- ?&ften von gehen laffe / gefchicht furnemlich aug volgenden dreien Vrfachen. Die erfte ift / Wbn^fii Nachdem aug sonderlichen Schickungen / Gottes / vnnd gnadiger Vergunftigung ScES*" des Durchleuchtigen Hochgebornen dS^r Chriftlichen Furften vnd Herren / Herren gfrdert Chriftoffen Hertzogen zu Wurtemberg / vnd Teck / Grauen zu Mumpelgart / etc. Hochloblicher vnnd Gottfeligfter Gedachtnug / E. F. G. vilgeliebten Herren Vattern / die ob angezeigte Windifche Bucher alle zu Tubingen ge-truckt fein / (welche man zu Nurm=
berg
berg vnnd Scbwabifcben Hall / nur den erften klein Catecbifmum in Reimen vn[d] Gefangsweig mit einer Predig / von der Recbtfertigung vor Gott / zur zeit des Interim / zutrucken nicbt geftatten wol-254|FUrstlicheGnad.	len) / vnd darneben jr F G.254 zum
Cyrulifcben vnd Crabatifcben Dol-metfcbung vnd Truck grojfe Furdernug vnd Hulffe getban / mir aucb allbie nabe bey der Truckerey ficbere Herberg vnd Vnderbaltung / genediglicb verordnet / in maffen aucb E. F. G. fo wol im jetzi-gen / als im erften / vorigen Windifcben Truck / vnd in anderen vilen facben / mit groffen Woltbaten gegen mir vnuerdien-ten / nit weniger / gantz genediglicb ficb bewifen / alfo dag fie aucb in Anfebung meines boben krancken Alters / zwen Diaconos aug jrem Stipendio zu Tubingen verordnet / fo mir die Pfarr allbie mit predigen verfeben belffen.
Dife * Die andere Vrfacb / dieweil E. F. G.
baben aucb
die Formula ein fondere Lieb / Frewd vnd £uft zu den verdolmetfcbten Windifcben Bucbern
tragen /
Vowed.
tragen / degwegen allerley Exemplaria CU<°ncordiae
Confeflion verdolmetfcben /
von gemelte[n] Bucbern aug £ands Cr- Augfpurgv ein bringen laffen / aucb alfbald die fcben Formula Concordiae auggegangen / E. F G. mir aufferlegt / diefelbige zu der ^ Augfpurgifcben Confeffion zuuer-dolmetfcben / welcbes icb aucb mit Gottes bulff geborsamlicb verricbt / vnnd mir dagegen gute Belobnung wi-derfabren.
Die dritte / dag E. F. G. wie jr Gott= Sie erbalfn
'	'	in jrem Sti-
feligfter Herr Vatter getban / ettlicbe pendio
• c y <~< f r ••	<-<• Studiofos
Creinerifcben Studiolos in jrem Sti- aug fremden pendio zu Tubingen nacbeinander er- £anden-belt / vnnd ftudieren laffet / vnder de-nen feind aucb meine zwen Sobn erzogen / Magistri, nacbmals / Gott-lob / tuglicbe Kircbendiener worden.
In Erwegung vnd Bedenckung fol=. cber oberzelten vnnd anderen vilfeltigen FfirjWV. grofHen Woltbaten / von E. F. G. vnnd ^WS-jrem Gottfeligften Herrn Vattern vnferer ten den Windifcben Kircben / mir und den
(:) (:) (:) meinen
Der
Gotfeligen
W£ben meinen in gnaden bewifen / hab ich zu bewifen ' foU ewiger Gedachtnug vnnd Danckfagung gedacbttwer- dig new Teftament in Windifcher Sprach / zum anderen zu Tubingen ge-druckt / E. F. G. dedicieren wollen / mit vnderthanigftem bitten / folches in gna-den anzunemen / vnd im beften augzule-gen / vnd jr die obgenandten Kirchen furohin / wie bigher / vnnd mich in gna-den laffen beuolhen fein. Der Allmechtig Ewig Gutig Gott / der wolle vmb Chrifti Jefu feines geliebten Sons / vnfers Herrn vnd Seligmachers Willen / E. F. G. derfelben Gottfeligen geliebten Gema-hel / vnnd das gantz Haug Wurtem-berg / etc. reichlich fegnen / die ware Se-ligmachende Erkandtnug des Gottlichen Wefen vnnd Willen gegen vns / in Krafft des Heiligen Geifts / durch die Predigten des Heiligen Euangelij gemehren / vnd big auffs Ende darinn erhalten / Gottfelige verftendige Kirchendiener vnnd Lehrer in den Schulen / trewe vnd weife Raht / vnd Gottfforchtige ge=
horfame
Vorred.
borfame Vndertbanen geben / vnnd darneben vor allem vbel gnadiglicb be-butten vnd bewaren / Amen. Derendin-gen / am erften May / im 1582. Jar.
E. F. G.
Vndertbanigfter trewer Caplan
Primus Truber Crei= ner / Pfarber dafelbft.
(:) (:) (:) ij	RE
TA CELI NOVI
TESTAMENT NAŠI-
GA GOSPUDI INU IZVELI-
čarie Jezusa Kristusa, na dva maihina deilla reqdilen, v tim ie tiga stariga testamenta do-polnene, suma inu prava izlaga, druguč pregledan inu vkupe drukan, skuzi Primoža Truberia Krain-ca Rasčičer-
Mt. 24,14.*
Et predicabitur (dicit Chriftus) hoc Euangelium regni in vniuerjo orbe, in teftimonium omnibus gentibus, & tune veniet finis.
255| Mt 24,14.
Novi testament našega Gospoda in zveličarja Jezusa Kristusa,
razdeljen na dva manjša dela, v katerem je zajeta Starega testamenta izpolnitev s sumarično in pravilno razlago, drugič pregledan in skupaj natisnjen.
V TIBINGI, 1582
Presvetlemu visokorod-
nemu kršč anskemu knezu in gospodu wurtemberškemu, gospodu Ludviku, vojvodi wurtemberškemu in teškemu, grofu mumpelgartskemu itd. želim milost, mir in vse dobro od Boga po Kristusu
v mojem dnevnem rožnem vencu ter služnost v zvesti pokornosti.
Milostni knez in
gospod, mi Kranjci, Spodnještajerci, Korošci in Slovenci, ki skupaj s preprostim podeželskim ljudstvom uporabljamo slovenski jezik, se trudimo, da bi nam bilo dano tako in z istimi besedami kot sveti Pavel v pismu Korinčanom, 1 Kor i256 — in kot dr. Luther v predgovoru svoje cerkvene postile257 v nemškem jeziku — v slovenskem jeziku častiti in hvaliti Boga za milost, ki nam jo je podelil skozi Jezusa Kristusa, da smo po njem bogatejši v spoznavanju vseh poglavij svetega
Tudi slovensko ljudstvo je obogatelo v krščanski veri.
256| 1 Kor 1,4-6.
257| Martin Luther, Kir-chenpostilla, das istAus-slegung der Episteln und Evangelien, von Ostern biB auff das Advent, Nurn-berg 1560.
V slovenskem jeziku se do sedaj ni pisalo.
258| Madžarski knjižni jezik se je razvil šele v 16. stoletju. Prva madžarska slovnica je izšla leta 1539 (Ioanne Syluestro Pannonio, Grammatica hungarolatina in usum puerorum recens scripta).
259| 2 Kor 4,9.
260| Katekizem s tolmačenji Luthra, Brenza in Višerja. Trubarjeva katekizma 1550 in 1555, kakor tudi 1567 so zasnovani po Brenzu, katekizem 1575 pa po Brenzu in Višerju.
261| Haustafel-Hišna tabla je dodatek Luthrovemu malemu katekizmu.
Novi testament in dru ge teološke knjige so že prevedene in natisnjene.
nauka, kar nas utrjuje v veri v Kristusa, da nam torej ne primanjkuje ničesar od kateregakoli daru ter sedaj v miru pričakujemo razodetje in veličasten prihod mogočnega Boga našega Gospoda in zveličarja Jezusa Kristusa.
Nekateri se zavedamo, da pred štiriintridesetimi leti v našem slovenskem jeziku ni bilo napisano nobeno pismo ali register, kaj šele knjiga, saj je veljalo prepričanje, da sta slovenski in madžarski258 jezik tako neuglajena in barbarska, da ju ni mogoče niti pisati niti brati.
Toda vsemogočni milostni Bog je v teh sedanjih nevarnih časih tudi naši ljubi domovini, ki tudi za varnost sosednjih narodov trpi v strahu pred Turki in papeškim preganjanjem, čudežno podelil svojo veliko milost.259 Sedaj nimamo zgolj katekizma s tremi kratkimi in natančnimi razlagami260 tudi v verzih in pesmarice skupaj z nekaterimi psalmi in duhovnimi pesmimi, ki se pojo ob velikih praznikih ter hišno postilo261 v naši slovenski govorici, temveč smo že drugič natisnili in izdali tudi celi Novi testament. Razen tega tudi vsa apostolska pisma in Janezovo Razodetje z razumljivimi tolmačenji
povzetimi iz najboljših komentarjev starih in novih piscev.262 Nadalje Locos theologicos™ eno postilo,264 augsburško, wurttemberško in saško veroizpoved,265 Formulo concordiae,266 popolni cerkveni red z examine theologice,267 celotni psalter z razlago268 in veC drugih knjig, preveden ter od kranjskih, štajerskih in koroških teologov ter pridigarjev pregledan in popravljen pa je tudi Stari testament, ki bo, Ce Bog da, prav tako kot Luthrova Hišna postila, kmalu natisnjen.269
Teh knjig pa ne bero samo v mestih, kjer so šole, temveC jih kljub papeževi prepovedi z velikim zanimanjem in veseljem berejo tudi kmetje in njihovi otroci po vaseh. Iz teh knjig ob evan-geljskih pridigah z milostjo in pomočjo Svetega Duha sprejmejo in utrdijo potrebno znanje o vseh zveliCavnih naukih krščanske vere, kot so le-ti v poglavjih Svetega pisma, v katekizmu in v augsburški veroizpovedi zapisani in razloženi do take mere, da jih bodo znali pred nasprotniki, to je papežniki, tudi zagovarjati in braniti.
Zakaj od daru božje milosti sem iz spisov mnogih starih in novih piscev,
Kmetje se uče brati in razumejo vse verske nauke.
Največje skrivnosti, kot so:Sve-ta Trojica, kdo je Kristus, zakaj je postal človek, zakaj je trpel itd., nam razkriva Sveto pismo.
262| Trubar se je v svojih razlagah ob delih cerkvenih očetov naslanjal tudi na komentarje oziroma postile H. Bullingerja, M. Luthra, V. Ditricha, P. Melanchtona, J. Spangenberga in J. Brenza.
263| Trubar je kot izvor svojega dolgega predgovora v Edni kratki razumni nauci (1557) navedel Melanchtonovo Loci theolo-gici, kar so povzeli tudi njegovi življenjepisci vse do M. Rupla in J. Rajhmana. Slednja pa menita, da je pri tem na osnovi dopisovanja med Trubarjem in Bullingerjem prej zaznati Trubarjevo določeno odvisnost od predgovora H. Bulingerja v Vorrede uber die wahrhaftige Rechtfertigung des Menschen durch Christus, kar je pozneje Rajhman ponovno dokazal v Trubarjeva ena dolga Predguvor 1986, dodatek k ponatisu.
264| Trubar ima tu verjetno v mislih lastni En regišter, eno kratka postilo iz leta 1558, ne pa v Ljubljani pri Mandelcu natisnjene Spangenbergove Postile, ki jo je Krelj začel prevajati leta 1567 in dokončal Jurij Juričič leta 1587, prim. O. Sakrausky, n. d., 416, op. 10.
265| Articuli oli deili, te prave stare vere kerszhanske ...1562.
266| Formula concordiae, danes ni znan noben ohranjeni primerek. 267| Slovenska Cerkovnaordninga, 1564. 268| TacelipsalterDavidov, 1566.
269| Dalmatinova Biblija "Tvie vsesvetv pismv« 1584, je bila v celoti prevedena že leta 1578, ko je Trubar dal v tisk Ta Novi testament. Revizija Biblije pa je bila izvršena šele leta 1581 in izšla je 1584. Hišno postilo, na kateri je Trubar delal vse do smrti, pa je napovedal prezgodaj, saj jo je leta 1595, torej 9 let po Trubarjevi smrti, izdal njegov sin Felicijan.
270| UrbanusHenricus Rhegius, Urban Rieger (1489-1541), nemški humanist in Luthrov predhodnik v Augs-burgu, avtor več izdaj Seelenarznei fur Gesunde und Kranke, 1529, in Erklarung der 12 Artikel des christlichen Glaubens, 1525.
271| Georg III., Furst von Anhalt (1509-1552), v sporih okrog interima je odigral osrednjo vlogo. Znana dela: Predigten zum Abendmahl Georg III., Drey predigten vom Sacrament des Leibes und Blutes Christi in drugo.
272| Zaščite avtorskih pravic v današnjem smislu takrat niso poznali. Iz tega, kar je bilo objavljeno, je lahko vsakdo, ne da bi za to dobil dovoljenje avtorja, vzel in uporabil, kar mu je ustrezalo.
Slovenske knjige na razumljiv način učijo o bistvu Boga po treh simbolih.
posebno iz dr. Luthra, gospodov Brenza, Melanchthona, Urbana Rhe-giusa,270 gospoda kneza Jurija Anhalt-skega271 in komentarjev drugih piscev k spisom prerokov in apostolov o katekizmu in ex eorum locis theologicis vzel in ukradel,272 prevedel ter vstavil v omenjene slovenske knjige tisto, kar je bilo najbolj razumljivo. Posebno sem se trudil, da podrobno, jasno in razumljivo predstavim največje in za zveličanje pomembne božje skrivnosti in verske nauke, kot so: skrivnost troedinega Boga v Sveti Trojici, o njegovem odnosu do nas, o Kristusovi osebi, njegovem poslanstvu in dobrih delih, o njegovih zaslugah za nas in kako smo jih lahko deležni, o pravih Bogu dopad-ljivih delih in bogoslužjih, o pravilni rabi svetih zakramentov itd. To znanje bi v zavesti slehernega utrdilo prepričanje, da njegova vera temelji na vseh naukih Svetega pisma, in bi lažje presojal, katera je prava stara vera, da bi vsakdo vedel, kako naj v svojem poklicu najbolje služi Bogu.
Iz vsega tega spoznavajo in se naučijo razumevati največje skrivnosti bož-
jega bistva, zato verjamejo ter po naukih iz Svetega pisma in po treh simbolih (ki jih imajo prevedene v postili Dominica trinitatis) javno izpovedujejo, da so v enem božjem bitju tri različne osebe: Bog Oče, Bog Sin in Bog Sveti Duh.
Da ima Bog Oče kot izvor božjega bistva od večnosti rojenega Sinu, iz obeh pa prav tako od vekomaj izhaja Sveti Duh. Vsi trije pa so en Bog, eno bistvo ene volje, ene moči, ene časti, enega veličanstva, enako večni, enako vsemogočni itd. Ta Trojica je ustvarila vse vidno in nevidno, vsemu vlada in vse upravlja.
Prav tako so jasno in razumljivo se- Božja volja
. .	iv • i • i • i • in sklep je
znanjeni in podučeni o drugi veliki zveličatisa-
božji skrivnosti, namreč, da je troedini mo tiste> ki
verujejo v
Bog v Sveti Trojici, po svojem večnem, Knstim. modrem, skrivnostnem in čudežnem umu sklenil in odločil, da noben grešni človek po nobenem drugem sredstvu, po nobeni drugi poti, z nobenim drugim delom, vero ali bogoslužjem ne bo ponovno deležen njegove milosti, odpuščanja grehov in zveličanja, temveč le tisti, ki bo skozi resnično pokoro in pravo vero deležen zaslug, ki jih
Zakaj je človek zveličan, je razodeto v evangeliju.
273| Rim 11,33-36; Jn 3,1-15; pridige dr. M. Luthra ob prazniku Sv. Trojice v Sommerpo-stille.
Kdor Svetega pisma nima, ga ne bere, ne posluša, evangelija ne razume, ta Boga, njegove volje in poti do zveliča-nja ne pozna.
274| Jn 1,18: Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil; Jn 1,31: In jaz ga nisem poznal, vendar sem zato prišel in krščujem v vodi.
je za nas s svojim trpljenjem pridobil njegov sin Jezus Kristus.
In ta volja, sklep in odločitev Boga, kar zadeva blagor naše duše, ostajajo prav tako kot njegovo bivanje v Sveti Trojici za človeški um in modrost ne-dojemljivi ter skriti in se človeku s pomočjo Svetega Duha razodevajo zgolj v Svetem pismu in skozi pridige o evangeliju.273
Zato vsi tisti, ki Svetega pisma bodisi nimajo, ne berejo ali prav ne razumejo in pravih jasnih evangeljskih pridig ne poslušajo, ničesar ne vedo o božjem umu, volji in sklepu ter njegovem bivanju v Sveti Trojici. Kajti to spoznanje Boga in prave vere je človeku na preprost in pravi način ob pomoči Svetega Duha dano le s poslušanjem božje besede, saj noben človek na svetu po lastnem razumu in pameti ne more spoznati niti videti Boga, to je dojeti in razumeti njegovega bistva, volje in odločitev. Vse to nam da v svoji besedi razumeti, kot pravita Kristus sam in Janez Krstnik, le njegov sin.274 Zato se pogani, učeni filozofi, Turki in Judi, ki spisov prerokov nimajo, iz
Svete Trojice in nas posmehujejo, češ da verjamemo v tri božanstva, da se je Bogu rodil sin brez ženske ter da verjamemo in upamo, da bomo zaradi zaslug nekega križanega mrtvega boga po njem zveličani.275 Naši nasprot-	2751 Koran, sura 89 in 231. niki in preganjalci papežniki pa Sveto pismo imajo, iz njega berejo in pridigajo, vendar ga prav ne razumejo in se iz njega tudi ne dajo poučiti, kajti vladar tega sveta jih je obsedel in preslepil, tako da ne vidijo, ne razumejo pa tudi ne upoštevajo jasnih ter preprostih izrekov Kristusa in apostolov (nekaj jih bomo navedli pozneje), ki odkrito in popolnoma razumljivo pričajo, da Bog nas, uboge grešnike, sprejme v svoje kralj estvo zastonj, zgolj iz velike milosti in samo po Kristusovi volji, če v njega verujemo, ne pa zaradi kakršnih koli lastnih del. V svoji neumnosti tako kot vsi pogani, Turki in sedanji judje menijo, sklepajo in razglašajo, da si lahko in zmoremo z izmišljeno pobožnostjo ali z zakonom določenimi dobrimi deli in bogoslužji prislužiti nebesa in večno življenje. Učeni filozof Platon je
276| G. Kocjančič, Platon I. Evtifron, Celje 2004, 58: Dejanje ali človek, ki sta ljuba bogovom, sta pobožna.
277| Rim 16,25.
281| 1 Kor 2,11.
V evangeliju je skrita velika božja skrivnost, kako in zakaj želi grešnikom odpustiti grehe in jih zveličati.
278| Rim 1,5. 279| Ef 1,9.
280| 1 Tim 3,16.
razumno zapisal: »Če hoč eš Bogu ugajati, bodi pobožen.«276
Zato sv. Pavel pogosto omenja evangelij, v katerem se razodeva velika božja skrivnost. Ta skrivnostni božji um, volja in sklep, da bomo zveličani samo po veri v Kristusa (kaj je prava vera v Kristusa, bomo povedali pozneje), Rim 16,277 kjer piše, da bo skozi evangelij in pridige Jezusa Kristusa že od začetka sveta zamolč ana božja skrivnost sedaj s spisi prerokov razkrita in oznanjana, da se tako izpolni zapoved večnega Boga o vzpostavitvi poslušnosti vere med vsemi pogani.278 Prav tako v Ef 1279 govori, da nam je Bog blagohotno razodel skrivnost svoje volje, da bi o njej pridigali. Enako 1 Tim 3,280 da je sveta skrivnost velika, da se je Bog razodel v mesu, bil oznanjan poganom, da so množice vanj verovale in je bil povzdignjen v slavo. Pa tudi 1 Kor 2,281 kjer piše, da nihče razen božjega Duha ne more vedeti, kaj je v Bogu, spoznali pa smo Kristusovo voljo, kajti nismo sprejeli duha sveta, temveč smo duh sprejeli iz Boga, da smo spoznali, kako bogato
nas je Bog obdaril z milostjo. Toda posvetni človek ne sprejema ničesar, kar je od božjega Duha, saj ima to za neumnost in tega ne zmore sprejeti. Kristus sam o tem govori Petru: Tega, da je spoznal, mu nista dala meso in kri, to je človeški razum, temveč njegov oče.
In to svojo omenjeno skrivnostno V Starem
. n v	ii	i-v testamentu
voljo in odločitev, da bomo zveličani je Bog svo-le po Jezusu Kristusu, je Bog že v jo voljo o
ri	v i •	našem ve-
Starem testamentu, namreč takoj po rovanju izgonu naših prvih staršev iz raja, v ozmmi p°
Kristusu,
prvi zaobljubi o ženskem semenu in toda nejas.
nato v zaobljubi očakom o blagoslov- no v novem pa
ljenem semenu sprva sicer nejasno in povsem ra-težko razumljivo, nato pa z besedami zumljivo. slikovito z mnogimi primeri in prilikami nekoliko bolj jasno nakazal po prerokih. Nazadnje pa je v Novem testamentu po svojem sinu Kristusu in njegovih apostolih svojo voljo popolnoma jasno, z razumljivimi besedami in povsem odkrito po vsem svetu, vsem ljudem v vseh jezikih z ustnim izročilom in v pisani besedi razkril in oznanil, kot je v naslednjih poglavjih in izrekih Svetega pisma,
282| Jn 6,27. Kristus jasno govori o tem, da Bog po njem zveliča samo 283| Jn 10,18. verne.
284| Jn 6,40.
285| Jz 14,6.
286| Jz 10,27.
287| Apd 4,12.
Pričevanja apostolov, da bomo zveličanje dosegli samo z verovanjem v Kristusa.
posebno pa v Novem testamentu zapisano.
Kristus sam je govoril, Jn 6:282 »Ne ustvarjajte jedi, ki je minljiva, za večno življenje ostane tista, ki vam jo bo dal sin človekov, kajti njemu je Bog Oče vtisnil pečat.« Janez 10283 pa pravi: »Oče ga je posvetil, to pomeni, izbral in določil ga je, da podari verujočim ljudem večno življenje.« Nadalje pravi Kristus v Janez 6:284 »To je volja očeta, ki me je poslal, kdor bo videl sina in vanj veroval, bo večno živel in jaz ga bom obudil na sodni dan.« In v Janez 14:285 »Jaz sem pot, resnica in življenje, nihče ne pride do očeta drugače kot po meni.« In v Janez 10:286 »Moje ovce poslušajo moj glas in jaz jim dam večno življenje, nikoli ne bodo pogubljene in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke.« In pri poslednji večerji večkrat ponovi: »Kdor me ljubi in vame veruje, tega ljubi moj oče.«
Tudi pričevanja apostolov govore, da bomo odpuščanja grehov in večnega življenja deležni zgolj z verovanjem v Kristusa. Sveti Peter pravi, Apd 4:® »V nobenem drugem kot v Jezusu
Kristusu ni odrešenja, zakaj pod nebom ni ljudem dano nobeno drugo ime, v katerem bi bili zveličani.« In Pavel v i Kor i288 piše: »Jezus Kristus nam je poslan od Boga za modrost.«
Bog je, še preden je ustvaril svet, odločil, da se po Kristusu spravi z nami. In Janez Krstnik, Jn 3, in Janez Evangelist, 1 Jn 5,289 pravita: »To je pričanje Boga o njegovem sinu, da nam je Bog dal večno življenje, ki je v njegovem sinu, kdor vanj veruje ima večno življenje, kdor pa sinu ne verjame, življenja ne bo imel niti videl in božja jeza bo visela nad njim.«
Podobnih izrekov in pričevanj, da bodo božje milosti in njegovega kraljestva deležni le tisti, ki verujejo v Kristusa, je v Svetem pismu nešteto, Ps 40; Jn 5; Luk 18; 24. Peter Apd 10; Pavel Rim 1; 1 Kor 15.290 Vse Sveto pismo govori in priča, da si bomo odpuščanje vseh naših grehov, večno veselje in odrešenje pridobili le z vero v Kristusa. Zato naši pobožni učitelji upravičeno pišejo, da je Kristus cilj, začetek, sredstvo in konec Svetega pisma. Sveti Ambrozij pravilno piše o i Kor i, da se je
288| 1 Kor 1,30.
289| Jn 3,36; 1 Jn 5,11-12.
V Svetem pismu največ piše o Jezusu, kajti on je cilj, začetek, sredstvo in konec vsega.
290| Ps 40,7-9; Jn 5,24; Lk 18, 29-30; Apd 10,43; Rim 1,16-17; 1 Kor 15,57-58.
Božji sklep o našem zveličanju je označen s krvjo prerokov, apostolov in mučencev ter izpričan in potrjen v zavesti vseh pravih kristjanov.
Jezus Kristus je bog in človek, druga oseba v božjem bistvu, posrednik med Bogom in človekom.
Bog odločil, da bomo zveličani in nam bodo odpuščeni grehi le z vero v Kristusa, ne pa po zaslugah in delih.
In ta pogosto omenjeni, čudoviti, skriti um in sklep Svete Trojice, da bo Bog vzel k sebi in zveličal samo tiste, ki se bodo pokesali in verjeli v njegovega sina Kristusa, so Kristus, vsi preroki, apostoli in tisoči mučencev ne samo z besedami in pisanjem pridigali, temveč tudi z velikimi čudežnimi znamenji pa tudi z lastno krvjo, trpljenjem in smrtjo izpričali ter potrdili. Kajti tudi judje in pogani, vsi, ki so njih nauk, pričevanje in pravo vero sprejeli, so sprejeli tudi Svetega Duha, mirno vest, srčno zaupanje v Boga, veselje, tolažbo v tegobah in smrti ter končno večno življenje.
Zato moramo z zaupanjem verjeti vanje ter samo in edino pri Kristusu z resničnim kesanjem in pravo močno vero iskati odpuščanja grehov, milosti božje, osvoboditve izpod hudičeve oblasti ter večnega življenja. Samo pri njem bomo vse to resnično prejeli in nikjer drugje.
Tretjič: O Kristusovi osebi, njegovem položaju, njegovih zaslugah in
Predgovor dobrih delih so tudi Slovenci dovolj
V	• •	V V	•	1	1
poučeni in ozaveščeni, da vedo, verjamejo in javno izpovedujejo, da je Jezus Kristus edino rojeni večni Sin Božji, njegove veličine sijaj in podoba njegovega bistva, ki je skupaj s Svetim Duhom in svojo mogoč no voljo vse stvari na zemlji ustvaril ter ohranil. Da je zaradi našega odrešenja prišel z nebes na zemljo in od device Marije prejel človeško naravo ter da je in bo nerazdružljivo ostal večni pravi bog in človek ter druga vsemogočna oseba v Sveti Trojici. Da je edini posrednik in spravljivec med Bogom in ljudmi, ki se je žrtvoval za odrešenje nas vseh. 1 Tim 2.291
Ob tem pa tudi vedo, verujejo in javno izpovedujejo, da se je Kristus kot bog in človek popolnoma podredil božji postavi ter jo (ker nam zaradi pokvarjenosti človeške narave to ni bilo dano) namesto nas povsem, do najmanjše podrobnosti izvrševal in izpolnil, saj je Boga, svojega očeta, iz vsega srca ljubil, o njegovih svetih zapovedih nikoli podvomil, zoper njih govoril ali deloval ter mu bil pokoren do svoje
Kristus je namesto nas izpolnjeval božje zapovedi, s svojim trpljenjem in smrtjo se je pokoril za naše grehe, nas odrešil prekletstva postave, smrti in večnega pogubljenja. S svojim vstajenjem nas je utrdil v veri ter nam prislužil večno življenje.
291| 1 Tim 2,5-6.
smrti na križu. Nas, uboge grešnike, je kot svoje najbližje, čeprav smo takrat do njega bili še sovražni, tako ljubil, da je za nas prestal grozna mučenja in smrt ter nas tako odrešil prekletstva in večnega pogubljenja. Naložil si je ter prenašal breme naših grehov in hudodelstev ter božjo jezo zaradi grehov, ki smo jih storili. Zato je Bog nanj prenesel kazen, ga ranil in bičal. Kot govori Izaija 53, se je za naše grehe pokoril, jih poplačal, nas odrešil in nas spravil z Bogom. Za nas je daroval svoje življenje, s tem pa je smrti in njenemu gospodarju, to je hudiču, odvzel ost, moč in oblast, nam pa po evangeliju podaril življenje in neminljivo bivanje, našo sedanjo minljivost pa spremenil, uravnal in blagoslovil v blag spanec, počivališče in vrata v nebesa. S svojim veličastnim vstajenjem nas je pred Bogom storil verne, pravične in svete, kajti on je naš Jehova, gospod in 2921 Ss-6	pravičnost, Jer 23; 2 Kor 5.292
Prava vera Četrtič. Tudi o tem so podučeni, da spranaj vedo, kateri ljudje so, kot je bilo pove-Boga, nje- dano, z močjo Svetega Duha sprejeli
govega sinu
in volje. božjo besedo in spoznanje o božjem
bivanju, o njegovi volji in sklepih, o njegovi veliki ljubezni do nas, o Kristusovi osebi, njegovem položaju in dobrih delih, se božje besede drže, ji v svojem srcu verjamejo ter jo javno in svobodno izpovedujejo, ob tem pa s sadovi prave pokore in pobožnim življenjem, z zvesto ljubeznijo do bližnjega, s potrpljenjem v križih in težavah dokazujejo pravo, zveličavno vero v Boga Očeta in njegovega sina Jezusa Kristusa, našega Gospoda in edinega odrešenika.
Ob tem pa tudi vedo, da bodo skozi Kristusove
zasluge
to vero, s pravim spoštovanjem svetih smo deležni zakramentov (kaj vedo in verjamejo o le z vero in
svetimi za-
obhajilu, bo povedano pozneje) delež- kramenti. ni milosti, vseh božjih obljub ter zaslug Kristusa, Gospoda, in vseh njegovih dobrih del. Tako bodo z močjo in pomočjo Svetega Duha v svojih srcih in mislih pomirjeni z zavestjo, da bodo po milosti, zastonj, zgolj po Kristusovi volji oproščeni vseh svojih grehov, spravljeni z Bogom. Pred Bogom bodo pobožni, pravični in sveti, postali bodo njegovi otroci in dediči vseh nebeških zakladov, sedaj pa veseli in brez
Molitve,
poklic, življenje, ljubezen in početje verujočih so Bogu všeč.
Kristus je s svojim enkratnim žrtvovanjem na križu pridobil vernim večno zveli-čanje.
skrbi v upanju čakali na konec tega življenja in na nagrado za svojo vero, na-
V	t* V*	*	1 V •	v
mreč na zveličanje svoje duše in večno življenje.
Petič in poslednjič. Vedo in verjamejo tudi, da so prošnje ter molitve, s katerimi se po vsebini in nauku molitve Oče naš ali psalmov pravoverni človek v Kristusovem imenu obrača na Boga, sprejete in uslišane. Vedo tudi, da je človek, ki svoje življenje, položaj in poklic izvršuje ter vodi po desetih zapovedih in naukih postile, se po njih ravna ter jih izpolnjuje, križe in težave ter preganjanja prenaša s potrpljenjem in po svojih močeh izkazuje ljubezen do bližnjih, skozi to Bogu dopadljiv, da mu služi tako, kot je Bogu po volji.
Skratka. Od Boga izbrani Kranjci, Štajerci, Korošci in drugi Slovenci visokega ali nizkega stanu, grofje, gos-
V V •	• ,	•	1	• , v •	vv	••
poščina, vitezi, plemenitaši, meščani in preprosto kmečko ljudstvo so tako kot drugi, po milosti in volji Svetega Duha iz slovenskih in nemških pridig ter knjig spoznali in sprejeli pravo vero o božjem bivanju v Sveti Trojici in njegovi volji, kot je bilo že prej nakazano.
Zato vedo, povsem razumejo, resnično verujejo ter javno, tudi v preganjanju neomajno izpovedujejo, da je le naš Gospod Jezus Kristus, sin Boga in Marije, s popolno pokornostjo, zaslugami, trpljenjem, smrtjo in vstajenjem vsem, ki se želijo resnično spokoriti in resnično verujejo, prislužil in pridobil pri svojem nebeškem očetu božjo naklonjenost, milost, odpuščanje vseh grehov, odrešenje večnega prekletstva ter večno življenje.
Prav tako vedo, da so zaradi toliko božjih dobrih del, izkazanih po Kristusu, dolžni živeti v poslušnosti do Boga ter mu pogumno v pobožnosti pravično služiti vse življenje. Vedo, da se morajo vzdržati in varovati hudih smrtnih grehov, ki vero in Svetega Duha odvračajo od ljudi ter jim otežujejo vest in tudi tistih, o katerih na mnogih mestih govori sveti Pavel, kot na primer v Rim 1; 2; 12; 1 Kor 5; 6; Gal 5; Ef 4; 5; Kol 3; 1 Tes 4; 2; Tim 3; Raz 21; 22.293 Z vsem srcem pa naj se potrudijo izkazovati zvestobo do bližnjega itd.
Za to veličastno, plemenito in dragoceno luč svetega evangelija, ki jo je
Dolžnost kristjanov je, da pokorno služijo Bogu, da verujejo ter se varujejo grehov.
Slovenci se zahvaljujejo Bogu za razodetje evangelija.
293| Rim 1,24-32; 2,21-23; 12,17-19; 1 Kor 5,1.11; 6,8-10; Gal 5,19-21; Ef 4,2531; 2,3-5; Kol,5-9; 1 Tes 4,3-6; 2 Tim 3,2-6; Raz 21,8; 22,15.
294| Ta pervi deil tiga Novi-ga testamenta 1557.
Prvi prevod tega testamenta je priznan kot pravilen.
295| S to Trubarjevo trditvijo ni mogoče popolnoma soglašati, saj se oba prevoda jezikovno oz. pravopisno precej razlikujeta, ohranjena je ortografija.
dobrotni Bog po pridigah in knjigah prižgal tudi nam, Slovencem, da nas zoper voljo ter moč peklenske sile razsvetljuje in je za več no življenje razsvetlila tudi mnoge od vas, ki ne brez nevarnosti za svoje življenje in lastnino javno izpovedujete pripadnost augsburški veroizpovedi, bodi večnemu kralju, neminljivemu, nevidnemu in edinemu modremu Bogu hvala in slava od vekomaj do vekomaj. Amen.
Kar zadeva translacijo odnosno prevod, sem v tem testamentu ostal pri svojem prvem prevodu,294 saj v njem, ko sem ga ponovno prebiral, nisem odkril nobenih nepravilnosti, pa tudi v petindvajsetih letih, odkar sem začel prevajati, nisem od nikogar bil obdolžen kakršnih koli nepravilnosti. Zato, da bi ga lahko ob poslušanju dobro razumel vsak slovenski kmet, čeprav bi ga bral nekdo, ki sicer slovenskega jezika ne razume, vendar vsaj dobro bere, sem ohranil tudi prejšnji pravopis.295 V malem formatu pa sem ga drugič dal natisniti v glavnem zato, da bi se vsebina lahko povezala v eno knjižico ter
lažje v rokah nosila v cerkev ali drugam. Ker pa bi predebela ne bila priročna in lepa, sem jo moral razdeliti na dva dela, manjšemu delu pa sem pridal slovenski predgovor (ki po vsebini ni primerljiv z nemškim), pregled vsebine Svetega pisma, koledar in druge koristne stvari.
Milostni knez in gospod, to dolgo pripoved in poročilo o prevedenih slovenskih knjigah, kaj se v njih uči ter v omenjenih slovenskih deželah pridiga in veruje, sem sestavil predvsem zato, da bi vaša knežja milost in vaši tiskarski nadzorniki pa tudi vsi tisti, ki slovenskega jezika ne razumejo, vedeli, da v slovenskih knjigah ni ničesar sek-taškega, nepotrebnega ali famozne-ga.296 Da bi bili podučeni o tem, da se v slovenskih deželah, ki leže ob turški meji in dan za dnem hudo trpe zaradi Turkov in papeža, odločno ter razumljivo pridiga o križanem Kristusu in njegovem bistvu, o njegovi volji, poslanstvu in dobrih delih, o tem, kako postanemo deležni vseh njegovih dobrot, pa tudi o vseh krščanskih naukih po poglavjih Svetega pisma, katekizma
V slovenskih deželah se pravilno pridiga in veruje tudi o križanem Kristusu, njegovem bistvu in poslanstvu z vsemi nauki krščanske vere.
296| V slabšalnem pomenu razvpito, zloglasno.
297| Formula concordiae, 1581.
in augsburške veroizpovedi ter da se v to tudi globoko veruje. Vsi njihovi pridigarji pa so se pod prisego zavezali in podpisali,297 da bodo augsburški veroizpovedi in Formuli concordiae zvesti, da bodo v njo verovali ter po njej poučevali in pridigali. Med Slo- Pri njih doslej, hvala Bogu, tudi ni
venci še ni
sekt, pre-	nastala nobena kalvinistična, flacijan-
vladuje le	ska ali druga sekta ali razkol tako kot
pVaeprae švtvsvoe. te	pri Nemcih. Trpeti in prenašati pa
zakramente morajo neotesan papizem, ki jih preje prava in
preprosta. ganja. O Gospodovi večerji razmišljajo preprosto in verujejo Kristusovim besedam, tako, kot so nekoč verjeli, učili in pisali vsi verni kristjani, učitelji in mučenci. Kristusa častijo kot resničnega in vsemogočega, svoj um podrejajo vsemogočni, resnični božji besedi in ne razpravljajo mnogo o tem, kot v lib 2, poglavje ii uči sv. Avguštin, ko piše: »De visitatione infirmorum, Sacramentis diuinis non es adhibenda verborum argumentation sed fides.« In Kryzostom pravi: »Oportet Dei dictis credere, & non curiose inquirere, etiamsi rationem eorum ignore-mus.« In Tomaž Akvinski v: »Suaprosa & hymno, de corpore Christi sic canit. Quod
non sapis, quod non vides, animosa firmat fides, praeterrerum ordinem.« Pa tudi: »Verbum caro, panem verum, verbo carnem efficit, fitque sanguis Christi merum, etsi sensus deficit, ad firmandum cor syncerum, sola fides sufficit,« nato pa: »Praestet fides supplementum sensuum defectui.« Pred tem pa pravi: »Cibum turbae duodenae, se dat suis manibus.« Te besede bi lahko prevedli tako: »O božjih zakramentih naj se ne razpravlja z mnogimi besedami, v nje se preprosto verjame.« Kry-zostom pa piše: »Božjim besedam moramo zaupati, ne pa jih na predrzen način raziskovati, če takoj ne razumemo njihovega pomena.« In Tomaž Akvinski uči: »To, da nečesa ne moreš otipati niti videti, je dokaz radostne in srčne vere, da se dogaja nekaj, kar presega običajni tok narave.« In še: »Beseda, ki je postala meso, je pravi kruh po njegovi besedi spremenila v meso, vino pa je postalo Kristusova kri. Čeprav s svojim umom tega ne moremo dojeti, se naše srce očisti in okrepi, če v to verujemo.« Takoj za tem pa: »Vera naj nadomesti, kar ob tej skrivnosti manjka in ostane zakrito našemu razu-
298| Citati sv. Avguština, Krysostoma in Tomaža Akvinskega so prevedeni po Trubarjevem nemškem besedilu.
299| Slovenski pridigarji.
300| Brestanica.
Grozljiva zgodba nekega hinavskega pre-krščevalca.
Wurttem-berški krščanski knezi itd. so podpirali in pospeševali slovenski, cirilični in hrvaški tisk ter prevajanje.
mu.« Se pred tem pravi: »Z lastnimi rokami daje sebe za hrano zbranim dvanajsterim apostolom« itd.298 Pri teh besedah, nauku in veri neomajno vztrajajo.299 Vendar je v času, ko se evangelij v tako čisti obliki in odkrito pri njih še ni pridigal, prekrščevalstvo skoraj prevladalo. Odkar pa je nek prekrščevalec — ki se je poprej s kretnjami, govorjenjem in sploh celotnim obnašanjem pri Rajhenburgu300 in Kozjem v celjski grofiji predstavljal za zelo pobožnega — na grozovit način umoril n. doktorja, bivšega dvornega maršala salzburškega škofa, svojega lastnega pobožnega gospodarja, ki je vzel za ženo vdovo pokojnega gospoda Jurija Rajhenburškega. Morilec je v svoje opravičilo izjavil, da mu je to zapove-dal duh, češ, da je bila žena njegovega gospoda od Boga namenjena in dana njemu, ne pa doktorju itd. Leta 45 je bil v Gradcu na Stajerskem obsojen na smrt na kolesu. Zaradi tega, predvsem pa zaradi širjenja nauka svetega evangelija, je tudi na Slovenskem ta zla sekta razpadla.
To knjigo pa posvečam vaši knežji milosti in jo v vašem imenu tudi izda-
jam predvsem iz naslednjih treh razlogov: Prvi je ta: Potem ko so po posebni božji volji in milostni naklonjenosti presvetlega, visokorodnega krščanskega kneza in gospoda, gospoda Krištofa, kneza wurttemberškega in teš-kega, grofa mompelgardskega itd. slavnega in blagega spomina, vaše knežje milosti ljubljenega gospoda očeta, bile vse zgoraj navedene slovenske knjige tiskane v Tubingenu (v Nurnbergu in Schwabisch Hallu v času interima niso dovolili natisniti niti prvega malega katekizma v rimah, z napevi in pridigo o opravičenju pred Bogom), kjer je vaša knežja milost nudila veliko pomoč in podporo pri prevajanju v hrvaški jezik in tiskanju v cirilici, meni pa tukaj v bližini tiskarne milostno zagotovila varno zatočišče in preskrbo. Prav tako je vaša knežja milost tako kot pri prejšnjih prvih tiskih in v mnogih drugih stvareh tudi meni, ne-zaslužnemu, milostno izkazala velika dobra dela. Med drugim ste mi glede na mojo visoko starost in bolezen iz vašega štipendija v Tubingenu dodelili dva diakona, ki mi pomagata pri opravljanju pridig v tukajšnji fari.
Ti knezi so k augsbur-ški veroizpovedi naročili tudi prevod Formule concor-diae
301| M. Rupel, Primož Trubar in Formula con-cordiae, v: Drugi Trubarjev zbornik 1951, 65-112.
V svojem štipendiju vzdržujejo študente iz tujih dežel.
302| Trubarjev starejši sin Primož je magistriral leta 1573 in je postal župnik v Kilchbergu pri Tubin-genu. Umrl je že leta 1591. Mlajši sin Felicijan je magistriral leta 1578 in je leta 1581 postal predikant v Ljubljani, pozneje pa superintendent. Leta 1595 je izdal Hišno postilo, ki jo je prevedel njegov oče Primož Trubar. T. Elze, Die Universitat Tubingen und die Studenten aus Krain, Tubingen 1977.
Pobožnih
knezov
wurttem-
berških itd.
dobra dela,
storjena
slovenski
Cerkvi, naj
ostanejo v
večnem
spominu.
Drugi razlog je ta: Ker si vaša knežja milost iz posebne ljubezni, veselja in zanimanja za prevode slovenskih knjig iz dežele Kranjske naroča in pusti prinašati vsakovrstne izvode omenjenih tiskov in ker mi je vaša knežja milost naložila, da k augsburški veroizpovedi ob izidu Formule concordiae prevedem tudi to, sem to z božjo pomočjo pokorno izpolnil,301 za kar sem prejel bogato plačilo.
Tretji razlog je ta: Ker vaša knežja milost, tako kot je to delal že vaš blaženi oče, v svoji dijaški ustanovi v Tu-bingenu vzdržuje in omogoča študij že nekaj kranjskim študentom zapored. Med drugimi sta bila v njem vzgojena tudi dva moja sinova, ki sta postala magistra in, hvala Bogu, spodobna cerkvena služabnika.302
Po preudarku in razmisleku o omenjenih in mnogih drugih dobrih delih, ki sta jih vaša knežja milost in vaš blaženi gospod oče milostno izkazala naši slovenski Cerkvi, meni in mojim sinovom, sem Ta Novi testament v slovenskem jeziku sedaj drugič tiskan v Tubingenu, želel v večni spomin in zahvalo posvetiti vaši knežji milosti. Ponižno prosim, da to mojo željo bla-
gohotno in z razumevanjem sprejmete, omenjeno Cerkev in mene pa kot doslej še naprej vzamete milostno pod svojo zaščito. Vsemogočni, večni, dobrotni Bog naj zaradi Jezusa Kristusa svojega ljubljenega sinu, našega Gospoda in zveličarja, vaši knežji milosti, vaši pobožni ljubljeni soprogi in vsemu wurttemberškemu dvoru itd. podeli obilen blagoslov, v pravem odrešujočem spoznanju božjega bistva in njegove volje s pomočjo Svetega Duha skozi pridige svetega evangelija okrepi in do konca ohrani. Naj vam da pobožne in razumne cerkvene služabnike in učitelje v šolah, zveste in modre svetovalce in poslušne podložnike. Predvsem pa naj vas milostno varuje in ohrani. Amen.
Derendingen, dne 1. maja leta 1582.
Vaše knežje milosti
najponižnejši, zvesti kaplan
Primož Trubar Kranjec, tukajšnji župnik
Regifter vnd fummarifcber
Innbalt / aller der Windifchen
Bucber / die von Primo Trubero / big auff dig 1561. Jar in Truck geben seind / Vnd jetzundt zum andern / in der Crobatifcben Spracb mit zweyerley Crobatifcben Gefcbriflten / namlicb mit Gla-golla vnd Cirulitza / werden getruckt / (dife Spracb vnnd Bucbftaben / braucben aucb die Turcken) darbey ift ein Vorred / die zeigt an / warumb difer Elenchus oder Regifter getruckt fey / vnd was bernacb / in gemelten Spracben weitter verdolmetfcbt vnnd getruckt werden foll.
PHIL. II
Alle Zungen follen bekennen / das Jefus Cbriftus der Herr fey / zu Ebre Gottes des Vatters.
Getruckt zu Tubingen / bey Vlricb Morbarts Wittib.
1561.
Dem Cbriftlicben /
Edlen / vnd Wolgebornen Herrn /
Herrn Hanfen Vngnaden / Freyberrn zu Sonneg / vnd Rom. Key. Mai. Rbatb / etc.
Gnad vnd Frid von Gott dem Herrn / durcb Jefum Cbriftum.
olgeborner vnd gnadiger
f ^ A ^^ Herr. Das icb dig Regifter / in dem die J ^^ furnambften Stuck vnd Materien / aller 1L meiner bigber getruckten Windifcben ^^^^^^^ Bucber / ordentlicb vnd kurtzlicb be-griffen / vnd darinn aucb angezeigt wurdt / was icb vnd meine Mitgebilffen / binfur / in der Windifcben vnnd Crobatifcben Spracben / zudolmetfcben / vnd mit zweyerley Crobatifcben Bucbftaben / namlicb mit Glagola vnd Cirulitza / (deren ficb aucb die Turcken gebraucben) zu trucken im Willen / bab aug-gebn lajfen / gefcbicbt aug zweyen nacbfolgenden Vrfacben. Die erfte ift dife. E. G. ift wiffendt / wolcber maffen im nacbftuerfcbinen Jar / durcb ein / oder villeicbt mebr / vnwarbafft / bog Menfcben / mebr dann an einem Ort in Teutfcben £anden / nicbt allein vor den nideren / fonder aucb nambafftigen /vnnd bobers Stands Perfonen / icb verfagt vnd auggefcbrien bin worden / als ob icb ein Scbwermer fey / vnnd jrrige Opiniones / die der Augfpurgifcben Confeffion zuwider / in meine Windifcbe
A ij Bucber
Bucber gefetzt / vnd tracken laffen / etc. Vnd wiewol ich dife erfticbte falfcbe Angebung / vnd Bezucbtigung / vor denen /die micb degwegen baben offentlicb angeredt / mit glaubwurdigen / briefflicben Vrkunden vnd Kundtfcbafften / der Gottfeligen Cbriften / aug den £anden Crain vnd vnder Steyer / die micb 17. Jar lang in der Windifcben Spracb baben gebort predigen / vnd die meine Bucber lefen vnnd verftebn / vnd mit auffricbtigen vnd verfigelten Abfcbeiden / der zweyen Reicbftetten / Rotten-burg an der Tauber / vnd Kempten (deren Prediger vnd Pfarber icb 14. Jar nacbeinander gewegt) gnugfam von mir abgeleindt / vnd micb nacb aller notturfft entfcbuldigt / aucb darneben erwifen / das icb micb bigber / allentbalben mit dem predigen / dergleicben mit fcbreiben vnd trucken / in allen Artickeln vnfers Cbriftlicben Glaubens / der Propbetifcben vnd Apoftolifcben Gefcbrifften / im recbten Catbolifcben Verftand / vnd den drey-en Symbolis / den erften Cbriftlicben Concilijs / vnd der Augfpurgifcben Confejfion gleicbformig / vnd gemag gebalten / vnd binfur mit bilff des Allmacbtigen / micb balten will / vnd darbey mein £eben befcblieffen / vnd durcb Cbriftum ewig felig werden / Amen. Zu dem / fo bat der Durcbleucbtigift / Cbriftlicb Kunig zu Bebeim / etc. wie E. G. follicbs aucb wol wiffen / meine gemelte Bucber / durcb verftendige der Windifcben Spracb laffen iudicieren / die babens fur recbt vnd Cbriftlicb erkannt.
Aber nicbts weniger / will dig obgemelt beimlicb / falfcb von mir auggeben / bey jren ettlicben nicbt erldfcben / nocb in Vergeg kommen. Dann im Herpft jungft vergangen / ift Stepbanus Hifterreicber / mein Gebulff / zu Nuren=
berg
berg von ettlicben Predicanten vnd Burgern angefprocben vnnd befragt worden / ob icb eigentlicb Zwinglifcb / Caluinifcb / Scbwenckfeldifcb / oder dergleicben Secten anbengig vnd ver-wannt feye. Vnd in dem £and Crain / vnd in den anderen vmbli-genden Windifcben £anden / die Romaniften aucb dergleicben von mir reden / vnd meine Bucber fcbelten / vnd nennen die £eut / wolcbe meine Bucber baben vnd lefen / vnd zu jren Abgdttifcben Meffen nit mebr gebn / Sacramentierer / Sectierer / Aufurer / vnd abtrinnige von der Catbolifcben Kircben / ver-meinen alfo mit dem lofteren / den lauff des beiligen Euangelij / bey den gutbertzigen Windifcben vnd Crobatten zuuerbinderen / vnd wo fie micb in Gefancknug / oder vmb das leben beimlicb brecbten / wurden fie dermaffen aucb von mir augfcbreiyen / vnd die einfaltigen bereden wollen / icb were ein Scbwermer vnd Sectierer gewegt / wie folcbes jren vilen beftendigen Cbristen befcbeben / vnd nocb an vilen orten gefcbicbt.
Nun difen von mir auggegebenen vnd auggebreitten Lugen / jetzundt zu difer zeitt in der Eill / vnd da icb mit fcbwaren Gefcbejften vnd groffen Sorgen beladen / bab icb nicbt anderft ge-wugt zubegegnen / vnd diefelbigen bey allen frommen Ceutfcben abzuleinen / dann durcb dig Regifter / wolcbes icb zu der zeitt / da das obgemelt falfcb Gescbrey von mir augkam / aug Beuelcb des Durcbleucbtigen / Gottfeligen / vnfers gnadigen Herrn vnnd Landprften von Wurttemberg / etc. aug meinen windifcben Bu-cbern / auff das kurtzeft auggezogen vnd zufamen gefagt / vnd difes jrer F. G. fampt den eingebundnen Exemplarien / eines jetli=
A iij cben
chen meines getruckten Windifchen Buchs / von Kempten vnderthanigft zugefchickt. Dann aug difem Regifter ein jeder Gottfeliger / frommer Ceutfcher / mag leicht vnd lautter verftehn / abnemen vnd vrtheilen / das die obgemelt befchuldigung / aug Neid vnd Hag / vnd mit Vngrund auff mich auggoffen vnd erdicht worden. Dann im Regifter / wie auch in allen meinen Buchern / findt man klar / das ich allein die Bucher verdolmetfche / vnd trucken laffe / wolche der Augfpurgifchen Confeffion verwandte Theologen / (wolche Chriftliche Augfpurgifche Confeffion / wils Gott / auch bald Windifch vnd Crobattifch getruckt foll werden) verthedigen / auch fur recht / gut vnd Chriftlich fchetzen vnd hal-ten. Vnd aug difem Regifter / wurdt auch ein jeder verftendiger Chrift / fo wol als aug meinen Buchern wiffen vnd erkennen mo-gen / wo ich aug Verhencknug Gottes / von den Romaniften ge-fangen / oder heimlich getodt wurde / warumb / vnd von wolches Glaubens wegen / mir das von jnen widerfaren / etc.
Die ander vnd jurnamift vrfach difes getruckten Regifters ift die / feitmalen aug fonderm f^rfehen / vnnd Verordnen Gottes erft jet-zundt / in difen bofen letften Zeiten / die heilige Biblifche gefchrifft / vnd andere Gottfelige Bucher / auch in die Windifch vnd Crobatifch Sprach verdolmetfcht / vnd mit dreierley Buchftaben gedruckt werden / Wolliches feit die Welt geftanden / nie gefchehen / dann die Windifch Sprach ift bigher nie gefchriben / vil weniger getruckt worden. Die Crobatten haben fich gleichwol nun lange zeit her / jrer Gefchrifften gebraucht / aber kein gantze Bibel / kein gantzen Catechifmum / kein Poftill / noch an=
der
der Cbriftlicbe Bucber / aufferbalb jrer vnuerftendigen Breuir vnd Megbucber / bigber in jrer eigen Spracb nicbt gebabt. Vnd dieweil difes Crobatifcben Dollmetfcben / vnd trucken / auff E. G. bocb ermanen / vnnd zugefagte / aucb bewigne Hilff / icb micb mit meinen Gebilffen bab vnderftanden / vnd feit wirs an-gefangen / ficb mit der Tbat vnd im Werck befindt / das dife Arbeit eines grojfen Verlags bedarff / feitemal zwu gantze newe Truckereien mit newen frembden Bucbftaben / anzuricbten / die Dollmetfcber vnd Setzer / Puntzenfcbneider / Gieffer / vnnd an-der mebr darzu geborige Perfonen / von weiten £anden / mit Weib vnd Kindern zubringen / fie vnd die Trucker zubefolden vnnd mit Papir zuuerlegen / Item die getruckten Bucber / mit grofen Vnkoften/ uber 100 Meil zufcbicken / vnnd von denfelben mebr dann den balben tbeil / vmbfonft augzutbeilen / dann der gmein Man / in Windifcb vnd Crobatifcben £anden / der vom Turcken vnnd anderen bofen Leuten / on vnderlag be-raubt vnd verderbt / ift gantz ellendt vnd arm.
Darumb vnd von degwegen / Genadiger Herr / wollen wir dig angefangen / Gottfelig / nottwendig / nutzlicb vnd bobes Werck (dardurcb in Sclauonia / Croatia / Dalmatia / Seruia / Bogna / vnnd in der Turckey groffe manig Volcks / vermittelft Gottlicber Gnaden / vnnd wirckung des beiligen Geifts / obn die nicbts befcbeben kan / zu recbter Erkanntnug Gottes / vnnd feines lieben Sons kommen / vnd zum ewigen £eben erbalten werden) recbt angreiffen / loblicb vnd nutzlicb volbringen vnd enden / wurdt es groffen Fleig / Mub vnnd Coften braucben /
Muffen
Muffen auch die Frommen / Gottfeligen Teutfcben / bobes vnd niders Stands / vmb Cbriftlicbe Hilff vnd trewen Beiftand / dig furgenommen Crobatifcb Werck zuuolbringen / erfucben vnd anruffen. Vnd on allen Zweiffel / wo die Teutfcben / aucb der anderen Lander Cbriftlicb Perfonen / difes vnfers vorbabenden Handels / grundtlicb bericbt / werden fie vns dig Gottfelig Werck / ftattlicb belffen volbringen / Wie follicbs fcbon allbereit an dem Durcbleucbtigen / vnferm gnadigen vnd Cbriftlicben Herrn vnd £andsfurften von Wirtemberg etc. erfcbinen vnd bewifen. Vnd wiewol jr F. G. zu Erbaltung reiner Leer des Euan-gelij / aucb bey den nacbkommenden / uberal im Landt / auff die Scbulen / vnd zu vnderbaltung der veriagten Cbriften / die Prediger / vnnd auff die armen Leut / taglicb grojfe Almufen / vnd Auggaben verordnen / aber nicbts weniger / baben jr F. G. aucb zum anfang / vnfers Wercks / meinen Gebilffen vnd mir / Vnderbaltung vnd Herberg genadigeft verfcbafft. Aucb on allen zweiffel die Durcbleucbtigiften / Cbriftlicben Cburfurften / von wegen Augfpreitung des beiligen Euangelij / vnd der recbten feligmacbenden Religion / fonderlicb dieweil jrer Cburfurftlicben Gnaden / furftlicbe Son / nacb laut vnd Inbalt des beiligen Romifcben Reicbs gulden Bull / Keifer Carls des vierdten / am Endt / neben anderen Spracben / aucb die Windifcbe / wollicbe ficb mit der Crobatifcben vaft vergleicbt / lernen vnnd kunden follen / fampt anderen Gottfeligen Cbriften / jr Cbriftlicbe Hilff / Handtreicbung vnd Bef^rderung darzu tbun werden.
Auff das aber alle Teutfcben / ein warbafftigen Be=
ricbt
ricbt baben / was docb fur Bucber vnd Sacben / in vnfern fremb-den Spracben bigber gedruckt fein / aucb binfur getruckt werden / vnd jre Hilff defto geneigter zu difem Werck erzeigen / bab icb difes Regifter in der Teutfcben Spracb / die micb docb fcbwarlicb ankompt / trucken laffen. Indem fo wol als in meinen Bucbern / wurdt man feben vnnd finden / das icb vnnd meine Mitgebilffen / nicbt leicbtfertige oder vnnutz facben / nicbts Scbwermerifcb / Sectifcb / Auffrurifcb / Zanckifcb / Zweiffel-befftigs / oder bocb Difputierlicbs / nocb Scbmacbbucblin / fonder nur was zu Erkanntnug / vnnd ebr Gottes / aucb zu er-weiterung der recbten Cbriftlicben Kircben / vnnd zum bocbften Troft / vnnd ewiger Seligkeit / des geengften / betriebten / von Turcken vnd Antecbrift geplagten vnnd armen Windifcben vnnd Crobatifcben Volcks / aucb zu bekerung der Turcken / dienftlicb vnd furderlicb bigber getruckt / vnnd nocb binfur wollen / dau-on befebe man bernacb das Regifter / uber mein grog Windifcb Bucb in quarto getruckt / Intituliert / ein lange Vorred uber das neme Ceftament / mit der Hand K> am ort nerzeicbendt.
Vnnd nacb dem aucb E. G. die mebrere Zeit jres £ebens / bey Keifern vnnd Kunigen / in boben anfebenlicben Emptern / vnd vnder anderem aucb ein Hocbberumpter / Obrifter / £andt vnd Veldtbaubtman gewefen / vnd offt mit eignen Waffen / wider den Turcken geftritten / vnnd von Keifern / Kunigen / Cburfurften / Furften vnd Herrn / aucb Landt vnd £eutten / fonderlicb jren Vat-terlanden / allzeit vnnd nocb mit bocbftem geebrt / vnd geliebt / die ficb aucb alle gegen E. G. gantz genadigeft vnnd gnadig erzei=
B gen
gen vnd derfelben mit allen Gnaden geneigt fein / vnd aber erft jetzt im Alter / die ewige / verborgne Weigbeit Gottes E. G. zu ei-nem anderen Cbriftlicben Krieg / Namlicb das Antecbriftifcb vnd Macbometifcb Reicb / mit dem gefcbribnen / vnnd mundtlicb krefftigen Wort Gottes / neben vnd mit vns armen einfeltigen Predigern vnd Dolmetfcbern / offentlicb zubekriegen verordnet / vnd wunderbarlicb in difes £and darzu gefurt vnd gebracbt / dann wir arme vnbekannte vnd nidern Stands Dolmetfcber / fagen vnd bekennen biemit frey offentlicb / wann E. G. mit fo bobem erma-nen / anbalten / troften / zufagen / darreicben / furftrecken / fur-dernug / aucb mit fcbreiben / Reitten / vnd Botten augzufcbicken / nit jo trewlicb/ Cbrijtenlicb vnnd fleijjig zu vns gejtanden vnnd bebarlicb bliben / wir betten nocb kein Herberg / kein Vnderbal-tung / nocb Crobatifcbe Druckerey bey einander. Vnnd dieweil nun dig vnfer Windifcb vnnd Crobatifcb dollmetfcben vnnd truk-ken gerecbt / gut vnd verjtendig / laut der Windijcben vnnd Crobatijcben Gelerten Vrtbeil / vnd briefficben vrkunden / die fie in diefen tagen E. G. baben uberfendt / ift angefangen / darumb fey Gott im Himmel / durcb Jbefum Cbrijtum / ewiglicb gelobt.
Derbalben ift an E. G. vnfer obgenannten armen Dolmetfcber / vmb der Eer Gottes vnd gemeinen Cbriftlicben Heils wegen / vndertbanig bitten / wolle nocb binfur vnbefcbwardt vnnd vnuerdro^en fein / bey den Hocb ynnd Wolgedacbten Cbriftlicben Teutfcben / bobes vnd nideren Standts / vmb Cbriftlicbe Hilff vnd Handtreicbung / zu vol-liger bezalung der zweien newen Crobatifcben Trucke=
reien /
reien / zu verlegung des groffen langwirigen dreierley Trucks / zu vnderbaltung vnd befoldung der Dolmetfcber / Setzer vnd anderer Perfonen / wie obgemelt / etlicbe Jar lang / vnnd zu auffendung der Bucber in die Windifcbe vnd Crobatifcbe £ander / vnd in die Turckey / anzufucben vnd anzuruffen / auff das wir nun binfur die / wolcbe bigber den erften Windifcben Truck verlegt / fonderlicb aucb den Cbriftlicben tewren / vnferen genadigen Landtsfurften von Wirttemberg / etc. aug denen obgemelten vrfacben / vnd E. G. fo offt vnd zuuil nicbt befcbwarn / vnnd dig offtgemelt bobes angefangen Windifcb vnnd Crobatifcb Werck / mit dem dollmetfcben der Bibel / vnd anderen Gottfeligen Bu-cbern / dardurcb nicbt allein Gottes Ebr / vnd die Cbriftlicb Kircb erweittert / fonder aucb das Anticbriftifcb vnd Macbometifcb Reicb gefcbwecbt / loblicb volendt vnnd volbracbt werde. Entge-gen fo gelob vnd verfpricb icb fampt meinen trewen Gebilifen / biemit Gott / E. G. vnd allen denen / die jre Hilff / durcb E. G. zu vns legen / das wir mit dolmetfcben / trucken vnd corrigieren / vnd das follicbs von ftatt gebe / kein fleig mub nocb Arbeit bey tag vnnd nacbt fparen / vnd alles das / was von maniglicben durcb E. G. oder andere / vns dargereicbt wurdet / wol vnd Gottfelig / vn[d] niendert anderft bin / dann wo des offtgemelten Wercks / groffe vnnd vnuermeidlicbe Notturjft erfordern wurdet / anlegen vnd augtbeilen / vnnd dauon E. G. vor der Hocbloblicben Vniuerfitet zu Tubingen / oder fonft vor ebrlicben Leutten / auff-ricbtige / erbare / gute Raittung tbuen / diefelbig aucb allen Furften vnd manigklicb / wer einicbe Hilff darzu getbon / vnd follicbs von vns erfordern wurdet / jederzeit zuftellen wollen.
B ij Was
Was aber fur ein £ob / ewige Gedacbtnug vnd Belonung / bey Gott vnd allen Augerwolten / bie vnd dort / alle die / wolcbe dig bocb Cbriftlicb Werck / dardurcb vil einfaltige / verfurte / vnd vngleubige Menfcben / zum recbten Glauben gebracbt werden / befurdern belffen / baben vnd erlangen / daruon wer jet-zunder zu lang zufcbreiben / fonder ein jeder leg fur ficb felbft / Daniel 12; Ezecb. 3; 33; Efa. 52; Matb. 13; 24; Rom. 10; Jaco. 5 was Cbriftus / die Propbeten vnd Apofteln / denen / wolcbe die reine £eer des Euangelij befurdern / die einfaltigen im Glauben recbt vnderricbten / verbeiffen vnd zufagen.
Der ewig guttig Gott / der wolle von wegen feines geliebten Sons Jefu Cbrifti / vnfers Herrn vnd Seligmacbers / E. G. fampt jren geliebten Gottfeligen Gemabel / vnd Kindern / bey der er-kannten vnd bekannten Warbeit des beiligen Euangelij / je lenger je mebr / durcb den beiligen Geift / reicber vnd fterker macben / aucb bey derfelbigen big ans Ende erbalten vnd bewaren vor allem Vbel / Amen. Datum Vracb den erften tag Junij / im 1561. Jar.
E.G.
Vndertbeniger vnnd williger Capplan
Primus Truber / ge= wegner Tbumbberr vnd Prediger zu La= bacb im £ands Crain.
Popis in kratek povzetek
vsebine vseh slovenskih knjig,
ki jih je do leta 1561 dal natisniti Primož Trubar, in teh, ki se sedaj ponovno tiskajo v hrvaškem jeziku v dveh hrvaških pisavah, namreč v glagolici in cirilici (ta jezik in pisavo uporabljajo tudi v Turčiji). V uvodu je predgovor, ki pove, zakaj je ta elenhus ali popis bil natisnjen, ter kaj bo v navedenih jezikih pozneje še prevedeno in natisnjeno.
Flp 2.
In da vsak jezik izpove, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta.303
303| Flp 2,11.
Natisnjeno v Tubingenu, pri vdovi Ulriba Morharta
1561.304
304| Edini znani izvod Registra se nahaja v NUK pod signaturo 6716.
Krščanskemu, plemenitemu
in blagorodnemu gospodu, gospodu
Ivanu Ungnadu, baronu Sovneškemu, njegovega veličanstva rimskega cesarja svetniku itd.
Milost in mir od Boga, Gospoda, po Jezusu Kristusu.
Blagorodni in milostni gospod.
Da sem izdal ta Register, v katerem so po vrsti in na kratko zajeta vsa najimenitnejša poglavja in vsebina vseh mojih doslej natisnjenih slovenskih knjig, kjer tudi napovedujem, kaj nameravam v bodoče s svojimi pomočniki še prevesti v slovenski in hrvaški jezik, natisniti ter izdati v dveh hrvaških pisavah, namreč v glagolici in cirilici (ki ju uporabljajo tudi v Turčiji), sem storil iz naslednjih razlogov. Prvi je ta: Vaši milosti je znano, kako so me v preteklem letu neka ali morda več neverjetno
305| Trije starocerkveni in luteranski simboli so: Apostolska veroizpoved; nicejski simbol iz leta 325 po Kristusu (Nicejsko-carigrajska veroizpoved) in Symbolum Athanasii contra Arianos ca. 600 let po Kristusu. O. Sakrausky, n. d., 129.
306| Protestantizem po Luthru priznava samo sklepe obeh prvih cerkvenih zborov: v Nicei leta 325 in Kalcedonu leta 451. Prav tam.
Predgovor zlobnih oseb, na več krajih v nemških deželah ne
I	1	*	* V *	,	V, J*«v
samo pred osebami nižjega, temveč tudi višjega stanu obrekovale in razvpile, češ da sem sanjaški zanesenjak, ki v svoje slovenske knjige vnaša zmotne misli, ki so v nasprotju z augsburško veroizpovedjo itd. Čeprav sem izmišljeno, krivo ob-dolžitev in ustrahovanje pred tistimi, ki so me za-
I«	•	• i«	i	• «	«
radi tega javno nagovorili — z verodostojnimi,
• • '11	• *	• V	• «	«1 1 • •	•
pisnimi dokazi in pričevanji vernih kristjanov iz Kranjske in Spodnještajerske, katerim sem 17 let pridigal v slovenskem jeziku, ki moje knjige berejo in razumejo, ter ob mojem odhodu z odkritosrčnima in zapečatenima listinama dveh cesarskih mest, Rottenburga na Tauberi in Kemptena (kjer sem 14 let zapored bil pridigar in župnik) — prepričljivo ovrgel ter dokazal svojo nedolžnost. Prav tako sem dokazal, da sem se doslej v svojih pridigah in tudi v svojih knjigah povsem ustrezno ravnal po vseh čle-
•1	V 1 V V	1	* * 1	1	*
nih naše krščanske vere, spisih prerokov in apostolov v pravi katoliški razlagi treh simbolov,305 prvem krščanskem cerkvenem zboru306 in po augsburški veroizpovedi. S pomočjo Vsemogočnega bom tako ravnal tudi v prihodnje in tako zaključil svoje življenje ter se po Kristusu zveličal. Amen. Razen tega je presvetli krščanski češki kralj itd., kot je vaši milosti znano, dal moje knjige v
presojo izvedencem, ki razumejo slovenski jezik.
"i	t*	v	* i vv	i
Ti so jih spoznali za neoporečne in krscanske.
Toda nekateri tega zahrbtnega in nepravičnega obrekovanja nočejo prekiniti niti pozabiti. Preteklo jesen so mojega pomočnika Štefana Istrana nekateri pridigarji in meščani v Nurnbergu nadlego-
1• •	v	1*1*	*	v *
vali in spraševali, ali pravzaprav nisem pristas in član cvinglijanske, kalvinske, švenkfeldske ali kake druge podobne sekte. Pristaši Rima tudi v deželi
Kranjski in sosednjih slovenskih deželah podobno • • • • i •« • i« i« i • govore o meni, grajajo moje knjige in ljudi, ki moje knjige posedujejo ali berejo ter ne obiskujejo njihovih malikovalskih maš, imenujejo preklinje-valce, sektaše, hujskače in odpadnike od katoliške Cerkve. S tem želijo preprečiti širjenje svetega evangelija pri dobrosrčnih Slovencih in Hrvatih. Če bi me na skrivaj spravili v ječo ali ob življenje, bi o meni širili enake laži z namenom, da bi preproste ljudi prepričali, da sem zanesenjak (švermer) in sektaš, kot se je to že zgodilo ali se mnogo kje še vedno dogaja mnogim stanovitnim kristjanom.
• • •	v • • • t v	•
Tem razvpitim in razširjenim lažem o meni se sedaj v naglici, ko sem obremenjen s težkim delom in velikimi skrbmi, nisem znal drugače zoperstavi-ti — ter jih pri vseh pobožnih Nemcih odvrniti od sebe — kot s tem registrom, v katerem sem v času,
ko se je pojavilo lažnivo obrekovanje, po naročilu našega presvetlega bogaboječega milostnega gospoda in deželnega kneza wurttemberškega itd. na kratko povzel in strnil vsebino vseh svojih slovenskih knjig ter ga skupaj z vezanimi izvodi vseh slovenskih knjig iz Kemptena ponižno poslal vaši milosti. Iz tega Registra lahko vsak bogaboječi in pobožni Nemec spozna in presodi, da so bile omenjene obtožbe izmišljene ter brez osnove izli-
1 • «	*	* •	v	♦	•
te name zgolj iz zavisti in sovraštva. Iz registra in tudi iz drugih mojih slovenskih knjig je povsem razvidno, da prevajam in tiskam samo tiste knjige, ki jih augsburški veroizpovedi (katera bo, če Bog da, kmalu izšla tudi v slovenskem in hrvaškem jeziku) vdani teologi odobravajo, smatrajo kot dobre ter jih kot prave krščanske cenijo. Če bi mi Bog namenil usodo, da me pristaši Rima vržejo v ječo ali na skrivaj ubijejo, bo vsak razumen kristjan iz tega registra kakor tudi iz ostalih mojih knjig lahko spoznal, zakaj in zaradi katere vere me je to doletelo itd.
TA	• •	V	• V •	J	• J '
Drugi in najvažnejši povod za izdajo tega Registra je le-ta: Ker se po posebni previdnosti in božji milosti šele v zadnjih hudih časih Sveto pismo in druge nabožne knjige prevajajo tudi v slovenski in hrvaški jezik ter tiskajo v treh pisa-
vah, kar se, odkar svet stoji, še ni zgodilo, saj v slovenskem jeziku doslej ni bilo ničesar napisanega, kaj šele natisnjenega.307 Hrvati sicer že nekaj časa uporabljajo svojo pisavo, vendar v svojem jeziku še nimajo natisnjene celotne Biblije, celega katekizma, nobene postile niti drugih krščanskih
1	• •	1 * • • 1 1	• •	*	V *1
knjig razen nerazumljivih brevirjev in mašnih knjig. Ker sem se tega prevajanja in tiskanja v hrvaški jezik lotil s svojimi pomočniki ob veliki spodbudi ter izkazani pomoči vaše milosti in smo sedaj sredi dela, se je izkazalo, da to delo zahteva velika vlaganja, saj je bilo treba na novo urediti in
• « * V 1	*	• • 1	1	• • 1	• •
s tujimi črkami opremiti dve celotni tiskarni, iz daljnih dežel pripeljati prevajalce skupaj z otroki
•	y	♦	»	t •	«	«	1
in ženami, stavce, graverje, livarje in drugo potrebno osebje, tem in tiskarjem pa zagotoviti plačilo ter priskrbeti papir. Prav tako je treba že natisnjene knjige z velikimi stroški pošiljati preko 100 milj daleč, dobro polovico le-teh pa razdeliti zastonj, saj je preprost Slovenec ali Hrvat, ki ga Turki neprestano ropajo in zatirajo, beden in reven. Zato, milostni gospod, če želimo to začeto Bogu všečno, potrebno, koristno in pomembno delo (po katerem bo veliko število ljudi v Slavoniji, na Hrvaškem, v Dalmaciji, Srbiji, Bosni in
v*** Iv*	v* •	7	n
Tur čiji z božjo pomočjo in posredovanjem Svete-
307| Zaradi težkih časov in pričakovanega skorajšnjega konca sveta so vsi reformatorski, tudi južnoslovanski pisci želeli, da se evangelij razglaša vsem narodom v njihovem jeziku (prim. Mr 10,13; Mt 24,14).
308| V prilogi pisma, ki ga je Trubar poslal Jobstu Gallenbergu (10. 2. 1562), je navedeno, koliko so prispevali stanovi cesarstva do tega časa. O. Sakrausky, n. d., 131. J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 103.
ga Duha, brez česar se ne more nič zgoditi, sprejelo pravo spoznanje Boga in njegovega ljubega Sina ter večno življenje) pošteno začeti ter tako, da bo vredno hvale, v korist ljudem tudi dokončati, bo potrebno veliko prizadevanja, truda in sredstev. Zato se obračam tudi na pobožne in bo-gaboječe Nemce visokega ter nizkega stanu za krščansko pomoč in podporo, da bi lahko to predvideno hrvaško delo dokončali. Ne dvomim, da bodo kristjani v Nemčiji pa tudi v drugih deželah, ko bodo o tem našem početju temeljito poučeni, to naše, Bogu posvečeno delo bogato podprli, tako, kot je to s svojim dejanjem že podprl naš presvetli, milostni, krščanski gospod in deželni knez wurttemberški itd. Kakor njegova knežja milost vsak dan skrbi za širjenje čistega evangeljskega nauka po vsej deželi in med našimi potomci na šolah, za preživljanje preganjanih kristjanov, pastorjev in ubogih ljudi z visokimi darovi in podporami, kakor je njegova knežja milost meni in mojim pomočnikom ob začetku našega dela nudila zatočišče in prehrano, tako tudi ne dvomim, da bodo presvetli krščanski volilni knezi skupaj z drugimi bogaboječimi kristjani ponudili svojo roko v krščansko pomoč za širjenje svetega evangelija in prave zveličavne vere.308
Kot je razbrati iz vsebine Zlate bule309 cesarja svetega rimskega cesarstva Karla Četrtega, naj bi se tudi knežji sinovi milostnih volilnih knezov poleg drugih jezikov učili in bili vešči tudi slovenskega jezika, ki je zelo podoben hrvaškemu.
Da pa bi vsi Nemci dobili resničen vpogled v to, kakšne knjige in stvari so se doslej in se bodo v prihodnje v Nemcem tujih jezikih tiskale, ter da bi bili še nadalje naklonjeni temu delu, sem ta Register dal natisniti v nemškem jeziku, čeprav mi ta dela težave. Iz njega, kakor tudi iz drugih mojih knjig bo lahko vsakdo spoznal, da s svojimi pomočniki doslej nisem, pa tudi poslej ne bom natisnil ničesar lahkomiselnega, nekoristnega, zanesenjaškega, sektaškega, uporniškega, bogokletnega, dvomljivega ali spornega, pa tudi nobenih sramotilnih bukvic, temveč samo to, kar
•	1	t	• T>	•	•	• 1	• V* *
je v korist spoznanju Boga in njegovi slavi, širjenju prave krščanske vere ter tolažbi in večnemu zvelič anju ustrahovanega, zaskrbljenega, od Turkov in antikrista mučenega in obubožanega slovenskega in hrvaškega ljudstva pa tudi spreobrnjenju Turkov. Več o tem je v Registru, kjer piše o moji veliki, slovenski, v četverki natisnjeni knjigi z naslovom Tiga noviga testamenta ena dolgapredguvor, na mestu, ki je označeno z roko.
309| Ferdinand Seibt, Karl IV. Ein Kaiser in Europa 1346 bis 1378, 254. V poglavju 31 Zlate bule je priporočilo, naj se sinovi knezov uče tujih jezikov. Zlata bula je temeljni zakon cesarja Karla IV., sprejet na državnih zasedanjih v Nurnber-gu in Metzu 1356, ter najvažnejši ustavni zakon nemškega cesarstva do leta 1806. O. Sakrausky, n. d., 132.
310| Januarja leta 1561 se je Janez plemeniti Ungnad odločil, da sam prevzame Trubarjevo slo-vensko-hrvaško podjetje. Tako je nastala Slovenska, hrvaška in cirilična tiskarna v Urachu (die Windische, Chrabatische und Cirulische Trukherei), Rupel - Saria, 133.
Potem ko je vaša milost večji del svojega življenja preživela pri cesarjih in kraljih ter na visokih in uglednih položajih, med drugim tudi kot zelo sla-
•V** J V t • •	• VI •	1	1
ven višji deželni in vojaški poglavar mnogokrat z bridkim orožjem v boju proti Turkom, ter bila od cesarjev, kraljev, volilnih knezov, knezov, druge gosposke pa tudi dežel in ljudi, posebno v svoji domovini vedno in še sedaj visoko cenjena in ljubljena ter še vedno od vseh spoštovana in pri vseh v milosti, je skrivnostna božja modrost vašo milost šele sedaj v starosti, poleg nas ubogih, preprostih pridigarjev in tolmačev nizkega stanu določila za
1	V	1 V V	1	* 1	*	V	t	*
drugačno krščansko vojskovanje, namreč za boj proti protikrščanskemu, Mohamedovemu cesarstvu s krepko, tiskano in govorjeno božjo besedo. Čudežno vas je privedla v to deželo, kajti mi ubogi, neznani prevajalci nizkega stanu odkrito in javno priznavamo: če nam vaša milost ne bi dajala toliko poguma, podpore, tolažbe, ugodnosti, pomoči in spodbude ter nam ne bi s pismi, nasveti in hitrimi sli tako zvesto in vztrajno stala ob strani, še danes ne bi imeli niti zatočišča in preskrbe, niti hrvaške tiskarne.310 Ker se je sedaj to naše slovensko in hrvaško, po mnenju slovenskih in hrvaških učenjakov neoporečno ter dobro razumljivo pre-
• • t	« 1	•	v	v* *1	•	f*
vajanje in tiskanje, o čemer so vaši milosti te dni
bila poslana tudi pisna spričevala, začelo, bodi Bog v nebesih po Kristusu večno hvaljen.
Zaradi tega omenjeni ubogi prevajalci v imenu božje slave in v dobrobit krščanstva ponižno prosimo vašo milost, da se še naprej vztrajno in neomajno pri poštenih in dobronamernih Nemcih visokega ali nizkega stanu zavzema za krščansko pomoč in podporo pri poravnavi stroškov za dve novi hrvaški tiskarni, za založbo zahtevnega in dolgotrajnega trojnega tiska, za oskrbo in plačilo tolmačev, stavcev ter drugega omenjenega osebja še nekaj let, kakor tudi za razpošiljanje knjig v slovanske in hrvaške pa tudi turške dežele, da bi lahko dokončali to naše veliko začeto slovensko in hrvaško delo s prevodom Bib-
1**	J	1 v	1 ••	v*	v* *
lije ter drugih nabožnih knjig, s čimer se ne širi zgolj božja slava in krščanska Cerkev, temveč tudi slabi protikrščansko Mohamedovo cesarstvo. Tako v bodoče ne bi več tako pogosto in močno obremenjevali tistih, ki so doslej omogočali tiskanje slovenskih knjig, posebno pa vas, vaša milost, in našega ljubega krščanskega, milostnega deželnega kneza wurttemberškega itd. V zahvalo skupaj s svojimi zvestimi pomočniki obljubljam in prisegam Bogu, vaši milosti in vsem tistim, ki nam preko vaše milosti namenjajo svojo
311| Prim. Dan 12,3
312| Ezk 3,16-21 Ezk 33,15-16
313| Iz 52,13
314| Mt 13,43 Mt 24,13-14
315| Rim 10,9-10
316| Jak 5,15
Predgovor pomoč, da pri delu, prevajanju, tiskanju in lekto-
•	•	1	• • ♦	V*	1	v	1 *
riranju ne podnevi niti ponoči ne bomo varčevali z vnemo, trudom in naporom, da bomo vse, kar nam bo po vaši milosti ali po drugih darovano, pametno in pobožno porabili samo za to, kar nepogrešljivo in nujno potrebujemo za omenjeno veliko delo, ter za nič drugega. Za vse bomo vaši milosti, spoštovani univerzi v Tubingenu ali pred drugimi poštenimi ljudmi podali pošten in odkrit račun. Enako ob vsakem času tudi vsem knezom in vsem tistim, ki so nam kakor koli pomagali in bodo to od nas zahtevali.
O tem, kakšno hvalo, spomin in nagrado pri Bogu in svetnikih v onostranstvu in tukaj na zemlji pa bodo prejeli vsi, ki so to pomembno krščansko delo, po katerem bodo mnogi preprosti, zapeljani in neverni ljudje spoznali in sprejeli pravo vero, pomagali izpeljati, bi na tem mestu predolgo pisali. Zato naj o tem, kaj Kristus, preroki in apostoli obljubljajo in prerokujejo tistim, ki čisti nauk
<«• y» «» •	•	* v"	1
evangelija širijo in preproste v pravi veri učijo, vsak sam prebere v Danielu 12;311 Ezekielu 3; 33,312 Izaiji 52;313 Mateju 13; 24,314 Rimljanom 10;315 Jakobu 5.316
Ve čno dobri Bog naj zaradi svojega ljubljenega sina Jezusa Kristusa, našega Gospoda in zveličarja, vašo milost, skupaj z vašo ljubljeno pobožno sop-
rogo in otroki, po Svetem Duhu še dolgo bogati in utrjuje v spoznani in priznani resnici svetega evangelija ter v njem ohrani ter obvaruje do konca pred vsemi težavami in grdobijami. Amen. Dano v Urachu, prvega dne v juniju leta 1561.
Vaše milosti vdani in uslužni kaplan
Primož Trubar, bivši stolni kanonik in pridigar v Ljubljani v deželi Kranjski
KATEHISMUS
EDNA MA=
lahna kniga, u koie su vele potribni i prudni nauki i artikuli prave Krstianske vere s kratkim istomačenem za mlade i preproste ljudi i edna predika od kriposti i Ploda prave Karstianske vere, Krozi Stipana Istrianina s pomocu dobrih Hrvatov, sad naiprvo istumačena.317
Der Catecbifmus / mit kurtzen auglegun-gen / Symbolum Atbanafij, vnnd ein Predig von der krafft vnd wurckung des recbten Cbriftlicben Glaubens / in der Crobatifcben Spracb.
Štampana u Tubingi. Godišce po Isukrstovom roistvu
C F M A318
317| Glagolica. Katechis-mus, Ein kleines Buch, in dem sind die notigsten und nutzlichsten Lehren und Artikel des rechten christlichen Glaubens mit einer kurzen Auslegung fur junge und einfaltige Leute, und eine Predigt von Kraft und Furcht des rechten Glaubens, durch Stephan, den Istrianer, mit Hilfe guter Kroaten jetzt zum ersten Mal ubersetzt. Gedruckt in Tubingen nach Jesu Christi Geburt 1565. O. Sakrausky, Primus Trubar, Deutsche Vorreden, 187, op. 1.
318| Številčne vrednosti glagolskih črk: C = 1000, F = 500, M = 60, A = 1 (1561).
Dem Durcbleucbtigiften
vnd grogmacbtigjten Furfften vnd Herrn /
Herrn Maximiliano Kunig zu Bobeim / Ertzberzogen zu Oefterreicb / etc.
Gnad vnd Frid von Gott dem Herrn / durcb Jefum Cbriftum.
^^^urcbleucbtigifter vnd gnadigifter
lHerr Kunig / Nacb dem wir nun au£ fonderlicbem ^^^ verordnen vnnd fcbickungen Gottes / in difen obern Teutfchen £anden / die Crobatifche Truckerey gantz vn[nd] bupfcb / durcb bulffe viler gutbertzige[n] Cbriften uberkommen baben / vn[nd] difelbig Stepbanus Hifterreicber / gleicb zu der zeit / da icb albie die zwu Epifteln des b. Apoftels Pauli an die Corintbiern vn[nd] die an Galatern / mit kurtzen Argumenten vnnd Scolien / in der Creinerifcben fpracb bab trucken laffen / bieber gebn Tubingen gebracbt. Haben wir jme / de[m] Stepbano geraten / dz er / di£ vns mebr gebulffen zum Crobatifcben dolmetfcben zukommen / den Catecbifmum mit kurtzen Au^legungen. Item / des Nicenifcben Concilij / Atbanafij / Ambrofij vn[nd] Auguftini Symbola / vnd ein Predig von der kraff vn[nd] wurckung des recbten cbriftlicben Glaubens / wolcbe von den Crobatifcben Prieftern in Lands Crein / uberfeben / corrigiert / vnd vns zu trucken uberfent feind / foll fetzen vnd trucken laffen. Dan[n] wil man die recbte Gottfelige vnd feligmacbende Religion / vnder dem jungen vn[nd] einfalti-gen volck
A ij vnd
vnd in der Turckey pflanzen vnd anricbten / fo mag folcbes durcb kein anderen weg oder mittel fuglicber vnd furderli-cber gefcbeben / dann mit dem Catecbifmo vnd Symbolo Atbanasij.
Das wir aber dife erfte vnd kleine Prob vnfers newen angefangne[n] Crabatifcben dolmetfcben vn[nd] Trucks E.
3i9|Eure Konigiiche	K. M.319dedicieren / vnd in derfelbigen Namen auftgeen
Maestat
laffen / gefcbicbt nit on vrfacben / die allda zuerzolen vn-fuglicb / vnd deren icb ettlicb in der teutfcben Vorred. uber die Epifteln zun Romern / bab angezeigt. Derwegen ift an E. K. M. vnfer vndertbanigft bitten / di£ vnfer wolmeinends dedicieren vnd Bucblin / woll jr gefallen / vnd dasffelbig durcb verftendige der Crabatifcben fpracb iudicieren / vnd was fur mangel darinn / in Wortern oder Ortbograpby be-finden / derfelbige[n] gnadigft vns erinneren laffen. Auff difes / wills Gott / foll der erft balb tbeil des Newen Teftaments / erftlicb mit Crabatifcben bucbftaben / dar-nacb mit Cyrulifcben (die wir bald zuuberkom[m]en verbof-fen) getruckt / aucb in E. K. M. Namen au^gebn. E. K. M. tbun wir vns biemit fampt dem furgenomnen boben Cbriftlicben Werck in aller Vndertbanigkeit beuelben. Datum Tubingen den 1. tag Martij / im 1561. jar.
E.K.M.
Vndertbanigfter
Caplan
Primus Truber
Creiner
KATEKIZEM,
ENA DROBNA
knjižica s kratko razlago važnih in koristnih naukov in členov prave kršč anske vere za mlade in preproste ljudi, kakor tudi pridiga o moč i in sadovih te vere. Sedaj vprvič s pomočjo dobrih Hrvatov po Štefanu Istranu prevedena v hrvaški jezik.320
320| Prevod iz hrvaščine.
Katekizem s kratko razlago, Symbolum Athanasij, kakor tudi pridiga o moči in sadovih prave krščanske vere v hrvaškem jeziku.321
321| Prevod iz nemščine.
Tiskano v Tubingenu,
leta 1561 po Kristusovem rojstvu.
Presvetlemu in mogočnemu knezu in gospodu, gospodu Maksimilijanu, kralju
češkemu, nadvojvodi avstrijskemu itd.
Milost in mir od Boga, našega Gospoda, po Jezusu Kristusu.
Presvetli in milostni gospod kralj.
Sedaj, ko smo po posebni milosti božji, s
pomočjo mnogih dobrih kristjanov v teh gornjenemških deželah, dobili dobro opremljeno hrvaško tiskarno, sem prav v času, ko sem tukaj s kratkimi utemeljitvami in pojasnili v kranjskem jeziku dal natisniti svetega apostola Pavla pismi Korinčanom in Galačanom, v Tubingen pripeljal omenjenega Štefana Istrana. Temu Štefanu smo predlagali, da nam te od več hrvaških prevajalcev prevedene in od hrvaških pridigarjev v kranjski deželi pregledane, korigirane in nam v tisk poslane prevode Katekizma s kratkimi razlagami Nicenijs-kega koncila,322 Atanazija, Ambrozija in Avguština323 nauki ter pridige o moči in sadovih prave krščanske vere pripravi za postavitev in da v tisk. Kajti če hočemo to pravo, od Boga dano in edino zveličavno vero, med mladino in preprostim ljudstvom pa tudi v Turčiji zasaditi in utrditi, tega ne bomo dosegli po nobeni primernejši in uspešnejši poti ter z nobenim drugim sredstvom kot edino s katekizmom in temeljno razlago vere po Atanaziju.
322| 1. nicejski koncil leta 325. 323| Atanazij (295-373), aleksandrijski patriarh; Ambrozij (339-397), milanski škof; Avguštin (354-430), škof in cerkveni učitelj.
Da pa ta prvi in skromni poizkus našega novega hrvaškega prevajanja in tiska posvečamo vašemu kraljevemu veličanstvu in v njegovem imenu tudi izdajamo, se ni zgodilo brez razlogov, o katerih pa tukaj ne bi bilo primerno govoriti, sem pa jih nekaj nakazal v nemškem predgovoru k Pismu Rimljanom. Po tej poti se na vašo kraljevo veličanstvo obračamo s ponižno prošnjo, da bi to naše dobronamerno posvetilo in knjižico sprejeli z naklonjenostjo ter jo poznavalcem hrvaškega jezika dali v presojo. Če pa je v njej kar koli pomanjkljivega v besedah ali ortografiji, naj nam to milostno sporočijo. Nato, če Bog tako hoče, naj bi bil prvič natisnjen in tudi v vašem imenu izdan najprej s hrvaškimi, nato pa še s cirilskimi črkami (za katere upamo, da jih bomo kmalu prejeli) prvi del Novega testamenta. S tem se skupaj z našim predvidenim pomembnim krščanskim delom vašemu kraljevemu veličanstvu ponižno priporočamo.
V Tubingenu, 1. dne marca v letu 1561.
Vašega kraljevega veličanstva
Ponižni kaplan
Primož Truber Kranjec
Stipan Konzul
KATEHISMUS
Edna malahna kniga, u koi jesu vele potribni i prudni nauki i artikuli prave krstianske vere, skratkim istomačenem, za mlade i priproste ljudi. I edna predika, kako se ima ovo slovo, vera u s. pismu razumeti. Krozi Stipana Konsula Istranina, s pomocun dobrih Hrvatov, sad nai prvo istumačena.
Der klein Catecbigmus / vnd ein Predig vom recbten Cbriftlicben Glauben / in der Crobotifcben Spracb.
ŠTAMPANA U TUBINGI.
Godisce po Isukrstovom roistvu
v
C F M A324	3 2 4l Številčne vrednosti
glagolskih črk: Č = 1000, F = 500, M = 60, A = 1 (1561).
ADem Durcb-
leucbtigi|ten vnnd Grog-
macbtigiften Jurften vnd Herren / Herrn Maximiliano Kunig zu Bo-beim / Ertzberzogen zu Ofterreicb / Hertzogen zu Burgund / in obern vnd nidern Scblefen / Marggrauen zu Marbern / Grauen zu
Tyrol rc. Gnad vnd Jrid von Gott durcb Cbriftum.
urcbleucbtigifter vnd Gnadigifter Kunig / Nacb dem wir nun aug fonder-licbem verordnen vnd fcbickungen Gottes die gantze Crobo-tifcbe Truckerey durcb bilffe viler Gut-bertziger Cbri=
A ij ften
ften / furnemlicb aber duecb trewen beyftand vnd furdernug des wogebor-nen Cbriftlicben Herren Hanfen Vngnad Freyberren / rc. Qberkommen baben / vnnd diefelbig Herr Stepbanus Conful Ifterreicber / gleicb zu der zeit als icb allbie die zwu Epiftelen des H. Apoftels Pauli an die Corintbiern un[d] an die Galatern / mit Argumente[n] vn[d] Scbolien / in der Windifcbe[n] fpracb bab trucken laffen / bieber gebn Tubingen gebracbt. Ift jme von vns ettlicben geratben / das er zum anfang vnd erfter prob / die kleine Bibel / namlicb den Catecbifmum / darum die nottigften vnnd feligmacbenden Hiftorien / £ebren / Gebett / die fcboneften vnnd bold-feligften Ceremonien / vnd die recbten Gottefdienft des newen Teftaments be-griffen feind mit kurtzen Auglegungen / Crobattifcb fetzen vnd trucken foll laffen. Dann es ift verbof=
fenlicb /
fenlicb / Gott der bim[m]lifcbVatter / von wegen feines geliebten Sons / vnfers Herrn vnnd feligmacbers / werde mit feinem beiligen Geift / durcb den Catecbifmum / aucb durcb andere gotfelige Bucber / die bernacb getruckt werden / nicbt allein aug den Crobotifcben Volckern / jr vil von jrem Aberglauben / fonder aucb aug den Turcken / dieweil ge aucb difer Spracb vnd Gefcbriften / fonderlicb die Cyruli-za (die wir aucb / ob Gott will / in kur-tzem baben werden) gebraucben / von dem Macbometifcben / zu dem recbten / alten / waren / allein feligmacbenden Cbriftlicben Glauben / bringen vnd be-koren.
Das wir aber dife erfte vnnd kleine Prob E. K. M. dedicirn / vnnd in derfelbigen Namen auggeben laffen / bat feine vrfacb / deren icb ettlicb in meiner getruckten teutfcben Vorred / uber das ander balb tbeil des Windifcben
A iij newen
Newen Teftaments bab erzolt,. Vnd E. K. M. bitten wir vndertbanigft / dig vnfer dedicieren im beften zuverfteen / vn[d] folcbes Bucblin durcb verftendig vn[d]Gottfelig Croboten indicieren zulaffen / vn[d] fouer etwan[n] mangel wurde[n] befunden / durcb diefelbigen gnadigft vns zuerin[n]ern. Nacb difem / wils Gott alfbald vns mebr Gebulffen zu dem gemelten Crobotifcben Truck / dere[n] wir taglicb feind gewartend / zukommen / wollen wir alfdann das New Teftament / im namen des Herren / zutrucken anfaben. E. K. M. tbun wir vns alfo / fampt dem furgenommenen boben Cbriftlicben newen Werck / auffs aller vndertbanigeft beuelben. Dat-umTubingen am 1. Tag Martij / in dem 1561. Jabr.
E. K. M. Vndertbanigfter Capplan Primus Truber
Štefan Konzul
KATEKIZEM,
ena majhna knjiga, v kateri so najpotrebnejši in koristni nauki in č leni prave krščanske vere, s kratkimi pojasnili, za mlade in preproste ljudi. Nadalje pridiga o tem, kako je treba te besede in vero v Svetem pismu razumeti. Po Štefanu Konzulu Istranu s pomočjo dobrih Hrvatov sedaj prvič prevedena.
Mali katekizem in pridiga o pravi
i v v	1 ♦	♦ 1	vi	♦
krscanski veri v hrvaškem jeziku.
NATISNJENO V TUBINGU. Leto po Kristusovem rojstvu
1561.
A Presvetlemu
in mogočnemu knezu
in gospodu, gospodu Maksimilijanu, kralju č eškemu, nadvojvodi avstrijskemu, vojvodi burgundskemu, zgornje in spodnje Šlezije, grofu Moravske marke, grofu
tirolskemu itd. Milost in mir od Boga po Kristusu.
Presvetli in milostni kralj.
Potem ko smo po posebni
V 1 * • •	J * 1	v**
želji in usodi božji s
pomočjo mnogih dobrosrčnih kristjanov, posebno pa ob zvesti pomoči in podpori blagorod-nega krščanskega gospoda barona Ivana Ungnada prevzeli celotno hrvaško tiskarno, je ta ravno v času, ko sem tukaj dal v tisk dve pismi svetega apostola Pavla Korinčanom
in Galačanom z dokazi in pojasnili v slovenskem jeziku, sem v Urach pripeljal gospoda Štefana Konzula Istrana. Nekateri med nami smo mu svetovali, da naj za začetek in prvi poizkus postavi in da v tisk malo biblijo, namreč Katekizem, v katerem so zajete najnujnejše in zveličavne resnice, nauki in molitve, najlepši in mili obredi ter prave božje službe Novega testamenta s kratkimi razlagami. Upati je, da bo gospod Bog, naš nebeški oče, zaradi njegovega ljubljenega sinu, našega Gospoda zveličarja s svojim Svetim Duhom po Katekizmu, pa tudi po drugih pobožnih knjigah, ki bodo tiskane za tem, ne samo iz hrvaških ljudstev, temveč tudi od Turkov, ker poznajo in uporabljajo jezik in pisave, posebno cirilico (ki jo bomo, če bo taka božja volja, tudi kmalu imeli), mnoge od njih pripeljal iz praznoverja in mohamedanstva ter spreobrnil k pravi krščanski veri. Vzrokov, da ta prvi in majhen poizkus posvečamo vaši kraljevi visoko-
sti in ga želimo v vašem imenu tudi izdati, pa je več. O nekaterih sem govoril v svojem tiskanem nemškem predgovoru v drugem delu slovenskega Novega testamenta. Vašo kraljevo visokost ponižno prosimo, da to naše posvetilo prav razume ter da to knjižico po razumnih in pobožnih Hrvatih potrditi ter nas po njih milostno obvestiti o morebitnih pomanjkljivostih. Bog naj nam za omenjeni hrvaški tisk čim prej nameni več pomočnikov, katerih prihod pričakujemo vsak dan. Takoj nato bomo v božjem imenu začeli s tiskom Novega testamenta. Vaši kraljevi visokosti se skupaj z nameravanim novim velikim krš-č anskim delom nadvse ponižno priporočamo. Dano v Tubingenu na i. dan meseca marca v 1561. letu.
V. K. V.
ponižni
kaplan
Primož Trubar.
* KATEHISMUS ^
EDNA MA=
LAHNA KNIGA, U KOI
jesu vele potribni i koristni naouci i artik-ouli prave Karstianske vere, skratkim istoumačenem, za mlade i priproste ljudi. I ta prave Vera od Božjega stana ili bitja u Svetoi Troici, od svetoga Atanažia složena: Tere jedna lipa predika, od kriposti, i ploda prave Karstianske Vere, kroz ANTONA DALMATINA, i STIPANA ISTRIANA sad naiprvo iz mnozih jezik
harvacki istumačena325	3?!!.T^nskripc,Ja iz
* *
cirilice.
Catecbigmus / Mit auglegung / in der Syruijchen326 Sprach.
v
Stampana u Tubingi. Godišce po IS[is]HOVOM roistvu, A, F, X, A
326!Syruische Sprah, pač iz besede »syrfisch«, srbsko, razvita beseda. O. Sakrausky, n. d., 192, op. 2.
Dem Durcbleucbtigifte[n]
vn[nd] Grogmacbtigen Furften vnd
Herren / Herrn Maximiliano Kunig zu Bebeim / Ertzberzogen zu Ofterreicb / etc. Gnad vnd frid von Gott dem Herrn / durcb Jefum Cbriftum.
icb fampt Stepbano Hifterreicber / in verfcbinem Monat Martio difes LXI. jars die erfte vnnd klei-ne Prob des newen angefangnen Crabatifcben dolmetfcben / vnnd trucks des Catecbifmi vndertbanigift dediciert / vnnd in derfelben Namen auggeen laffen / aucb darinnen furbracbt / da folcbe Prob des ernannten Catecbifmi in der Ortbograpby vnd fonst in allem gerecbt vnd vn-mangelbafft befunden / das wir aucb / mit verlei-bung Gottes / den erften balbe[n] tbeil des newen Teftaments erftlicb mit Crabatifcben / bernacb aucb mit Cyrulifcben Bucbftaben / (die wir da-mals bald zuuberkommen verbofften) trucken / vnd aucb in Ewer Kun. May. Na=
vrcbleucbtigifter
vnnd Gnadigifter Kunig vnd Herr / Nacb dem Ewer Kun. May.327 als von dem gnadigen lieben Gott bocberleucbtem Cbriftlicben Kunig /
327| Kunigliche Mayestat.
A ij men
men auggeen laffen wolten. Wiewol wir nun auff ein-gezogene gnugfame Kundtfcbaft vnd Zeugnug / das obangeregte vnfer Crabatifcbe Prob gerecbt vnd gut / mit truckung des erften balbe[n] tbeils des newen Testaments mit Crabatifcben Bucbftaben / big fo lang wir zu den Cirulifcben fuglicb kommen mocbten / vnferem getbonen Zufage[n] nacb / fortzufcbreyten gedacbten. Jedocb dieweil Ew. Kun. May. aug bocb-loblicbem Cbriftlicben Gemut vnd angeborner Kunig-licben miltigkeit / mit darraicbung Jrer Cbriftlicben vnd Gnadigiften Hilff / das bocbnutzlicbe Werck der Cirulifcben Bucbftaben / dermaffen fo Cbriftenlicb vnnd gnadigift befurdert / das man dife jetzt mit bofter gelegenbeit erlangen / vnnd uberkommen mo-gen / E. Ku. May. ficb aucb gnadigift erbotten / das felbig nocb weiter gnadigift vnd Cbriftenlicb zu befur-dern / baben wir vns aucb der zeit nicbts genotigers angelegen fein laffen / fonder difem Gottefeligen Werck / in dem Namen Jefu / allein obligen / vnd fortfetzen wollen / mit wolcbem wir nun von den gnaden Gottes fo weit kommen / das wir aucb mit difen jetztgenan[n]ten Cirulifcben Bucbftaben difen Catecbifmum / als die erfte Prob trucken mogen / wolcben wir Ewrer Kun. May. als dem Hocber-leucbten Cbriftlicben Kunig vnnd difes Gottfeligen Wercks erftem Hocbloblicbem / Cbriftlicbem befur-derer / aucb vndertbanigift dedicieren / vn=
dertba=
dertbanigift bittendt / Ewr. Kun. May. woll Jr difes gnadigift gefallen / vnd zugleicb dem vorigen / durcb difer Spracben Verftendige judicieren / vnnd was fur mangel in der Ortbograpby oder fonft dar-innen befunden / derfelbigen vns gnadigift erinnern laffen / fo wollen wir volgendts auff difes mit den Bucbern des newen Teftaments / vnnd anderen Cbriftlicben Bucbern vermittelft Gottlicber Gna-den / vnferm Zufagen nacb / in difen beiden Spra-cben / der Windifcben / vnd Crobatifcben / zu tranfferieren vnd zu trucken getrewlicb fortfaren / vn[nd] was jeder zeit getruckt wurdet / Ewrer Kun. May. vndertbanigift aucb uberfenden. / Damit tbun wir Ewrer Kun. May. vns / fampt dem furba-benden boben Cbriftlicben Werck / in aller vndert-banigkeit befelben. Datum Tubingen / am XXV. Octob. nacb Cbrifti Gebut im MDLXI. Jar.
E. Kun. May.
Vndertbenigifter Caplan.
Primus Truber Cbrainer.
A iij
» KATEKIZEM,-*
DROBNA KNJIŽICA S KRATKO
razlago važnih in koristnih naukov in členov prave krščanske vere za mlade in preproste ljudi, prava vera o božjem stanu ali bivanju v Sveti Trojici, zapisana po svetem Tomažu. Prav tako ena lepa pridiga o kreposti in sadovih prave krščanske vere, po Antonu Dalmati in Štefanu Istranu
1 •	* V *	V*	* 1
sedaj prvič iz več jezikov
v hrvaški prevedena.328	3 2 8l Prevod iz hrvaščine.
^ Jr ^
Katekizem z razlago
v hrvaškem jeziku.®	3291 Prevod iz nemščine-
Tiskano v Tubingenu, leta 1561 po
Kristusu.330	3 3 0l Tubingen je
imenovan zaradi večje razpoznavnosti, sicer tiskano v Urachu.
Presvetlemu in mogočnemu
knezu in gospodu, gospodu Maksimilijanu, kralju češkemu, nadvojvodi avstrijskemu itd.
Milost in mir od Gospoda po Jezusu Kristusu.
Presvetli milostni kralj
in gospod. Vašemu kraljevemu veličanstvu, od milostljivega ljubega Boga visoko razsvetljenemu krščanskemu kralju, sem skupaj s Štefanom Istranom preteklega meseca marca tega 61. leta ponižno posvetil in že dal v vašem imenu natisniti prvi, majhen poizkus prevajanja in tiskanja novega hrvaškega katekizma. V njem sem tudi navedel, da je bil poizkus tega katekizma v ortografiji in sploh v vsem dobro ocenjen in upravičen. Kot naslednje smo želeli tudi z božjo pomočjo najprej s hrvaškimi, nato pa še s ciriličnimi črkami (za katere smo takrat upali, da jih bomo v kratkem dobili) tiskati in v imenu vašega kraljevega veličanstva izdati prvi del Novega testamenta. Na osnovi poizvedovanj in pričevanj, da je omenjeni naš hrvaški poizkus bil upravičen in dober, smo se sledeč naši obljubi odločili, da najprej nadaljujemo s
tiskanjem prvega dela Novega testamenta s hrvaškimi črkami, s tiskanjem v cirilični pisavi pa počakamo, dokler ne dobimo primernih črk. Ker pa je medtem vaše kraljevo veličanstvo zaradi hvalevredne krščanske narave in prirojene kraljevske miline ta nadvse koristen tisk v ciriličnih črkah v toliki meri milostno podprlo, smo te črke v kratkem času že prejeli, vaše kraljevo veličanstvo pa to delo še naprej krščansko in milostno podpira, se sedaj ne posvečamo nobenemu nujnejšemu delu, temveč v imenu Jezusa predvsem nadaljevanju tega pobožnega dela, ki smo ga z božjo pomočjo pripeljali tako daleč, da smo z omenjenimi ciriličnimi črkami ta katekizem poskusno natisnili in vašemu kraljevemu veličanstvu kot razsvetljenemu krščanskemu kralju in tega pobožnega dela prvemu, visoko čaščenemu krščanskemu podporniku, tudi ponižno posvetili. Upamo, da bo vašemu kraljevemu veličanstvu to delo ugajalo, ter ponižno prosimo, da ga bo enako kot prejšnja dalo oceniti in potrditi poznavalcem tega jezika, na morebitne vsebinske ali ortografske napake pa nas milostno opomnilo. Tako želimo še naprej, sledeč naši obljubi, po božji milosti zvesto na-
daljevati s prevajanjem in tiskanjem Novega testamenta in drugih kršč anskih knjig v slovenskem in hrvaškem jeziku ter vse, kar bo natisnjeno, ponižno predstaviti vašemu kraljevemu veličanstvu. S tem se vašemu kraljevemu velič anstvu skupaj z našim nameravanim krščanskim delom z vso ponižnostjo priporočamo.
Dano v Tubingenu, dne 25. oktobra leta 1561 po Kristusovem rojstvu.
Vašega kraljevega veličanstva
ponižni kaplan
Primož Trubar Kranjec
ARTIKULI
ILI DELI PRAVE STARE
KRSTIANSKE VERE, IS SVETOGA
Pisma redom postavleni na kratko razumno složeni i stumačeni: Koi esu takaiše tako, va ce. f. j.331 godišcu, našemu nai milostivomu Gospodinu Cesaru Karolu petoga imena, Bogoljubna spomenutja. / Potle va ce. f. l. b.332 godišcu, Konciliju ili Zborišcu va Trentu, od ednih velikih Hrcegov i Voivod, Varoši, Gradovi Prodikači očito izručeni i dani. Sada vnove is Latins-koga, Nemškoga i Krainskoga jazika va Hrvacki verno stlmačeni. Po Antonu Dalmatinu, i Stipanu
Istrianu.333
Confeflio / oder Bekanntnug des
Glaubens / die dem Grogmecbtigiften Romifcben Keyfer Carolo dem funfften / etc. von etlicben von Gott bocberleucbten Cburfurften / Furften/ vnnd Stetten / auff dem Reicbgtag / Anno 30. in Augfpurg gebalten / uberantmort / aug dem £atein vnd Ceutfcb in die Crobatifcbe Spracb / verdolmetfcbt / vnnd mit Glagolifcben / Bucbftaben getruckt.
VTUBINGI
CE. F. M. B.334
331| Številčna vrednost črk v glagolici: ce = 1000, f = 500, j = 30 (1530). 332| Številčna vrednost črk v glagolici: ce = 1000, f = 500, l = 50, b = 2 (1552).
333| Artikel oder Stucke des rechten alten christlichen Glaubens aus der heiligen Schrift der reihe nach gestellt, kurz verstandlich augelegt und gedol-metscht: welce dieselben sind, di im Jahr 1530 unserem allergnadigsten Herren Kaiser Karl den Funften, gottgeliebten Gedachtnisses und dan im Jahre 1552 dem Konzil oder Versammlungsort in Trient von einigen GroGherzogen und Her-zogen, Stadten, Burgen offentlich uberantwor-tet, ausgehandigt und ubergeben. Jetzt aufs neue aus der Latein-ischen, Deutschen und Slowenischen Sprache in die Kroatische treulich verdolmetscht. Durch Antonius Dalmata und Stephan Istrianus. O. Sakrausky, n. d., 166, op.1.
334| Številčna vrednost črk v glagolici: ce = 1000, f = 500, m = 60, b = 2 (1562).
Den Durcbleucbtigen
Hocbgebornen Furften vn[nd] Herren /
Herrn Jobanns Fridricben dem Mittlern / vnd Herrn Jobanns Wilbelm Gebrudern / Herzogen zu Sacbfen / Landtgrauen in Doringen / und Marggrauen zu Meyffen / etc.
Gnad vnd Frid von Gott dem Vatter / durcb Jefum Cbriftum vnfern Herrn vnd Heilandt.
vrcbleucbtige / Hocbgeborne Furften / Gnedige Herren / Wie Gott die Kinder Ade / ftraffen / vnd fie von jrem freu-enlicben furnemen abfcbrecken wolt / die ein Tburn angefangen zubawen / deffen Spitz bi£ an den Himmel reicbete / bat er vnder jnen die Spracben verwelcbet / das keiner den andern mebrverfteben kundt / vnnd alfo Gen. 11 von jrem vorbaben ablajfen muften. Daber S. Jes. 1 Paulus gefcbriben / das die Spracben nicbt den Glaubigen / fonder den Vnglaubigen zu einem zeicben geben feyen.
A ij Alfo
Matth. 28 Alfo bat er widerumb die glider feiner lieben Ac^6 Cbriftenbeit / aug allen Spracben vn[nd] Zun-gen / durcb feinen beiligen Geift / in die ei-nigkeit des recbten waren Glaubens / verfam[m]len wollen. Zu wolcbem Werck er feine beilige Apoftel am Pfingftag mit dem beili-gen Geift erfullet / vnd mancberley gaben deffelben jbnen mitgetbeilt / fonderlicb aber / das fie in einem augenblick allerley Spracben verftanden / vnd geredt / darmit fie bey allerley Volckern in der Welt / dabin fie der Herr abfer-tigt / im Namen Cbrifti Bug vnd vergebung der Sunden verkundigen / vnd lebren kundten. Wie-wol nun Gott ermelte Gaben nicbt mebr der geftalt / wie den Apofteln am Pfingftag befcbebn / jederman mittbeilt / jedocb erweckt er nacb feiner groffen vnnd vnaugfprecblicben gut-te vnd barmbertzigkeit etlicbe nacb feinem gefal-len / da einer in difer / der ander in anderer Spracb der Gemein Gottes mit verdolmetfcbung oder auglegung / der beiligen Scbrifft / feiner Kircben nutzlicben dienen kan.
In mafen wir in Teutfcblandt feben / wolcbe n fur allen Volckern der Welt der Herr das Liecbt feines beiligen Euangeliums dardurcb fonderlicb laffen auffgeben / das fie aug dem alten vnd newen Teftament / fo aucb fur den ge=
meinen
meinen Mann gantz eigentlicb vnnd wol verdeutfcbt / feinen Gottlicben Willen / vnd den einfeltigen / gewiffen / beftendigen / vnd vnfeblbaren Weg lernen kundten.
Wolcbes Liecbt der Allmecbtig nicbt al-lein in Teutfcblandt leucbten / fonder bat aucb feinen fcbein / in die vmbligende Ko-nigreicb / Furftentbumb / vnd Lender geben laffen. Vnd alfo / dem Allmecbtigen fey lob / ebr vnd danck / endtlicb aucb / an vns die Crobaten:/ vnnd Winden gelanget.
Darmit dann follicber tbeurer Scbatz nicbt bey etlicben wenigen allein auffgebalten / fonder aucb vnder die gemein Gottes / weit auggebreitet werde / baben durcb eingeben Gottes / etlicbe vnder vns / dife arbeit (fo gut wir vermocbt / vnd Gott feine gnad ver-liben) vnder die bandt genommen / vn[nd] beids in die Windifcb vnnd Crobatifcbe Spracb / nutzlicbe vnnd nottwendige Bucb-lin trewlicb verdolmetfcbt / dardurcb die ge-mein Cbrifti bey vns erbawe[n] werde[n] mocbte.
Befonders aber / weil der leidig Satban nicbt feyret / vnnd gleicb am anfang / wann die Kircben nocb zart / allerley jrrige vnnd Sectifcbe
A iij £ebt
335| Romischen Kaiserli-chen Majestat.
336| Eure Furstliche Gnade.
Lehr begert einzufuren / die einfeltigen darmit an der gnaden Gottes zuuerhindern / wie dann den Gallatern befcbeben / fo durch den H. Pau-lum bekert / vnd wie er felbs fchreibt / widerge-boren / gleichwol durch die falfche Apoftel / fo neben eingefchlichen / jrr gemacht / vn[nd] zum theil verfurt worden / haben wir die Chriftlich bekanntnug von den furnembften vnd ftrittigen Artickeln vnferer ware[n] Chriftlichen Religion gleich anfangs vnder handen genom[m]en / fo die Chriftlichen Churfurften vnd Stendt der wa-ren Euangelifchen Religion der Rom. Key. Ma.335 Carolo dem 5. zu Augfpurg ubergeben / in wolcher auff dz allerkurtzeft vn[nd] einfeltigft / die furnem[m]ften Hauptartickel der gantze[n] Chriftliche [n] £ehr begriffen / dar-nach vermug Gottlichs worts (daraug fie gezo-gen) die Kirche[n] angericht / vn[nd] vor irriger Lehr mogen verwaret vnd verhuttet werden. Dann von notten / das in der Kirchen Gottes / vnder fo vil vn[nd] mancherley fpaltungen / die Diener derfelben / ein gewife vn[nd] beftendige Lehr haben / kurtz verfaffet / fo der Gemein Gottes nutzlich moge furgetragen werden.
Dife vnfer einfeltig vnd ringfuge arbeit / haben E. F. G. wir darumb zufchreiben wolle[n] / die-weil E. F. G.336 Chriftlichifte vnd Hochloblichifte vnd Hochloblichifte Anherrn / vn[nd] Herr Vat-ter hochloblichifter vnd
liger
feliger gedecbtnug die Cburfurfte[n] zu Sacbfen / folcber £ebr nit allein anfenglicb in derfelbe[n] £anden berberg gegeben / fonder aucb fo beftendig / vnd mit bocbfter gefabr bekennt / vnd uber derfelben all jr vermogen zugefetzt.
Vn[nd] fetzen demnacb in keinen zweifel / fo E. F. G. feben / vn[nd] in der tbat fpure[n] / dz in difem Werck anders nicbts / dan[n] die rein beilfam Lebr des H. Euangelij / lauter vnd vnuerfelfcbt aufsgebreit / E. F. G. werden jr die befurderung deffelben / wie aucb andere Cbriftlicben Potentaten / mit gnaden beuolben fein laffen / den[n] der Allmecbtig vnfer Zeug ift / vor deflen Angeficbt wir fteben / das wir bierin[n] keinen eigen nutz fucben / bey wol-cbem nacb der lebr Cbrifti aucb das Leben in gefabr zufetzen / wir fcbuldig / vnd durcb Gottes Gnad nacb feinem willen geborfam / auff das bey fo vil taufent Menfcben / das le-bendig erkanntnug Cbrifti / vnd feiner guttba-ten wider auffgeben mocbte / die fonft in jrer blindtbeit ewigklicb fterben vnd verderben muften / da dann dz beil einer einigen Seel bober / dann der gantzen Welt Reicbtbumb zu-balten.
Der Allmecbtig woll E. F. G. fampt andern Cbriftlicben Potentaten / fo zu befurderung der
ebren
ebren Gottes / vnd augbreitung feines beiligen Namens / nicbts an jnen erwinden laffen / follicbs alles nacb feiner gnedigen vnnd Vat-terlicben zufag / mit feinem Segen reicblicb erftatten / vnd E. F. G .lange zeit in Cbriftlicber vnd friedlicber Regierung gnedigklicb erbal-ten.
Datum Vracb am 20. tag Octob. Anno 1562.
Ewer Furft. G. Vndertbenige Primus Truber Creiner Antonius Dalmata Stepbanus Consul Histrianus.
NAUKI ALI
DELI PRAVE STARE
KRŠČANSKE VERE, PO VRSTI,
na kratko in razumljivo iz Svetega pisma postavljeni in razloženi, kot so bili v letu 1530 našemu milostljivemu gospodu cesarju Karlu V. blagega spomina in nato v 1532.337 letu koncilu ali zboru v Tridentu vročeni in predani od nekaterih nadvojvod, vojvod, mest in gradov, sedaj na novo po Antonu Dalmati in Štefanu Istranu iz latinskega, nemškega in kranjskega jezika zvesto prevedeni v hrvaški
338
337| 1532 je tiskarska napaka, pravilno 1552.
338| Prevod iz hrvaščine, natisnjeno v glagolici.
Confessio ali izpoved vere,
ki je bila mogočnemu rimskemu cesarju Karlu petemu itd. izročena preko nekaterih od Boga razsvetljenih volilnih knezov, knezov in mest na zasedanju parlamenta cesarstva leta 30 v Augsburgu. Iz latinščine in nemščine prevedena v hrvaški jezik in natisnjena z glagolskimi črkami.339
V TUBINGENU, 1562.
339| Prevod iz nemščine, natisnjeno v frakturi.
Presvetlemu
visokorodnemu knezu
in gospodu, gospodu Johannu Friedrichu Srednjemu340 ter njegovemu bratu Johannu Wilhelmu,341 vojvodi saškemu, deželnemu grofu v Doringu in grofu v marki Meyssen342 itd.
Milost in mir od Boga oCeta
po Jezusu Kristusu, našem Gospodu in odrešeniku.
340| Johann Friedrich II. der Mittlere, 1529-1595, knez, vojvoda saški.
341| Johann Wilhelm, 1554-1573, brat J. F. II., vojvoda Saški.
342| Meissen, okrožno mesto 20 km SZ od Dres-dena, gl. mesta Saške, velja za zibelko dežele Saške.
Presvetla, visokorodna kneza, milostna gospoda. Bog je otroke Ade, da bi jih odvrnil od gradnje stolpa, Cigar konica bi segala do neba, kaznoval, ko jim je pomešal jezike, da drug drugega niso veC razumeli in so se tej gradnji morali odpovedati.
Zato sveti Pavel piše, da jeziki niso dani kot znamenje verujoCim, temveC neverujoCim. Ker pa je Bog vse pripad- Apd 2,1-4. nike razliCnih jezikov in govorov svojega ljubega kršCanstva pol I Svetem Duhu
1 Mz 11,1-4; 1 Kor 14,22; Iz 28,ii.343
Mt 28, 19-20; Mk 16,17;
343| 1 Mz 11; 1 Kor 14; Iz 28.
344| Mt 28; Mk 16; Apd 2.
344
želel znova združiti v edinosti prave vere, je svoje svete apostole na binkoštni dan napolnil s Svetim Duhom ter jih obdaril z različnimi darovi, posebej pa z darom govora in sporazumevanja v različnih jezikih, da so pri mnogih ljudstvih sveta, kamor jih je napotil Gospod, v imenu Kristusa mogli oznanjati pokoro in odpuščanje grehov. Čeprav Bog omenjenih darov v takšni obliki kot apostolom na binkoštni dan ne podeljuje vsakomur, pa v svoji veliki in neizrekljivi dobroti in milosti spodbuja nekatere izbrance, da ta v tem, drugi pa v drugem jeziku božjega občestva s prevajanjem ali tolmačenjem Svetega pisma koristno služi njegovi Cerkvi.
Prav v Nemčiji lahko vidimo moč svetlobe svetega evangelija, ki jo je Gospod prižgal vsem ljudstvom sveta, ko so iz Starega in Novega testamenta dobro ter posebej za preprostega človeka v nemški jezik prevedeno, lahko poučevali božjo voljo ter preprosto, varno, stanovitno in nezgrešljivo pot.
Te svetlobe pa Bog ni prižgal samo v Nemčiji, temveč je njen sij razširil tudi v sosednje kraljevine, kneževine in dežele,
ki je, Vsemogočnemu bodi čast in hvala, tako obsijala tudi nas, Hrvate in Slovence.
Da pa tega dragocenega zaklada ne bi bili deležni samo redki posamezniki, temveč vso široko božje občestvo, smo po božjem navdihu nekateri med nami to delo (tako dobro, kot smo znali in nam je to milostno podelil Bog) vzeli v svoje roke ter obe koristni in potrebni knjižici zvesto prevedli v slovenski in hrvaški jezik, da bi se tudi pri nas lahko gradilo Kristusovo občestvo.
Ker pa satan nikoli ne praznuje in je že na samem začetku, ko je bila Cerkev še slabotna, hotel vpeljati vse vrste krivih in sektaških naukov, da bi tako preprostim ljudem onemogočil sprejem božje milosti, kot se je to zgodilo po lažnih in vrinjenih apostolih ter po svetem Pavlu znova spreobrnjenim in kot sam piše »na novo rojenim«, delno zapeljanim Galačanom, smo krščanski nauk o glavnih in spornih poglavjih naše prave krščanske vere, tako, kot je bil od krščanskih knezov in stanov prave evangeličanske vere predan njegovemu rimskocesarskemu veličanstvu Karlu V. v Augsburgu, ta-
koj na začetku vzeli v delo. V njem so na najkrajši in najrazumljivejši način zajeta vsa najvažnejša glavna poglavja, na osnovi katerih je po božji besedi (iz katere so povzeta) Cerkev ustvarjena ter zavarovana pred krivimi nauki.
Nadalje iz potrebe, da bi zaradi toliko raznovrstnih razdorov v božji Cerkvi njeni služabniki dobili na kratko zajet pravi poduk za razlago in Gospodovemu občestvu v korist.
To naše preprosto in skromno delo smo želeli posvetiti vašima knežjima mi-lostima, ker so vajinih knežjih milosti krščanski visoko spoštovani prednik in gospod oče slavnega ter blagega spomina in volilni saški knezi temu nauku v njih deželah — ne samo na začetku — nudili zatočišče, ga trajno pod največjo nevarnostjo izpovedovali in z vsem svojim imetjem podpirali.
Zato ne dvomimo, da bosta vaši knežji milosti, ko bosta videli in spoznali, da to delo ne širi nič drugega kot čisti, nepopačeni, blagodejni nauk svetega evangelija, isto podprli in priporočili tudi drugim krščanskim vladarjem. Vsemogočni, pred katerega obličjem
stojimo, je naša priča, da pri tem delu ne iščemo nobene lastne koristi, saj smo po Kristusovem nauku tudi ob nevarnosti za lastno življenje dolžni po božji milosti in njegovi volji storiti vse, da pri tisočih ljudeh, ki bi sicer v svoji slepoti zapadli večni smrti in pogubljenju, ponovno vz-plamti živo spoznanje Kristusa in njegovih dobrih dejanj, kajti blagor ene same duše je vreden več kot zakladi vsega sveta.
Vsemogočni naj vašima knežjima mi-lostima in drugim krščanskim vladarjem v božjo čast in širjenje njegovega svetega imena ničesar ne odreče, temveč po svoji milostni in očetovski obljubi bogato povrne; vaši knežji milosti pa ohrani v dolgotrajni, krščanski in mirni vladavini.
Dano v Urachu, na 20. dan oktobra leta 1562.
Vašima knežjima milostima vdani
Primož Trubar - Kranjec Anton Dalmata Štefan Konzul - Istran
^ARTIKULI
ILI DELI PRAVE STARE krstjanske vere, is svetoga
Pisma redom postavleni na kratko razumno složeni i stumačeni: Koi eso u takaiše tako, va a. f. l.345 godišcu našemu nai milostivomou Gospodinu Cesaru Karolu petoga imena, Bogoljubna spomenutja. /I potle va a. £ l. v346. godišcu, Konciliju ili Zborišcu va Trentou od jednih velikih Hrcegov i Voivod, Varoši, Gradov i Prodikači očito izroučeni dani. Sada vnovje iz Latinskoga, Nemškoga i Krainskoga jazika va Hrvacki verno stlmačeni. Po Antonou Dalmatinu, i Stipanu Istrianu.347
Confeflio / oder Bekanntnug des
Glaubens / die dem Grogmecbtigijten Romifcben Keyfer Carolo dem funfften / etc. von etlicben von Gott bocberleucbten Cburfurften / Furften, vn[nd] Stetten / auff dem Reicbgtag anno 30 in Augfpurg gebalten, uberantwort / aug dem £atein vnd Ceutfcb in die Crobatijcbe Spracb verdolmetfcbt / vn[d] mit Cirulifcben Bucbftaben getruckt.
V TUBINGI
A. F. M. V.48
345| Številčna vrednost ciril. črk: a = 1, f = 500, l = 30. (1-500-30). Verjetno napaka stavca, da je namesto ce (1000) vstavil a (1). 346| Številčna vrednost ciril. črk: a = 1, f = 500, l = 30. (1-500-30). Verjetno napaka stavca, da je namesto ce (1000) vstavil a (1).
347| Artikel oder Stucke des rechten alten christlichen Glaubens aus der heiligen Schrift der reihe nach gestellt, kurz verstandlich augelegt und gedolmetscht: welce dieselben sind, di im Jahr 1530 unserem allergna-digsten Herren Kaiser Karl den Funften, gottgeli-ebten Gedachtnisses und dan im Jahre 1552 dem Konzil oder Versam-mlungsort in Trient von einigen GroGherzogen und Herzogen, Stadten, Burgen offentlich uberantwortet, ausge-handigt und ubergeben. Jetzt aufs neue aus der Lateinischen, Deutschen und Krainischen Sprache in die Kroatische treulich verdolmetscht. Durch Antonius Dalmata und Stephan Istrianus. O. Sakrausky, n. d., 166, op. 1.
348| Številčna vrednost ciril. črk: a = 1, f = 500, m = 40, e = 2. Verjetno napaka tiskarja: M je 60 po glagolski vrednosti, po cirilični 40, X pa 60.
Dem Durcbleucbtigen
vnd Hocbgebornen Furften vn[nd]
Herren / Herrn Pbilipfen / £andtgrauen zu Heffen / Grauen zu Katzenelnbogen / Dietz / Zigenbeim vnd Nida / etc.
Gnad vnd Frid von Gott dem Vatter / durcb Jefum Cbriftum vnfern Herrn vnd Heilandt.
vrcbleucbtiger vn[nd] Hocb-, geborner Furft / Der beilig lApoftel Paulus / vermant rfeine liebe Epbefer / fie follen nicbt mebr kinder fein / vnd ficb wegen vnd wiegen laffen / von allerley Windt der £ebr / durcb fcbalckbeit der Menfcben / vn[nd] teufcberey / damit fie die einfeltigen erfcbleicben / zuuerfubren. Der vrfacben der Herr feiner Kircben gefetzt bat / ettlicb zu Apofteln / ettlicb zu Propbe-ten / ettlicb zu Euangeliften / ettlicb zu Hir-ten vnd Lebrern /das die Heiligen zugericbt werden zum werck des Ampts / dardurcb der Leib Cbri=
A ij fti
fti erbawet werde / big das wir alle binnan kommen / zu einerley Glauben vnd erkannt-nug des Sons Gottes / vn[nd] ein vollkom-men Mann werden / der da feye in der mag / des vollkommenen Alters Cbrifti. Solcbe beilfame vermanung / wiewol fie zu allen zeitte[n] nutzlicb / wil fie docb zu disen let-sten zeitte[n] / darein wir geraten / gantz notwendig fein.
Dann / nacb dem wir durcb Gottes gnad / aug der tieffen Finfternug / der Bapftifcben Migbreucben / Irrtbumben / Abgottereyen vn[nd] Zaubereyen / erloft / vnd zu der feligmacbenden erkanntnug des Sons Gottes / widerumb beruffen / finden ficb fouil / vn[nd] mancberley Spaltungen vnnd Sec-ten / das jr vil / fo nocb im Babftumb leben / die grobe Babftifcbe jrrtbum[m] / zum tbe-il / vnd gnugfam erkennen / aber zu wolcber Partbey fie ficb bey den vnfern balte[n] follen / nocb nicbt fcblieffen kunden.
Ettlicb aber / fo die Gottlicb warbeit an-genommen / vnd bekennt / ficb dennocb auff andere / vn[nd] der beiligen Gottlicben Scbrifft / gantz widerwertige meinung / be-reden vnd verfuren laffen.
Der vrfacben / gleicb anfangs / nacb dem wider geoffenbarten Euangelio Cbrifti baben cbriftenlicbe Cburfurjten / Furjten vnd Stendt /
fo
fo der Lebr des beiligen Euangelij zugetbon / vnd vmb Gewiffens / aucb jrer Seel beil vnnd feligkeit willen / vom Babftumb abgetret-ten / nicbt allein fur ratbfam / fonder aucb bocb notwendig geacbt / das die furnembften Hauptpuncten Cbriftlicber £ebr / auff das allerkurtzeft / vnd einfeltigft zufammen ge-tragen / vnd mit grundt beiliger Gottlicber Scbrifft / notturfftiglicb auggefubret / die nacbmals Anno 30. der Rom. Key. May. bocbloblicbifter gedecbtnug / zu Augfpurg uberantwort / daraug bocbftermelte Key. May. nicbt allein abnemen mogen / in wol-cben Artickeln fie den Babftifcben entge-gen / vnnd zuwider / fonder aucb aller Welt kundt vnd offenbar macbten / das fie keiner Sectifcben / oder verdampten Ketzerey an-bangeten.
Wolcbes gleicbwol von etlicben nicbt beym boften vermerckt / vnnd auggelegt / fonderlicb aber bey den jbenigen / fo nicbt lang auff einer meinung beftendig verbar-ren / fonder jm[m]er gern etwas newes boren / von wolcben S. Paulus an einem an- 2 Tim 3. dern ort gefcbriben bat / fie lernen immerdar vn[nd] kunden nimmermebr zu erkanntnus der Wabrbeit kommen.
Demnacb / weil durcb difen weg / der felben mutwill / vnd eigenfinnigkeit geftewert / vnd ge=
A iij webret
wehret / das fie nicht vnder dem fchein Gottliches Worts jre eigenfinnige / vnd verfurifche Lehr kunden fortbringen / kla-gen fie / es werde dem heiligen Geift furgrif-fen / jm Gefatz furgefchriben / vnnd er von den Menfchen gefangen genommen / fo doch eben dig die meinung des heiligen Geifts ift / das in der Kirche einerley Lehr beftendiglich erhalten / vnd allen trennun-gen / Rotten / Secten / vnd Ketzereyen (fouil jmmer muglich) gewehrt werde / wie S. Paulus die Corinthier fonderlich ver-mant / da er fchreibt: Ich erman euch aber lieben Bruder / durch den Namen vnfers Herrn Jefu Chrifti / das jr allzumal einerley Rede furet/ vnd laffet nicht fpaltu[n]g vnder euch fein / fonder haltet veft aneinander / in einem finn / vnd in einerley meinung.
Da aber nicht auff ermelte weig / ein kur-tze / einfeltige / vnd beftendige bekennt-nug / von den furnembften Artickeln / Chriftlicher Religion vorhanden / vnd fich ein jeder aller vnd blog / gleichwol eigner vnd tuckifcher meinung / auff die Bucher alts vnd newen Teftaments / oder (wie fie reden) auff Gottes Wort ziehen will / gibt die erfarung / was fchedlicher jrrthumb / vnder difen fcheinbaren deckmantel / furgeben / vnd auggebreit worden. Es ziehen fich die Ju=
den
den / auff die Bibel Gottes Worts / es tbuns die Widertauffer / es tbuns ander Rotten vn[nd] Secten aucb. Weil aber von allen Ar-tickeln der Cbriftlicbe[n] Lebr (deren gleicb-wol wenig) gantz weitleuffig in der beiligen Scbrifft gebandelt / aug wolcber weitleuffig-keit / einer dife / einer ein andere verkerte meinung fcbopffen mag / fo man jnen er-melte Artickel kurtzlicb furbelt / alfo bald geben fie zuuerftebn / das fie aug mangel des verftands / weit ein andern finn vnd meinung vorbaben / dann der beilig Geift / in den Bucbern altes vnd newen Teftaments / feiner Kircben beuolben / vnd Cbriftus fampt feinen Apofteln / binderlaffen.
Weil dann durcb fondere gnad des All-mecbtigen / aucb in Crobaten / vnnd den Windifcben Kircben / die erkanntnug des reinen / vnd feligmacbenden Euangelij / in viler bertzen auffgebet / vnd zu pflanzung deffelben / wir aucb als durfftige Gefeg / vnd Werckzeug / von dem Allmecbtigen / aug feiner Uutem gnad vnd barm[m]bertzigkeit / erwecket vnnd beruffen / darmit gleicb an-fangs deffelben / nicbt verkerte / fcbadlicbe vnnd Sectifcbe Lebr / vnder dem Namen des Euangelij / mit eingefuret werden mocbten / baben wir fur eine bobe notturfft geacbt / das die Hauptartickel Cbriftlicber Lebr /
fo
fo jetzt der zeit in der Cbriftenbeit ftrittig / dergeftalt / wie die in der Cbriftlicben Augfpurgifcben Confeffon begriffen / vnd in der Apologia weitleuffiger auggefuret / von wort zu wort in die Crobatifcb Spracb verdolmedfcbt / vnd mit Cirulifcben Bucbftaben getruckt wurden.
Dann vilermelte Confefion / von Anno 30. ber / deggleicben aucb zuuor in beyfein / bocbft / vnd bocbermelten Cbur vnd Furften / durcb fouil anfebenlicbe / Gottfgelerte / vnd der beiligen Gottlicben Scbrifft / verftendige Manner / ftattlicb / vnd nacb aller notturfft erwegen / beratbfcblagt / aug beiliger Gottli-cber Scbrifft / grundtlicb vnd gnugfam / als die ewig / Gottlicb / vnd vnwandelbar war-beit / erwifen / vnd big auff difen tag / vnumbgeftoffen geblieben / aucb nocb wol / big in ewigkeit / bleiben wurdt.
Vn[nd] werden vns gleicbwol / weder die Babftifcben / nocb die Sectifcben / der vrfacben mit einicbem grundt der warbeit in der Welt / verruffen kunnen / als folten die Menfcbe[n] dardurcb von Gottes Wort / auff menfcben £ebre (darfur fie dann die Cbriftlicb Augfburgifcb Confeffion balten) gewifen / dann man ficb je vn[nd] allwegen erbotten / vnd nocb / ermelte Confeffion mit lauterm bellen grundt / der beilige[n] Scbrifft zu-uertbedigen / fo dagegen die Babftifcben jbre
Satzungen
Satzungen / vnd Lebre / fur Cbriftlicb vnd Catbolifcb gebalten baben wdllen / vnangefeben / das fie der beiligen Scbrifft / der Propbeten vn[nd] Apoftel / ftracks entgegen / vnd zuwider / wie offentlicb am tag / vn[nd] durcb viel tbeurer Helden / fo nun zum tbeil im Herren ruben / genugfam erwifen.
Die Sectifcben aber / fcbeuben ficb der vrfacben / eintweder in ein folcb Corpus doctrinae zu begeben / oder ein lauters jrer meinung zuftellen / damit fie frey / nacb den gedancken jres bertzens fpacieren / vn[nd] der Lebr des beiligen Geifts / nicbt vnder-worffen feien.
Wir zwar / fur vnfer Perfon / nacb vnfer einfalt in Cbrifto / vnd dem erkentnug / fo er vns durcb fein beilgen Geift verliben / baben aucb nacb der Lebr Pauli / vil vnd offt gemelte Augfpurgifcbe Confeffion / wol vnnd mit fonderm fleig / in vnfern bertzen erwegen / vnd befunden / das die Hauptartikel Cbriftlicber Lebr / mit gutte[n] beftendigen grundt der beiligen Scbrifft / verfagt / orden-licb zufammen getragen / vnnd fo kurtz vnnd einfeltig begriffen / das es nicbt wol kurtzer / oder einfeltiger gefcbeben mdcbte / die erken-nen wir / fur die Gdttlicbe warbeit / vnnd wdllen aucb kein andere Lebr / die tag vnfers le-bens / vermittelft Gdttlicber gnaden / der Kir=
B cben

cben Gottes furtragen / fonder in derfelben bekantnug / vnfern Geift dem Herrn Cbrifto beuelben / vn[nd] verboffen demnacb zu dem Allmecbtigen / er werde aucb in difen £anden darzu fein gnedigen Segen / reicb-licb verleiben / vnd mittbeilen.
Dife vnfer arbeit im HERRN / baben E. F. G. wir inn vndertbenigkeit der vrfacben wollen zufcbreiben / weil E. F. G. gedacbte Augfpurgifcbe Confeffion / neben vnnd mit andern Cbriftlicben Cbur vnnd Furften / da-mals der Rom. Key. May. aucb belffen uber-antworten / vnd als ein Cbriftlicber tbeurer Held / gegenwertig ficb darzu vnerfcbrocken / vnd mit grower frejdigkeit des Geift / be-kennt / aucb derfelben nicbts zeitlicbs furgefetzt / vnd durcb fondere gnad des All-mecbtigen / gedencken / in derfelben jr lebe[n] feliglicb befcblieffen / dieweil fie durcb vil vnd mancberley erlitne Geiftlicbe vnd Leiblicbe widerwertigkeit / kein andern beftendigen vnd gewiffen troft wiffen zufucben / nocb zufin-den/ dann bey Cbrifto / vnnd feinem reinen vnuerfelfcbten / vnnd beftendigen ewigen Wort / deffen Summa vnd Innbalt / in der Augfpurgifcben Confeffion begriffen ift.
So baben wir vns aucb biemit offent-licb / vn[nd] vor der gantzen Cbriftenbeit gegen E. F. G.
Vndertbe=
vndertbeniglicb bedancken / vnd nacb vnferm vermogen rumen wollen / die gnedige vn[nd] Furftlicbe Woltbaten / das E. F. G. aucb zu difem Cbriftlicben Werck / nicbt die wenigft befurderung getban / vn[nd] nocb ferrer zut-bun / gnediglicb erbotten / damit dem Herrn Cbrifto / vnder den Crobaten / Wenden / ja den Turcken / ein Kircb gefam[m]let / die jn recbt erkenne / jme gefellig / jn lobete / vn[nd] preifet / wolcbes aucb der Allmecbtig E. F. G. zweiffels one / mit feine[n] Segen / reicblicb widerum[m] vergelten wurt / der wolle aucb E. F. G. das leben lange zeit / nacb feine[n] gnedigen willen / vn[d] derfelben zeitlicben vnd ewigen wolfart friften / damit fie nacb jrem boben verftandt der Kircbe[n] Gottes / lange zeit troftlicb / vn[nd]
erfcbieglicb349 fein mocbte / diefelbig biemit	eJIJUeSIiiCSškrat:
dem Allmecbtigen / in fein gnedigen / vnd Vatterlicbe fcbutz vnd fcbirm beuolben. Datum Vracb am 20. tag Octobris / Anno 1562.
Ewer Furft. G.
Vndertbenige
Primus Truber Creiner.
Antonius Dalmata.
Stepbanus Conful Histrianus

NAUKI ALI
DELI PRAVE STARE kršč anske vere, po vrsti,
na kratko in razumljivo iz Svetegapisma postavljeni in razloženi, kot so bili v letu 1530 našemu milostl-jivemu gospodu cesarju Karlu V. blagega spomina in nato v letu koncila ali zbora v Tridentu 1532351 vročeni in predani od nekaterih velikih vojvod, vojvod, mest in gradov, sedaj na novo od Antona Dalmatina in Štefana Istrana iz latinskega, nemškega in krajnskega jezika zvesto prevedeni v hrvaški jezik.352
350| Nadpisa v obeh izdajah, glagolski in cirilični, se povsem ujemata.
351| 1532 je tiskarska napaka(enako kot v glagolskem posvetilu), pravilno 1552.
352| Prevod iz hrvaščine, natisnjeno v cirilici.
Confessio ali izpoved vere, ki je
bila mogočnemu rimskemu cesarju Karlu Petemu itd. vročena od nekaterih od Boga razsvetljenih volilnih knezov, knezov353 in mest na zasedanju parlamenta cesarstva leta 30 v Augsburgu. Iz latinščine in nemščine prevedena v hrvaški jezik in natisnjena s ciriličnimi črkami.354
V TUBINGENU, 1562.
353| Prim. uvodni del v cirilici ...od jednih velikih hercegov (velikih vojvod) i voivod, tukaj pa volilnih knezov in knezov (Churfursten und Fursten). Veliki nemško-slovenski slovar: Herzog = vojvoda, Furst = knez, Kurfurst = volilni knez.
354| Prevod iz nemščine, natisnjeno v frakturi.
Presvetlemu visoko-
rodnemu knezu in gospodu,
gospodu Filipu, hessenskemu355 deželnemu grofu, grofu od Katzenelnbogna, Dietza, Ziegenheima in Nidda itd.
Milost in mir od Boga Očeta po Jezusu Kristusu, našem Gospodu in odrešeniku.
355| Filip Hessen-ski, imenovan tudi Velikodušni (der GroG-mutige), 1504-1567, je bil pomemben zagovornik protestantskega nauka. V Marburgu na Lahni je ustanovil prvo protestantsko univerzo na svetu.
Presvetli, visokorodni
knez. Sveti apostol Pavel opozarja svoje ljube Efežane, naj se ne obnašajo kot otroci, ki se pustijo nositi in zibati od vetrov vseh mogočih naukov, ki jih širijo prekanjeni prevaranti in z njimi poskušajo zapeljati preproste ljudi.356	3 5 61 Ef4,14. Zaradi tega je Bog svoji Cerkvi naložil — nekaj apostolom, nekaj prerokom, nekaj evangelistom, nekaj pastirjem in učiteljem — da te, ki so sveti, pripravijo za dovršitev gradnje Kristusovega telesa, dokler ne dosežemo edinosti v veri in spoznanju Božjega Sinu ter v popolnosti ne sprej-
memo Kristusovega Duha. To v vseh časih koristno opominjanje pa je v času, v katerega smo zašli, še posebej potrebno.
Po tem, ko smo po božji milosti bili rešeni globoke teme papeških zlorab, zmot, malikovanj in coprnij ter zopet poklicani k zveličavnemu spoznanju Božjega Sinu, je še vedno prisotna množica raznovrstnih razkolov in sekt, zaradi katerih mnogi še vedno žive pod papeškim vplivom, papeške zmote več ali manj sprejemajo, še vedno pa ne vedo, h kateri naši strani naj se obrnejo.
Nekateri se kljub temu, da so božjo resnico sprejeli in jo izpovedujejo, dajo pregovoriti in zapeljati naukom, ki so v popolnem nasprotju s sveto božjo besedo.
Kmalu za tem, ko je bil znova razodet Kristusov evangelij in so krščanski volilni knezi, knezi in stanovi, naklonjeni nauku svetega evangelija, tudi zaradi svoje vesti, duševnega miru in za blagor duše odstopili od papeštva, so spoznali, da je ne samo priporočljivo, temveč tudi nujno potrebno najvažnejša poglavja krščanskega nauka kar se da na kratko in razumljivo zbrati na enem mestu. To
so na temelju božjega svetega pisma tudi izpolnili ter nato leta 30 v Augsburgu izročili njegovi rimskocesarski visokosti slavnega spomina. Iz tega je njegova rimskocesarska visokost lahko povzela, v katerih poglavjih ta nauk nasprotuje papeškemu, ob tem pa tudi celemu svetu sporočila in oznanila, da ne pripada nobenemu sektaškemu ali prekletemu krivoverstvu.
Vendarle pa tega nekateri niso razumeli in sprejeli z odobravanjem, posebno tisti, ki ne zmorejo dolgo vztrajati pri enem prepričanju in vedno radi menjajo svoje mnenje. O teh je sv. Pavel na nekem 2 Tim 3 357 3 5 7 l2 Tim 3>6-7-drugem mestu zapisal, da se vedno uče, pa ne morejo nikoli priti do spoznanja resnice.
Ker tako vodeni od zlonamernosti in svojeglavosti ne morejo naznanjati in širiti svojega samovoljnega in zavajajočega nauka, tožijo, da ljudje posegajo v Svetega Duha, mu predpisujejo zakone in ga drže v ujetništvu, ko pa je vendar volja Svetega Duha prav to, da Cerkev trajno ohrani enotnost nauka ter se (koliko je le mogoče) izogiba vsaki vrsti razprtij, sek-taštvu in krivoverstvu, kot na to posebej
opozarja sv. Pavel Korinčane, ko piše: »Bratje, rotim vas v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa: vsi govorite isto in 358| i Kor i,io.	med vami naj ne bo razprtij.«
Ker pa na omenjeni kratek in preprost način ni na razpolago nobenih, za vse čase napisanih glavnih naukov krščanske veroizpovedi, ter se vsakdo v raznih — pa četudi svojih lastnih zahrbtnih razmišljanjih — izgovarja na knjige Starega in Novega testamenta ali (kot pravijo) na božjo besedo, vemo iz izkušenj, koliko škodljivih zmot se rodi in širi pod to krinko. Na knjigo božje besede se sklicujejo tako Judje kot prekrščeval-ci pa tudi druge ločine in sekte. Ker pa Sveto pismo zelo obsežno obravnava vsa poglavja krščanske vere (čeprav jih ni veliko), si prav zaradi te obsežnosti nekdo iz tega, nekdo pa iz drugega nauka lahko potegne napačne zaključke in mnenja. Kadar pa se jim določena poglavja na kratko razložijo, takoj priznajo, da so zaradi pomanjkanja znanja stvari razumeli popolnoma drugače, kot je to v knjigah Stare in Nove zaveze svoji Cerkvi oznanil Sveti Duh, Kristus pa zapustil skupaj s svojimi apostoli.
Ker se sedaj po posebni milosti Vsemogočnega tudi v hrvaški in slovenski Cerkvi v mnogih srcih prebuja spoznanje čistega in zveličavnega evangelija ter želja za gojenje le-tega in ker od Vsemogočnega po njegovi milosti in dobroti izbrani in poklicani potrebujemo potrebno posodo in orodje, da že na začetku tega spoznanja pod imenom evangelija ne bi prišlo do uvajanja napačnih, škodljivih in sektaških naukov, smo mislili na to, da je nujno potrebno poglavja krščanske vere, ki so v sedanjem času sporna, tako, kot so v krščanski augsburški veroizpovedi zajeta in v apologiji obširno razložena, od besede do besede prevesti v hrvaški jezik in natisniti s ciriličnimi črkami.
Bolj kot kdaj prej (čeprav tudi doslej) močno prisotna omenjena veroizpoved je od leta 30, ko je ob prisotnosti volilnih knezov, knezov, mnogih spoštovanih teologov in v božjem Svetem pismu podučenih mož, po obširnih in obsežnih posvetovanjih o Svetem pismu., po temeljitem in podrobnem tehtanju bila priznana za večno, božjo in nespremenljivo resnico, ki je do danes in bo vekomaj ostala nespremenjena.
In če nas bodo papežniki ali pripadniki sekt zaradi edine resnice na svetu, ki jo želimo vedno in povsod braniti na temelju Svetega pisma., obsojali, češ, da naj bi ljudi zaradi tega od božje besede zapeljevali k č loveškemu nauku (kar govore za krščansko augsburško veroizpoved), je dovolj jasno dokazano tudi po mnogih zvestih junakih, od katerih mnogi že počivajo v Bogu, da so njih papeška pravila in nauki, ki jih žele prikazati kot krščanska in katoliška, v ostrem nasprotju s Svetim pismom ter s spisi apostolov in prerokov.
Sektaši pa se boje bodisi pridružiti se 359| Po Trubarju, corpus	neki skupnosti določenega prepričanja359
doctrinae.
bodisi glasneje izraziti svojo pripadnost nekemu nauku, tako da se lahko prosto, po izbiri srca, sprehajajo iz enega prepričanja v drugo in odpovedo pokornost nauku Svetega Duha.
Mi sami smo po edinosti v Kristusu in v spoznanju, ki nam ga je ta podelil po Svetem Duhu, pa tudi po Pavlovem naku premišljeno in z vso vnemo v naših srcih spoznali, da so glavna poglavja augs-burške veroizpovedi, kot se spodobi, zbrana ter na kratko in preprosto pre-
nešena iz Svetega pisma, kot tega na krajši in bolj razumljiv način ne bi bilo mogoče storiti. Zato jih sprejemamo kot božjo resnico in ne bomo, po milosti božji, vse dni svojega življenja v Cerkvi božji širili nobenega drugega nauka kot to veroizpoved, po kateri našega duha priporočamo gospodu Kristusu z zaupanjem v Vsemogočnega, da bo tudi tem deželam obilno poklonil svoj milostni blagoslov.
To naše božje delo smo ponižno hoteli posvetiti vaši knežji milosti zaradi tega, ker je vaša knežja milost skupaj z drugimi krščanskimi volilnimi knezi in knezi augsburško veroizpoved posredovala njegovi rimskocesarski visokosti, ki jo kot zvest krščanski vitez pogumno in svobodnega duha tudi izpoveduje, ji v ničemer ne oporeka in po posebni milosti Vsemogočega v njej z dušo in telesom vztraja. Čepravje morala pretrpeti kar nekaj duševnih in telesnih neprijetnosti, ni iskala tolažbe drugod kot v Kristusu in njegovi čisti, nepopačeni večni besedi, katere zbir in vsebina sta zejeti v augs-burški veroizpovedi.
Tako se želimo tudi javno, pred vsemi kristjani, vaši knežji milosti ponižno zah-

valiti ter po svoji moči poveličevati milostno knežjo dobroto, ki jo je vaša knežja milost posvetila temu našemu krščanskemu delu in se mu še naprej milostno posveča, da bi se v Kristusu, našemu Gospodu tudi med Hrvati, Slovani, pa tudi med Turki osnovala Cerkev, ki bi ga prav spoznala, mu pripadala, ga poveličevala in slavila, kar bi Vsemogočni vaši knežji milosti brez dvoma bogato povrnil. Vsemogočni naj po svoji milostni presoji vaši knežji milosti nakloni dolgo življenje v blagostanju, da bi s svojim razumom božji Cerkvi bili še dolgo v tolažbo in spodbudo. S tem vašo knežjo milost priporočamo v milostno in očetovsko varstvo Vsemogočnega. Dano v Urachu, dne 20. oktobra leta 1562.
Vaše knežje milosti ponižni
Primož Trubar - Kranjec Anton Dalmata Štefan Konsul - Istran
PRVI DEL
NOVOGA TESTAMENTA,
v
VA TOM JESU SVI CETIRI
evangelisti i dijane Apustolsko, iz mnozih jezikov v opčeni sadašni i razumni hrvacki jazik, po ANTONU Dalmatinu, i STIPANU Istrianu, s pomocu drugih bratov, sada prvo verno stlmačen.
Der erst balb Tbeil des newen
Testaments / darinnsein die vier Euangelisten / vnd der Apostel Gescbicbt / jetzt zum ersten mal in die Crobatiscbe Spracb verdolmetscbt / vnd mit Glagoliscben Bucbstaben getruckt.360
V TUBINGI.
leto od Krstova rojstva
C F M B361
360| Prvi del novega testamenta, v njem so zajeti štirje evangelisti in apostolske zgodbe, sedaj prvi krat prevedeni v hrvaški jezik in natisnjeni v glagolski pisavi.
361| Č (1), f (5), m (6), b(2).
Dem Durcbleucbtigiften
vnd Grogmacbtigiften Furften vnd Herrn /
HerrnMaximiliano / Konig zu Bobeim / Ertzberzogen zu Ofterreicb / Hertzogen zu Burgundi / in obern vnd nidern Scblefien / Marggrauen zu Merbern / Grauen zu Tyrol / etc
Gnad vnd Frid von Gott dem Vatter / durcb Jefum Cbriftum vnfern Herrn vnnd Heiland.
vrcbleucbtigifter Cbriftlicber Konig / ^^^^^ gnadigfter Herr. Nacbdem meines geringen eracbtens / nicbt aug dem Weg fein wur-F /de / wenn icb in difer Teutfcben Vorred. uber difes new / vormals nie getruckt Crobatifcb Bucb / die an E. K. M. icb aug Beuelcb viler gutten Cbriften / vn[nd] beweglicben Vrfacben bab geftelt / erftlicb auffs kurtzeft / ordentlicb vnnd grundt-licb erzole vnd anzeige / was das arm Cbriftlicb Windifcb vnd Crobatifcb Volck / wolcbes an den Turckifcben Grantzen / vnd vnder den Turcken / in Bogna / in Seruia / in Bulgaria / vnd in denfelbigen vmbligenden £andern wonet (die alle ficb der Windifcben Spracb gebraucben / vnd
A ij eines362	362| Eines je v nadaljevan-
ju na naslednji strani samo eins.
eins das ander nach notturfft verftebt) fur eine Art / Eigenfcbafft / Sitten / vnd Religion babe / wie vn[nd] mit was Ceremonien / fie jre Gottefdienft vollbringen / vnd wie fie bibber kein gantze Bibel / nocb Catecbijsmum in jrer Spracb vnd Gefcbrifft gebabt / vnd was fur groffe Angft / Nott vnd Trubfal / gemelte Volcker / von den Turcken on vnderla^ leiden. Item / wie ficb ettlicb als fittfam Turcken gegen den Cbriften balten / vnd was fie in Glaubens facben zu zeitten mit jnen reden vnd difputieren. Wolcbes aber alles E. K. M. icb nicbt allein zu einer Vn-derricbtung tbu / dann derfelbigen one das vnd bievor / di]s alles wol bewu^t / fonder von wegen der obern / from[m]en / Gottfeligen Teutfcben / bey denen wir jet-zund vnfere Herberg / Vnderbalt vnd Wonung baben / deren aucb ettlicb neben E. K. M. dife beyde Crobatifcbe vnd Cyrulifcbe Gefcbrifften vnd Truckerey / vns anzu-ricbten gebolffen / aucb von wegen anderer gutter Cbriften / die weitt von den Turckifcben Granitzen feind / vnd wenig oder gar nicbts von gemeltes Volcks Glauben / Sitten / Angft vnnd Nott / etc. wiffen. Derwegen bab icb folcbes nicbt vnderlaffen wollen / fonderlicb darumb / auff das fie durcb difen meinen warbafftigen Bericbt der Sacben / vnd des armen Volcks Befcbwarung / ein grundtlicbs wiffen baben / aucb erkennen / fagen vnd be-zeugen mogen / das di]s vnfer angefangen dollmetfcben vnd trucken / feye ein Gottlicbe / nottwendige Arbeitt / zu deren die gantze Cbriftenbeit mit jrem Gebett / ratben / belffen / vnd diefelbigen befurdern folle. Vnd follicbe Erzolung vnd Bericbt! will icb erftlicbs von den armen Cbriften / die zu / vnd vmb Bo^na /
in
in Seruia oder Sirffey, Bulgarey / vnd in denfelben vmbli-genden Landern / vnder der Turckifcben Tyranney wo-nen muffen / anbeben.
Von difem Cbriftlicben Volck / bab icb vor ettlicben Jaren offtermals vnd von glaubwurdigen Perfonen / als von dem edlen Herren / Sigmunden Weyxelberger Rit-ter / etc. feligen / der durcb diefelbige £ander gebn Conftantinopel / vnd widerumb beraug geraifet / vol-gendts von ettlicben Kauffleuten / vnd letftlicb von zweyen Prieftern des Griecbifcben Glaubens / die wir jetzund allbie im Landt Wurtemberg bey difem vnferm dollmetfcben vnd trucken baben (wolcber der ein in Se-ruia / vnd der ander bey Bogna geborn / erzogen / vnd in denfelbigen £andern lange zeitt vmbgezogen / vnd dafelbft jrem Priefterlicben Ampt / jrem braucb nacb auggewart) gebort vnd vernommen / das obgemeltes Cbriftlicb Volck / in der gemein / vnd der grofte tbeil aug jnen / ein freundtlicbs / Gafftfreys / vnd ein erbars Volck feye / das einem jeden frembden vn[nd] bekan[n] ten Cbriften / der zu jnen kompt / alle Trew vnd Freundtfcbafft / vmbfonft / one einicbe Bezalung erzei-ge / den armen gern vnd reicblicb gebe / was fie bitten / Vnd balten ficb fur vngluckbafftig / wann die Armen fie nit offt anfprecben. Sie leiden kein Hurerey nocb Ee-brecberey vnder jnen / dann fie baltens darfur / das man ein gantz Gefcblecbt oder Freundtfcbafft bober nit fcbmaben konde / dan[n] durcb follicbe Vnzucbt. Dife Cbriften in Seruia allefampt / vnd ein tbeil zu vnd vmb Bogna / fein (wie fie fagen) des Griecbifcben Glaubens / fie balten nicbts von der Romifcben Meg / fie baben ein befondere lange Meg
A iij in
in jrer eignen gemeinen Syrfifcben vnnd Crobatifcben Spracb / die fie nennen Liturgia des Guldenmundts. Vn[nd] ift eben die Mejs (wie icbs felbs mit obgemelten Prieftern aujs jren Me^bucbern durcb aujs / von Wort zu Wort bab conferiert vnd uberfeben) die Erafmus Ro-terodamus vor jaren au£ dem Griecbifcben in das La-tein verdolmetfcbt / die findet man in dem funfft Tomo des Jobannis Cbriffoftomi / Ertzbifcboffs zu Conftantinopel Bucbern / am ende. Sie baben aucb ein kurtzere Me£ / die balten fie am Abendt der groffen Feft wann fie den gantzen Tag gefaftet / kommen fie alfdann am Abendt in die Kircben nucbtern zufamen / balten diefelbige Mejs / vnd communicieren darbey das Volck. Jre Kircben feind in drey tbeil abgetbeilt / in dem oberiften Tbeil legt der Priefter fein Me^gewandt an / fcbneidet au£ einem gefeurten £aib Brotts das mittel Stuck berau£ / fo mit einem Sternzeicben auffgetruckt / brocket daffelbig in ein Kelcb / geu^t Wein darauff / vnnd fpricbt ein Gebett daruber. Darnacb gebt er im Me^gewandt mit dem Kelcb vnnd Diacono berab in den andern tbeil der Kircben / oder Cbor / (in dem ift ein groffer Altar / vnd bat ein Furbang / darinn feind die Priefter vnd Diaconi allein / kein Lay) vnnd fetzt den Kelcb auf den Altar / da bebt er an fein Me£ / ein weil ftill / ein weil laut / in gemeiner Syruifcben Spracb zubalten. Darunder bettet der Diacon die Lita-ney viermal dem Volck vor / darauff antwortet jeder-man in dem vnderften tbeil der Kircben ftebend / Herr erbarm dicb vnfer / etc. Solcbes weret lang / vnnd wann fie jre Confecration vnd Me£ baben vollbracbt /
(darbey
(darbey fie jr Sacrament nicht auffheben noch umbtra-gen) fo thut der Diacon oder Helffer dem Vmbgang von einander / darauff gehn hinein die fo communici-ern wollen / vnd zuuor gebeicht haben / denen gibt man aug dem Kelch / mit einem Loffel / miteinander beiderley Geftalt. Vnd am Pfingftag in der Marter oder Chorwochen / nemen jre Priefter von gemeltern gefegneten Brott ein Stuck / das behalten fie in einer Scatel oder hultzin Buchjfen im Haug / oder in der Kirchen / in einem Behalter / vnd wan[n] fie die krancken fterbenden mit jrem Sacrament verfehen wol-len / werffen fie ein Brofemlin von dem gemelten Brot in ein Loffel Wein / vnnd gebens dem Krancken. Sie tauffen fchlecht mit vngefegnetem Waffer / one Saltz / Staub vnnd oll. Sie haben kein offentliche Predig (vnnd mochtens wol haben / dann die Turcken mogen das Predigen in der Chriften Kirchen wol dulden / aber das Glocken leutten keins wegs) Sonft in der Beicht vnd in Heufern / ftraffen die Priefter vnd Munch hafftig jre Schafflin vnd Pfarrkinder / vnd auff ein jede Sund / legen fie jnen ein befondere groffe Bug auff / vnd gebieten jnen / das fie vil opffern / Meg lefen laffen / Almufen geben / betten vnd faften / etc. das vollbringen fie willig vnd vollig / dann fie halten vil von jrer Sellforgern Gebott / vnd furchten fich vor jrem Bann / Fluch / vnd Vermaledeyung mehr / dann vor dem Todt / vnd fie haltens in groffen Ehren / ver-richten auch one fie kein Gaftferey. Jre Priefter vn[nd] Munch verbietten jnen auch ftarck bey Verdamnug jrer Seelen / das fie mit den Turcken / nit follen raifen / die Chriften zu fahen / aber jr vil / fon=
Derlich
derlicb was jung vnd frecb ift / vnd die ein fondern luft zum kriegen vnnd zum gewinnen baben / volgen jnen berinn nicbt / darzu fo werden fie aucb von den Turcken gezwungen / das fie mit jnen zieben muffen. Aber die alten nemen weder Heller nocb Pfenning / wollen aucb im Haug nicbts dulden / darumb ein Cbrift verkaufft worden ift.
Jre Priefter vnd Muncb gebn alle Tag zu Morgen vnd Abendt in die Kircben / fmgen / lefen / vnd bet-ten lang aug jren Breuiarijs vnnd Bettbucbern / in jrer gemeinen Spracb. Bey allen jren Gottefdienften / braucben fie offt vnd vil Raucbs / darzu kompt vil Volcks. Jn jren Kircben leiden fie kein auggebawen / auggeftocben / oder auggegraben Bild / aber Gemald wol / furnamlicb das Crucifix / darauff gefcbriben mit Cyrulifcben Bucbftaben / Jefus von Nazaret ein Konig der Juden. Sie baben andere Gemal aucb / als vnfere Frawen / J obannef des Teuffers / vnd der Apoftel.
Die Priefter / ebe fie Priefter werden / nemmen ein Jungfrawen zu der Ebe / danacb laffen fie ficb von jren Bifcboffen oder Patriarcben ordinieren oder weiben / das gefcbicbt in zweyen Tagen / vnd wann jnen das erft Weib ftirbt / dorffen fie ficb zum andern / wollen fie Priefter bleiben / nit verbeiraten (jr Patriarcb reittet offt felb ander auff einem Efel / dem Keifer zu Conftantinopel gebn Hoff / bat freyen zugang zu jm). Jre Muncb noren ficb mit jrer Handtarbeit / muffen geloben ewige Keufcbbeit / vnd wan fie ergriffen werden / das fie jre Gelubt ubertretten / fo werden fie vom Turcken verbrennt / allein fie laffen ficb befcbneiden / vnd nemen den Turckifcben Glau=
ben an.
ben an. Sie allefampt / Priefter / £ayen / vnd Kinder / effen von keinem erftickten / nocb von Blut / darumb / das Moifes gefagt bat / im Blut fey das leben. Sie faften alle Mittwocb vnd Freytag / vnd offt im Jar / namlicb / fiben Wocben nacbeinander vor Oftern / vier Wocben vor Petri vnd Pauli / funffzeben Tag im Augufto / vor vnfer Frawen Scbidungtag / fecbs Wocben vor Weiben-nacbten.
Wann einer aug jnen ftirbt vnd ift reicb / fo lagt man jm vil / Priefter vnd Muncb / ift er aber arm gewefen / fo lagt man nur ein oder zween / vierzig Tag nacb ein-ander fur jn Meg lefen / die zalt man mit des abgeftorbnen Geld / oder Ocbfen / Kbu / Rog / oder Efeln. Vnd man belt den geftorbnen zu Ebren vnnd feiner Seelen beil / in den viertzig Tagen / viermal groffe Gafterey / darzu werden die Priefter / Muncb / die Freundtfcbafft vnd Nacbpaurfcbafft geladen / allda bettet man / vor vnd nacb Effen / fur den geftorbnen / Die andern Cbriften aber / zu vnd vmb Bogna / balten ficb (was die Religion belangt) in allen dingen nacb der Rbomifcben Kircben / die Barjuffer Muncb / baben bey jnen den beften Platz.
Vnd dife Cbriften in der Turckey alle fampt / wiewobl fie von jren Hofen / Grunden vnd Heufern / darauff fie fitzen / vnd mit jrer eignern Handarbeit ficb fcbwarlicb erneren / jren auffgelegten Zing / einer mebr dann der ander / Jtem den zobenden / ettlicb den fibenden tbeil / von allen jren wacbffenden Frucbten/ vnd von allem jrem Vicb geben vnd beza-len. Nicbts deftoweniger / als offt der Turckifcb Keifer oder feine Wafcba vnd Hauptleut / wider den
B Sopby/
Sopby / oder wider die Cbriften zieben / fo muffen fie aucb wolcbe tauglicb zum Krieg vn[nd] ftarck fein / mit jnen zieben / vnd mit jrem Vicb das Gefcbutz vnd Proui-ant auff jren eignen Vnkoften nacbfuren. Item / fo werden fie gar offt von den Turcken / vmb liederlicb Vrfacben / wann fie ficb vor jnen nicbt neigen / auff die feitten tretten / oder vor jnen vom Rojs nicbt abftebn / vn[nd] offt vmb nicbte / jamerlicb mit Kolben zu boden vnd zu todt gefcblagen. Sie werden aucb gar offt von den bofen muttwilligen Turckifcben Rotten vnd Buben / in jren Heufem / bey tag vn[nd] bey der nacbt uberfallen / die nemen jnen was fie baben / offt binden fie die Manner im Haujs an die Seulen / oder an die Tbur / vnd trei-ben Scband vnd Gewalt mit jren Weibern vnd Tocbtern / zu dem mujs der Man vnd Vatter zufeben. Offt nemen fie jnen die Hocbzeitterin / furens binweg / vnnd uber ettlicb Tag fcbickens fies jnen wider. Ettlicb begeren von den Cbriften jre Tocbtern zu der Ebe / denen muffen fie es geben / furens alsdann binweg / vnnd verkauffens jbenfeitt des Mers in Afia. In fumma / die Turcken wer-den von jrer Oberkeit nit geftrafft / fie tbuen den Cbriften was sie wollen.
Entgegen findet man aucb erber / fittfam vnd befcbeiden Turcken vnd Turckin / die mit den gefang-nen Cbriften vnd Cbriftin ein recbts Mitleiden tragen / fie fprecben jnen freundtlicb zu / geben jnen Gelt vmb Gottes willen / vnd fagen / Bitt dein Gott fur micb / aucb fagen die Turckifcben Weiber zu den gefangnen Cbriften Weibern / O du armes Weib / warum bift du nit gefloben / da dicb die Kree mit jrem empfigen Gefcbrey gewarnet bat. Sie treiben
Auj?
aug keinem Menfcben gefpott / wann es braftbafft oder vngeftalt ift / fagen fie / Gott bab jn alfo erfcbaffen / allein wann fie ein voll weins feben / fo fpeyen fie auff jn / vnd fagen / Pfui Pyana Suina / Pfui du trunckne Saw / vn[nd] aug den langen / breitten / zerfcbnittnen Teutfcben Teuffelfbofen / trei-ben fie aucb grog Gefpott. Vnd wann etwann einer oder jr mebr Cbriften einen wolbabenden oder nam-bafften Turcken / vmb ein Brott oder vmb ein Nacbt-berberg anfprecben / fo verfagt ers jnen nicbt / alfbald verfcbafft er mit feinen Knecbten / das er fie in das Gaftbaug fure (dann ein jeder vermuglicber Turck bat bey feinem Hoff ein befondere Bebaufung zu frembden Goften) verfcbafft jnen vnd jren Roffen gnug zuge-ben / kompt algdann felbft zu jnen / fragt von wan-nen fie fein / wo fie binwollen / Er bebt an mit jnen freundtlicb von Glaubens facben / von der beiligen Dreyfaltigkeit / vom jungften tag zu reden vnd zu difputieren. Vnnd wann die Cbriften fcbon was dem Turckifcben Glauben zuwider fagen / fo bat ers jnen nicbt fur ubel / er verratet fie aucb nicbt / fonft wann ein Cbrift uberzeugt wurdet / das er den Turckifcben Glauben gefcbmacbt bat / fo zerbawen fie jn zu ftucken / oder er mug ficb befcbneiden laffen / vnnd den turckifcben Glauben annemen / vnnd wenn er lang mit jnen difputieret bat / fo fagt er zum befcblug / Gott geb vns allen den recbten Glauben. Vnd jr vil / nambafftige / aucb aug den obriften Turcken / laffen jre Kinder beimlicb tauffen / vnd wann fie erwacbfen feind / fcbickens in die weite zu den Cbriften / das fie von jnen den Cbriftlicben Glauben erlernen
B ij Die
Die Cbriften aber / von obgemelten Volckern / fo am nacbften an den Turckifcben Granitzen / vnd nocb vn-der der Cbriftlicben Oberkeit fitzen / fein die Croba-ten / Dalmatiner / die Windifcben oder Sclauen. Die Crobaten / die man fonft Hufern nen[n]t / baben den Rubm / wie es aucb die taglicb Erfabrung gibt / das fie redlicb / ftarck / vn[nd] nottleidig Leut fein. Dan[n] ein jeder Crobat / der zu feinen Jaren kompt / er fey ein Grafe / Edelman oder Kriegfman / ift fo bebertzt vnd gefcbickt / das er mit jettlicbem Turcken befonder / allein fcbarpffrennen / fein Spieg brecben / vnd den angebottnen Kampff / es fey zu Rog oder Fug darff augfuren. Sie fein aucb wol berett in jrer Spracb / vnd erber / im Krieg oder im Veld leiden fie kein Weibfbild bey jnen / allein das fie gern grog Trunck zutrincken / vnd wunfcben darbey jerer Oberkeit vnd gutten Freunden Gluck / der Seelenbeil vnd langes £e-ben. Jre Weiber feind jnen trew / geborfam / vnnd ge-wertig in allen dingen / wurdt aucb gar felten von jnen ein Vnzucbt gebort. Die Weiber laffen ficb keins wegs weder in fcbertzen nocb bey dem Tantz bertzen nocb angreiffen. Vnd dig Volck alles durcbaug / ift des Romifcbe[n] Glaubens. Von Fleifcb / Ayer / Scbmaltz vnd Kag / an Fafttagen / am Freytag vnd Sambftag / effen fie nicbt / acbtens fur ein groffere Sund / dann Rog ftelen. Jre Priefter lefen Meg in jrer Crobatifcben Spracb / predigen aucb zu zeitten / aber die grobften erdicbten Fabeln. Dalmatiner feind balb Walben / baben aucb fafft walfcbe Sitten vnd Religion. Die Sclauen die man fonft Beffiacken nennt / baben fafft Vngerifcbe vnd Crobatifcbe Sitten vnd Eigenfcbafft
Halten
balten ficb mit jrer Religion in allen dingen wie die Cro-baten / allein das jre Priefter lateinifcb Meg lefen / vnnd geben weit walfarten. Difer dreier Volcker Lander / den groffern tbeil befitzen die Turcken / vnd feind ode / vnd feidber die Turcken daf Scblog Coftanauetz durcb Verra-terey baben eingenommen / wolcbes erft vor funff oder fecbs jaren gefcbeben / baben die Turcken von gemeld-ten dreyen Volckern bey 40.000 Seelen binweg gefurt / vnd von jren Hoff / Haugbaltung vnd Sitz vertriben.
Der obern Windifcben Landern / gemeines Volck / als die Windifcben Marcker / die in Matlinger Bo-den / vnnd vmb Newenftatt / Turckfeld / vnnd in derfelbigen Gegendt wonen / feind fcbier aucb der Art vnd Sitten / wie die Crobaten vnd Surffen / die vor den Turcken / vnd aug der Turckey zu jnen ge-floben feind. Die am Kbarft / vnd in der Grauefcbafft Gortz vnd Hifterreicb fitzen / der ein tbeil balt ficb auff Crobatifcb / der ander auff Walifcb / mit Sitten vnd Glauben. Wolcbe aber in Lands Crein / Vnderfteyer vnd Kernten fitzen vnnd jr Wonung baben / die balten ficb nacb Art vnd Aigenfcbafft der Teutfcben / klaiden ficb aucb auff teutfcb / allein das die Weiber tragen befondere lange Scblayer am Kopff. Vnd der Obern Windifcben Landern / Lands Oberkeit / Grauen / Freyberren / Ritter / vnd die vom Adel / konnen gut Teutfcb / vnd jr vil Lateinifcb vnd walifcb. Dergleicben vil Burger / Priefter vnnd Muncb reden Teutfcb. Aber der gemein vngewandert Man[n] durcb aug / redet nur die Windifcbe Spracb. Vnd fie ift ein gut erbar / trew / warbafft / geborfam / Gaftfrey / vnnd miltes Volck / das ficb gegen
B ii' allen
allen Frembden vnd jederman freuntlicb vnnd wol baltet vnd erzeigt. Aber zuuil vnd zu grof Abergleubifcb / dan[n] difes Creynerifcb vnd Oberwindifcb gutbertzig Volck / wollen alle jre Sa-cben bey Gott / bey der Jungfrawen Maria / bey den Heiligen / nur mit vil Mef lefen boren / ftifften / mit 3631 Begegnungen.	Begengnuffen363 / opffern / RofenMntzen / mit vil /
feyren / Kertzen brennen / mit Creutzen vmgebn / mit geweicbten Waffer / Saltz / Palmen / mit reu-cben vnd fprengen / mit weitten Wallfarten / vnd mit newen Kircbenbawen aufricbten. Vnd alles Vngluck / alle Straffen Gottes / allerley Kranckbeiten / Te-wrung / Krieg / Vngewitter / abwenden. Jtem / die Teuffel auf den Wolken / auf dem Veld / vom Hoff vom Vicb / vom Hauf / vnd vom Betb vertreiben / vnd gutte Jar / vil Traid / Wein / Vicb / Frid vor dem Turcken / vnd langleben / damitt vnd dardurcb uberkom[m]en. Ja aucb den verftorbnen auf dem Fegfewr gebn Himmel belffen / vnd die ewige Selig-keit erlangen. Vnd wann ettwann eins in einem Hauf kranck wurdt / fo tbut der Kranck / oder ein anders / als Vatter oder Mutter / an des Krancken ftat / ein Gelubt / ein grof Opffer der Jungfrawen Maria / oder einem andern Heiligen / bey der oder jbener Kircben / zu bringen vnd zu geben / es fey ein Rind / Ocbf / Kalb / Scbaaf / ettlicb pfund Wacbs / oder fouil Gelts / oder des Krancken bofft / fcboneft Kleid / oder ein weitte Wallfart zuuolbringen. Defwegen Wallfarten fie gar offt gebn Rom / gebn £ore-to / gebn Otting / gebn fanct Wolffgang ins Beyer-land / vnd allweg uber fiben Jar bif gebn Aacb ins Niderlandt. Vnd baben gebawt / vnd bawen
nocb
nocb / neben jren Pfarrkircben fcbier auff allen Hof-fen / Bergen vnd fcbonen Ebnen / in Walden vnd Holt-zern groffe Kircben / offt zwu beyeinander / das in vi-len Pfarren / bey vir vnd zweintzig / vnd mebr neben Kircben vnd Capellen erbawet feind / vnd nocb taglicb erbawt werden. Vnd folcbe grojfe Abgottifcbe vnd vnut-ze Gebew / tbun vnd vollbringen fie nur au£ angeben / gebei^ vnd beuelcb der leicbtfertigen / wobnjinnigen vnd ebrlofen £eutten / die jnen alfo furgeben vnd fagen / die Jungfraw Maria / oder fonft ein anderer Heilig oder Heiligin / feind jnen im Trawm oder Scblaff / oder fonft in der Nacbt erfcbinen. Ettlicb fallen nider bey Tag vor den £eutten / als fie den binfallenden Siecbtag betten / vnd nacb langem zittern vnd zap-peln / beben fie an zufagen / die Jungfraw Maria / oder fonft ein ander Heilig oder Heiligin / bab fie dermaffen nidergeworffen / mit jnen geredt / vnd beuolben / das man jetzund an difem / jetzund an jbe-nem Berg / Tbal oder Wald / ein Kircben bawen / vnd dabin mit Creutzen gebn / Opffern / Me^lefen vnd Wallfarten foll / vnd wo manf nicbt tbun werde / alfdann die jnen erfcbeinte Maria / Heilig oder Heiligin / wollen alles Getreid im Feld vnd Weinberg mit dem Hagel oder Scbawer erfcblagen / vnd ein folcben groffen Sterben uber die Menfcben vnnd Vicb fcbicken / das der dritte tbeil nicbt foll bey dem leben uberbleiben.
Im nacbften Sommer des Funffzebenbundert / vnnd ein vnd fecbtzigften Jars / verfcbinen / ift ein jung vnzucbtig / burifcb Weib bey Obernburg / in vnderen Steyer / vier Meil von Labacb aufferftanden / die tregt jre baide
Hand
Hend / vor den Leuten / am Rucken zufamen gefchloffen / henckt den Kopff vnd Angeficht zur Er-den / die fagt vnd gibt aug vor manigklich / Wie das die Jungfraw Maria nun hinfur in der Kirchen / auff dem Berg bey Gortz vnd Salcon (wolche Kirchen erft vor zweintzig Jaren / aug angebung einer alten Zaube-rin / die in jrer Junckfrawfchafft drey Kinder folt verthon haben / angefangen worden) nimmer wohnen wolle / vrfach fagt fie / die Pfaffen nemen die bofften Rock / Kleider / vnnd die fchoneften Schlayer / wolche man jr der Junckfrawen Maria zubringt vnd opffert / vnd gebens jren Kochinen. Jtem man verbrennet das Wachs vnd Kertzen / die man jr zubringt vnnd opffert / bey fpilen / weintrincken / Fluchen / fchelten / vnd fchworen / Jtem die Zechleut / jre Heilgenpfleger ftelen jr Gelt vnnd verthuns vnnutzlich / Darumb woll fie ein andere Kirchen haben / bey Obernburg. Auff follich jr furgeben / vnnd das man am felbigen ort / das fie angezeigt hat / bey der Nacht vil brinnende Liechter gefehen (dann fie hat dafelbft vmb die mitter Nacht vil / Fackeln / oder Windtliechter von zerfpaltenem Holtz rundweig vmbgefteckt / davon man am Morgen die kolen vnd Locher von Windtliechtern dafelbft ge-funden) haben die betorichten vnd einfaltigen Pauren am felbigen Bihel / alfbald ein Cappeln von Holtz ge-bawet / vnd ettlich Pfaffen dahin beruffen / das fie darin auff jrem Altarftein Meg lefen. Darzu feind fie gern kommen / vnnd zu difem newen Gebew vnd Stifft red-lich geholffen / dann folliche newe Kirchen vnd Wal-farten / geben jnen / wie fie felbft fagen / vil vnd gute Sold vmb jre Meg / vnd gut Fleifch in jre Kuch=
en.
en. Vnd baben an die bultzin new Capeln alfo gefcbriben. £ocus iste sanctus no[n] ab bominibus est inuentus, sed a Deo optimo maximo mirabiliter per ignem et lucem et flammam ignis electus, demonstra-tus et illustratus, propterea vocatur locus iste ad salu-atorem nostrum lesum Cbristum & beatam virginem matrem eius. Jn fumma / das niemandt nutzt ebrlog Weib mit jren Baalfpfaffen / bat mit jrem erlognnen furgeben vnd fagen fovil auggericbt / das im nacbftverfcbinen Monat Augufti des Funfftzebenbun-dert ein vnd fecbtzigften Jars / an vnfer Frawen Scbi-dung tag / zu obgemelter Cappeln / vil tausent Windifcb Bauren vnnd Beurin kommen fein / vil grog vnd klein Vieb / Klaider / Gelt / Wacbs / Kertzen / Kag / Woll vnnd Flacbs / aucb anders gebracbt / vnd der Junckfrawen Maria / die in der felbigen Capellen jr Wonung foll baben / geopffert. Vnd difem armen einfeltigen grofTen Volck / fo in funff tbeil oder bauf-fen abgetbeilt / baben dazumal fun^ Pfaffen mit ein-ander geprediget. Vnd der ein Pfaff war uber die Bauren febr zornig / bat fie beftien gefcbolten / darumb / dz fie jre Scbucb nit abzogen betten / fagende / die Statt vnd Erden darauff fie gefteen / feind beilig / die Junckfraw Maria gebe darauff umb etc. Von follicben vnd dergleicben Abgottifcben narrifcben Gotfdienften / newen Kircbengebew vnd walfarten / die erft bey Manfgedencken / durcb betrug / von liederlicben Leutten vnnd von den geitzigen Pfaffen in den obge-melten obern Windifcben Landern / find auffkommen vnd gebawet / wigte icb ein gantz Bucb zu fcbreiben / difes betten die alten Gottfelign vnd gelebr=
C ten
ten Bifcboffen nicbt geftattet / fonder von ftund an / als ein grobe Abgotterey vnd Ketzerey / wie es dan ift / verbannet / verdampt vnd abgefcbafft / wie beim Epipbanio lib. 3. Tomo 2. capite 78. vnd 79 zufeben ift. Vnnd difes arm Volck alles / furnamlicb das im £ande Crein / vnnd am Kbarft wonet / wurdt fo wol als die Crobaten vnd Beffiacken / von den Turcken vnd Martbaloffen offt im Jar uberfallen / gefangen / weck gefuret / von einander verkaufft / zu ewiger er-barmlicber Dienftparkeit / vnnd zum fcbandtlicben gebraucb / jre Heufer vnnd Hoff abgebrennet.
Zu vnd neben dem foll man aucb wiffen / wie dann aucb zuuor in der teutfcben getruckten Vorred uber das windifcb new Teftament gefagt ift / dz die Windifcbe Spracb vor der zeit ift nie gefcbriben nocb gelefen wor-den / erft vor zeben Jaren zum aller erften / ift ein Catecbifmus / vnnd bernacb das new Teftament / die loci Tbeologici / vnd ein Poftill / mit lateinifcben vnnd teutfcben Bucbftaben / gefcbriben vnd getruckt. Dife Bucber lefen nun / Gott lob / aucb die Windifcben Bauren vnnd Kinder wol vnnd fertig.
Die Crobaten / Dalmatiner / Bonner / Syrffen / vnd Bulgarier / baben gleicbwol jre Spracb / mit zweierley Gefcbrifften oder Bucbftaben gefcbriben / aber fie baben kein gantze Bibel / nocb Catecbifmum bibber ge-babt in jrer Spracb / baben ficb allein mit jren Breuie-ren oder Betbucbern vnd Me^bucbern / bebelffen muffen / vnd diefelbigen Bucber find vor vil Jaren / dermaffen dunckel / vnd vnuerftendig / mit ettlicben lateinifcben Wortern vermifcbt vnd vertolmetfcbt / das aucb jre Priefter felbft vil
Worter
Worter in den Sontaglicben Euangelien / nicbt verftebn.
Nun aug difem jetz erzelten vnnd warbafftigen Be-ricbt (gnadigfter Herr Kunig) wie es vmb das Creinerifcb / Illyrifcb / Windifcb / Crobatifcb / Dalmatinifcb / Bognarifcb / Surfifcb vnd Bulgarifcb Cbriftlicb arm Volck / aucb vmb ettlicb Turcken zu difer jetzigen zeit / ein geftalt vnd gelegenbeit bat. Vnnd das fie kein Bibel / kein gantzen Catecbifmum / nocb einicb recbtgefcbaffens / Cbriftlicb Bucb (aufferbalb jres Megbucb vnd Breuier) baben / kan ein jeder Gottfeliger / verftendiger Cbrift leicbt abne-men vnnd erkennen / dag dig vnfere new Werck / mit dem Windifcben vnd Crobatifcben dolmetfcben vnd trucken / nicbt aug vnbedacbt / aug furwitz / von eitel ebr / oder eigens nutz wegen ift angefan-gen / fonder aug oberzelten notwendigen vrfacben / vnnd das man dardurcb verbofft / vermittelft Gottli-cber Gnaden / bey den Orientifcben Volckern vnnd vnder den Turcken widerumb den recbten / alten / Cbriftlicben / feligmacbenden Glauben anzuricbten / zuernewern vnnd zuerweittern. Vnd das aucb alle / die zu folcbem Werck trewlicb ratben / daffelbig belffen fur dem / Gott dem All-macbtigen vil ein bobers vnd angenemers gefallen tbuen / als wann fie Gaigbaar oder Febl / ja Sei-din / Silber / Gold / Edelgeftain vnd Cederbaum / zur auffricbtung vnd Gebew des Mofy Hutten oder Tabernackel. Vnnd zum Tempel Salomonis gege-ben / zugetragen vnd zugefuret / oder vil reicber Clofter vnd Stifften / den Niemandenutzigen befcbornen Pengeln gebawt / vnd geftifftet betten
C ij	Vnd364	364| Na naslednji strani
Vnd z dvema nn.
Vnnd dieweil wir allefampt von Gott / durcb feinen lieben Son ernftlicben Beuelcb (aucb wenn wir jme geborfamen groffe verbeiffungen) baben / das wir vnferm nacbften Menfcben / in feinen bocbften Not-ten an vnfer bilff vnd beyftandt / wie der vnbarm-bertzig Priefter vnnd £euit / den todtlicb verwund-ten / £uce 10. nicbt ftecken / ligen / vnnd verderben laffen follen / vnnd vnfer Nacbfter / wie Cbriftus felbft auglegt / Matb. 5. Luc. 10. Jft nicbt allein vnfer Freundt bekannter / oder Glaubenfgenog / fondern ein jeder Menfcb / er fey Freundt oder Feindt.
Vn[nd] wir nun aug oberzelten Bericbt / verftanden vn[nd] wiffen / das fovil taufent Menfcben / nicbt allein in der bocbften leiblicben / fonder vil mebr in der Geiftlicben notb/ ligen vnd ftecken / darinn fie an Leib vnd Seell owiglicb muffen verderben / dann alle Menfcben / niemandt auggefcbloffen / wolcbe nicbt bey Cbrifto allein / die Gnad / vergebung der Sunden vnd das owig Leben / durcb den recbten Glauben an jn / vnnd durcb den recbten Braucb der beiligen Sacrament / fucben vnd finden / die muffen verderben owiglicb / wie Cbriftus felbft lauter fagt / vnd mit jme Joannes der Tauffer / Joan 3. Vnd dieweil wir oben lauter gebort / vnnd aug jren Aberglaubifcben Gotfdienften verftanden baben / das die obgemelten Volcker alle / nicbt allein die Turcken / fonder die da Cbriften fein wollen / wenig oder fcbier nicbts / warumb der Son Gottes Menfcb worden / nocb von andern notwendigen / beilfamen vnd troftlicben Cbriftlicben Artickeln / verftebn vnd wiffen / aucb bey vnd vnder jnen / nicbt gelebrt nocb gepredigt werden. Derbalben fo mag difen offtgenan[n]ten groffen gutbertzigen armen Volck von vns Cbriften / durcb an=
dere
dere vnnd billicbe Mittel vnd Weg / beffer fuglicber / Cbriftenlicber vnd frucbtbarlicber nicbt geratben / nocb gebolffen werden / dann eben durcb difes vnfer ange-fangen Werck / namlicb mit der beiligen Biblifcben Scbrifft / vnd mit andern guten / vnzenckifcben / Cbriftlicben Bucbern / in jrer Spracb. Daraug fie aucb wie wir / durcb die gnad / bilff vnd wurckung des beiligen Geiftes / den recbten / alten / waren Glauben / die recbte Religion / erlernen vnd ergreiffen mogen. Dann es ift die Warbeit / wie alle gelerte vnnd erfarne Prediger fagen: Quod ex negligentia & contemptu verbi Dei folent oriri omnes superstitiones & Idolomaniae. Wo man das Wort Gottes nicbt recbt lauter / vnnd one vn-derlag / lifet vnnd prediget / da volgen gewiglicb Ab-gottereyen / vnnd allerley Aberglaub. Darumb fagt Cbriftus / Job. am 5. Cap. Sucbet oder ergrundet die Gefcbrifft, dann fie zeuget von mir / vnd in mir ift das ewig leben. Vnd Paulus fagt / Durcb das gebor des Gottlicben Worts uberkompt man den Glauben / dann das verborgen wunderbarlicb Gottlicb wefen in der bei-ligen Dreyfaltigkeit / Item warumb die ander Perfon / der Son Gottes die Menfcblicbe Natur an ficb genom-men / gelitten / geftorben vnd aufferftanden. Vnd das Wir vns feiner Woltbaten vnd feines Verdienfts allein durcb den recbten lebendigen Glauben an jn tbeilbafftig macben. Jtem wie wir geborne Sunder feind / durcb was weg oder mittel / wir der Sunden mogen abkom-men / Gottes Genad vnnd Huld erlangen / Wie wir Gott recbt anruffen / jme dienen / vnferm Beruff aug-warten / die beiligen Sacrament recbt braucben / vns
C iij in
in allen Leiblicben vnd Gaiftlicben fcbwaren anfecb-tungen / in Armutb / Kranckbeit / Gefencknuffen vnnd in Todts notten / troften vnd erbalten / was wir nacb difem £eben zugewarten / vnnd jn Summa / wie wir das ewig leben erlangen follen. Ja das alles mueffen alle Menfcben allein au£ der beiligen Biblifcben fcbrifft / vnnd aus den Predigen des Haili-gen Euangelij erlernen vnd uberkommen. Dann die Menfcblicb vernunfft / Kunft / Sinn / vnnd wei£-beit / von jr felbft wiffen von difen facben vnnd Artik-kuln nicbts zu fagen / wie Paulus fagt 1. Cor. 2. der naturlicb Menfcb vernimbt nicbts vom Gaift Gottes. Es ift jbme ain torbeit / vnnd kan es nicbt erkennen. Vnd Cbriftus fagt / wer zu jm kommen will / der mu-e£ von Gott feinem Vater gelernt fein. Job: 6.
Vnnd dieweil der Sobn Gottes der recbt treuw Hirtt vnnd befcbutzer der Cbriftlicben Kircben / vnfer lieber berr vnnd bailand / Jbefus Cbriftus / aucb bey difen vnfern Letften vnnd gefebrlicben zeiten / durcb die Pre-digt feines Euangelij vnnd dolmetfcbung der Bibel bey fo vilen volckern vnnd Nationen / gegen dem Nider-gang vnnd Mitternacbt / in / wenig jaren fouil batt au^gericbt / das fie ibn jbren Kircben / alle Mijsbreucb vnnd abgotterey abgetbon vnd die alte ware / Cbriftlicbe Religion widerumb baben angericbt. Vnnd nun aucb der Allmecbtig durcb die newlicb angefangne windifcbe dolmetfcbung vn[nd] Truckerey bey vilen Windifcben / vnnd ettlicben Crobaten Hobes vnnd Niders ftands / fcbon alberait fouil gewurckt / das fie etlicb Euangelifcbe Prediger aufgeftellt / vnnd die Augfpurgifcbe Confeffion angenommen baben. Auff follicbs nun ift kein zweiffell der Ewig guttig Gott / vmb
feines
feines Sons willen / fampt dem bailigen Gaift / werde dem offtgemelten gutbertzigen volck / das jn der Turckey vnnd an den Turckifcben Greintzen wobnet / welcbes ain groffen Ernft vnnd eifer (aber nicbt nacb verftand) lieb / vnnd luft bat / Gott zu dienen / vnnd den Recbten glauben zu uber-kommen / Durcb dife vnfere ander zwo newe angefangne dollmetfcbung vnnd Truckereyen fein bailigs Krefftigs wort / Jn dem Recbten lauttern verftandt vergeblicb vnnd obne frucbt / nit laffen Predigen / Sonder auf jnen jr vil erleucb-ten / vnnd zu der recbten erkentnus des gotttlicben wefens vnnd willens bringen / das fie von jbrem Aberglauben / Ab-gottereyen / Seltzamen / Falfcben vnnd Nerrifcben Gottefdienften abftebn / vnnd ein grundlicben vnderricbt vnnd verftandt / von allen nottwendigen vnnd feligmacbenden Cbriftlicben artickeln / uberkommen. Vnnd diefelbig aucb andere zulernen / von jbrem Glauben / vnnd von allen Cbriftlicben artickeln uberkommen Vnnd diefelbig aucb andere zulernen / von jbrem Glauben / vnnd von allen Cbriftlicben artickuln vor den Turcken vnnd andern leuten gutte Recbenfcbafft vnnd verantwurtung zu geben / vnnd fie die Turcken jm Recbten Cbriftlicben glauben zu vnderricb-ten werden wiffen. Solcbes alles wurdt nicbt allein bey den obgenannten verirten vnnd ainfeltigen gutbertzigen Cbriften / fonder aucb bey den Turcken groffen nutz / der Cbriftlicben Kircben fcbaffen vnnd bringen. Dann des Ma-cbomets vnnd antecbrifts Reicb vnnd Glaub / muf nacb des Propbeten Efaie / Cap. 11. vnnd des bailigen Pauli 2. Tbes. 2. weyffagen / nur durcb das wort des Sobns Gottes / gefcbwecbt vnnd zerftort werden. Vnnd Jacobus Peretz uber den 82. Pfalm Deus quis similis tibi etc. fcbreibt Wie die alten Frommen Cbriften offt baben geredt /
das
das das Turckifcb Reicb vnd jr Glaube / werde vor dem jungften tag vndergon / vnnd durcb difen Weg / fie werden ficb felbs von einander trennen vnd tbeilen in drey tbeil vn[nd] die zwen tbeil / werden wider einander kriegn / ftreitten / ficb felbs vnder einander verderben vnd vmbringen / Der dritte tbeil aber / wurdt erken-nen / das das Macbomets Glaub vnrecbt ift / vnd ficb deffelben fcbemen / vnd algdann den Cbriftlicben Glauben annemen. Amen / das es bald gefcbebe. Vnd feitmals E. Kun. May. aug fondern gnaden / verord-nen vnd fcbickungen Gottes zu disem boben Cbriftlicben vnd notwendigen Werck / furnamlicb zu der Cirulifcben Truckerey vnd Gefcbrifften (deren ficb die Cbriften in der Turckey / vnd die Turcken felbft / wolcbe in Europa wo-nen / am meiften gebraucben) die erfte vnnd reicblicbfte Hilffe / gnadigft dargeraicbt / vnd zuuolziebung / nocb mebrere Hilffe vnd furdernug bewilligt / dardurcb vnfer Cbriftlicber Furft vnnd gnadiger Herr / Hertzog Cbriftoff zu Wurtemberg / etc. verurfacbt vnnd bewegt worden / den furnambften Croatifcben Dollmetfcben / gute Herberg vn[nd] vnderbaltung vnd mir die Pfarr allbie zu Vracb gnadiglicb gegundt vnd verordnen laffen / So baben wir aucb newlicb gute Vertroftung gebort / das neben E. Kun. May. die von Gott erleucbten gnadigften / gnadigen Cbriftlicben vnd Gottfeligen Cbur vnd Furften / Grauen / Herrn vnnd Stett / difes vnfers angefangen beilfam Werck / dardurcb / wie oben vermeldt / der recbt / alt Cbriftlicb Glaub erweitert / vnd des Teuffels / Turcken vnnd Anticbrifts Reicb gemindert wurdt / zuuolfieren / ftattlicb vnd trewlicb ratben / vnd belffen wollen. Vmb difes
E. Kun.
E. Kun. May. vnd alle / die neben derfelbigen / dijš new Gebew / Gott zu ebren / vnnd dem offttgenannten armen Volck zur wolfart vnd Seelen beil auffzuricbten gebolf-fen / werden von Gott vnferm Him[m]lifcben Vatter / vmb Cbrifti feines Sons willen / in der Ewigkeit groffe be-lonung / vnd von allen Au^erwolten bie vnd dort / ewi-gen danck vnd lob empfaben / vnd leucbten wie die Ster-nen am Himmel ewiglicb. Dan. 12.
Was funft die Contribution / fubfidium vnnd die erfamlung zu diefem Werck belangt / follen E. Kun. May. vnd maniglicb wifen / das mit allerley Au^gaben die man de^balben tbun mu£ / getrewlicb / fparig / furficbtig vnnd bedacbtig gebandelt wurdet / vnnd -^robin aucb (als mit einem gemeinen Kircbengut) mit aujš-gebung deffelben / auffs getrewlift allein der notturfft nacb gebandelt werden folle / Wie dann vnfer gnadiger Herr vnnd trewer Befurderer vnnd Handtbaber difes Wercks / der Wolgeborn Herr / Herr Hans Vngnad Freyberr / etc. (den Gott au£ fonderm verordnen / in das £andt zu vns gebracbt / vnd der aucb ein groffe Summa feines eignen Gelts dargeliben / gelegt vnd furgeftreckt bat) Eines jeden Contribution / vnd alle Au^gaben / nit obne vnfer der Dolmetfcber wiffen / or-denlicb vnd fleiffig aufffcbreiben laffet / das alfo jr G.365	365l Gnad
fampt vns von allem Empfang vnnd Au^geben was di£ Werck belangt! zu jeder zeit vnd vor maniglicb / gute / lautere vnd auffricbtige Recbnung zu geben berait vnd vrbittig. Vnd man foll biebey aucb wiffen vn[nd] war-bafftig glauben / das di£ Werck ein gro£ Gelt baben will / Dann die Puntzenfcbneider / die Gieffer / Juftierer der Matrices / vnd von fouil mancberley frembden Bucbftaben. Vnd die
D vns
vns die Preffen / vnd was zu zwayen neuwen Truckereyen gehort gemacht / haben fich wol vnd reichich bezalen laffen. Jtem die Setzer vnnd Trukker / dieweil dig vnbe-kandte gefchrifften / vnd Sprachen find / dergleichen die Dollmetfcher / wollen auch jre gutte vnderhalt befoldung vnnd zerung / aug Coratien / vnnd widerumben hinein haben. Zudem / So man will / das durch dife vnfere ge-truckte Bucher / die Rechte / alte Chriftliche Religion vn-der die obgemelten Volcker komme / vnnd bey jnen ein-wurtzle / So mug man jnen die Bucher alle einbinden / dann fie haben kain Buchbinder / Diefelbige auch nicht al-lein jn jre Lander mit groffem vncoften vnd gefahr fchicken / (Seitenmal darauff ftehet / das die vertreiber der Bucher von dem Turcken vnd den Bapftifchen nider geha-wen / veriagt vnnd vertriben werden mochten) vnnd gar wolfeil vmb halb Gelt verkauffen / fonder auch zum thail verfchencken / dann der merer thail aug jnen fein gantz Arm vom Turcken / auch von jren aignen herren / von wegen des ftatigen Kriegs / hart belaftigte Leut / das fie alfo erarmet / das fie fich kaum vnderhalten / vnnd folche Bucher zu kauffen nicht vermogen / Auch jre Pfarrher / Priefter vnnd Munch fo arm / dz fie felbs zu Pflug gehn / vn[nd] fich mit dem Ackerbaw ernehren mufen. Das man alfo aug dene[n] vrfachen / dife / nicht wie andere Bucher verfilbern kan.
Vnnd auff das E.Kun. May. vnnd andere / auch ein wiffen haben / aug wolchen Buchern / vnnd was fur ein fachen wir verdolmetfchen / vnd ob wir mit vnferm Dolmetfchen / Trucken / Gefchrifen vnnd Buchftaben / vn-gedadelt / vnuerfpott pleiiben / vnd vor Gelerten der heiligen Schrifft / vnd der Crobatifchen Sprache Erfarnen / beftehn werden oder nicht: So will ich hiemit / dauon
auch
aucb ein kurtzen bericbt tbun. Wie wir baben vnnd ge-braucben gleicbwol / mebr dann ein / Lateinifcbe / Teutfcbe / vnnd Walifcbe (vnnd / von wegen ettlicber al-ten / Windifcben Worter / ein Bebomifcbe) Dollmetfcbungen der Bibel / Aber wir balten vns / vnnd volgen am Maiften / des Eragmi vnnd Lutberi Tranflation. Vnd feind des vorbabens / wenn wir das new Teftament baben vollendet / als dann fo wollen wir durcb Brieff vnnd zufcbreiben / bey den Hocbgelerten Tbeologen der Hebreyfcben fpracb vnd Gefcbrifften erfarnen / vnd Vniuerfiteten Ratb fucben / wolcber Dollmetfcbung / es fey im Latein / Teutfcb oder Walifcb / wir docb furnam-licb vnnd am maiften volgen follen. Vnnd digmal / neben dem newen Teftament / baben vnnd werden wir nicbts Dollmetfcben / nocb Trucken / dann den Catecbigmum / die furnembften Artickul des Cbriftlicben Glaubens / aug locis Teologicis Pbillippi / vnd ein kurtze Poftill aucb aug Pbillippi / Brentij / vnd Loffij Poftillen gezogen. So wol-len wir aucb binfur neben dem alten Teftament / wills Gott / kein Zenckifcb / vnnottig / oder bocb difputierlicb Bucb verdolmetfcben nocb trucken. Sonder allein was den Armen / gemainen ainfeltigen Mann zu feiner Seelenbeil zu wiffen von notten / vnnd was lautter / Warbafft / verftendig / troftlicb / vnnd zu pflantzung vnd erbaltung der waren Religion / dienftlicb vnd Nutzlicb ift. Vnnd das / fo wir leicbt / mit Gott vnnd ebren / vor aller Cbriftenbait verantwurten / vnd mit claren fprucben aug Biblifcber gefcbrifft vnd aug dem Catecbigmo beweifen mogen. Dann wir Dollmetfcber allefampt miteinander / baben follicbs wolgenanntem vnferm
D ij trewen
trewen Herrn vnnd Patron / dem Herrn Vngnad / mit ge-lobter Handt / im beyfein aines Wurtembergifcben Ratbs / verfprocben / das wir kain andere dolmetfcbung der Bibel nicbt volgen / nocb kain ander Bucb verdolmetfcben vnd trucken wollen / dann das von den gelerten der Augfpurgifcben Confeffion anbengigen vnnd verwandten Approbiert vnnd angenommen fey. / Item / So baben wir Dolmetfcber jrer Gnaden / icb fur mein Perfon / alle meine verdolmetfcbte vnnd von mir in Druck gegebne Windifcbe Bucber / die mit £ateinifcben vnnd teutfcben Bucbftaben getruckt fein vnd werden / Dergleicben Steffanus Hifterreicber vnnd Antbony Dalmata alle Bucber die fie mit jren Gebilffen verdolmetfcben / vnnd mit Crobatifcben vnnd Cirulifcben Bucbftaben trucken laffen / dergleicben zugefagt vnnd verfprocben / wa[s] wir von wegen vnfers dollmetfcben vnd truckens / Recbtlicb angefprocben vnnd erfordert wurden / vor Gottfeligen / gelerten vnnd vnpartbeifcben £euten / in aigner Perfon / zuuerantwurten vnnd zuuertbadingen. Auff difes fo bat der Herr Vngnad etc. die zween obgenannten Syrfifcben vnd Bognifcben Priefter / auff jr Gewifen / Trauwen vnd Glauben gefragt / Ob dife vnfere newe dollmetfcbung des neuwen Teftaments / des Catecbigmi / vnnd der andern Bucber / recbt vnnd verftendig fey / Vnnd ob die Bucbftaben beider Gefcbrifften vn[nd] Truckerey / die Crobatifcben vnnd Cyrulifcben recbt gefcbnitten vnnd gofen feyn / Darauff baben fie jre bende auff die Pruft gelegt vnnd gefagt / Sie beken[n]en vnnd fagen bey jrem glauben vnd trauwen die warbeit / das follicb vnfere verdollmetfcbte Bucber / aucb baide Gefcbrifften durcbaug / recbt / gutt / lag=
licb
licb / vnnd verftendig fein. Es werdens nicbt allein die Priefter vnd Gelerten / fonder aucb die Kinder vnd Layen / durcb gantz Croatien / Dalmatien / Bognen / Seruien / vnnd jn Bulgaria / leicbt lefen vnnd verfton mo-gen. Es mocbten gleicbwol etlicbe Worter vnnd Bucbftaben nicbt jedermann gefallen / dann die Crobaten vnnd Dallmatiner reden etlicbe worter anderft / dan[n] die Bogner vnd Siruier / vnd in der Cyrulifcben gefcbrifft / fcbreiben fie etlicb Bucbftaben aucb nicbt gleicb / wie wir in der Lateinifcben vnnd Teutfcben Gefcbrifft aucb tbun. Aber wir baben degwegen 4000 kleine Abecedaria / Cyrulifcb vnnd Crobatifcb laffen truk-ken / daraug fie die Bucbftaben vnfers truckens grundt-licb werden erkennen lernen. Gott, dem Allmacbtigen feie von vns allen / vmb dife feine Gaben / bocbft Lob / Ebr / Preig vnnd Danck gefagt. Amen.
Vnd nacb dem Gnadigfter Kunig wolgenannter vnfer in difem Werck furnamlicber Patron / vnnd gnadiger Herr / Herr Hans Vngnad / etc. Aucb wir die Doilmetfcber allefampt vnder dem loblicben Haug Ofterreicb geborn / vnnd derbalben E. Kun. May. als vnferm gnadigiften Erbberren / aucb dem loblicben Haug Ofterreicb in vndertbanigften Trewen zu dienen genaigt / vnd fcbuldig erkennen. Zu dem aucb alle obernennte Volcker / denen foll icb vnfer dolmetfcben vnd Bucber zu gutem nutzen / vnnd befurderung jrer Seelen Hail vnnd Seligkeit / geraicben vnd gedeiben / aucb mit Gottes Hilff / obne Furcbt nit abgebn werden / vnder Hocbgemelten loblicben Haug Ofterreicb vnnd der Cron Hungern gefeffen / vnd der we=
D iij gen
gen E. Kun. May. als jrem naturlicben / recbten von Gott gegebnen vnnd verordneten Erbberren / Kunig vnnd Furften vnderworffen vnd zugeborig feyen. Vnd dann aucb E. Kun. May. zu difem vnferm Werck / wie obgemelt / gnadigfte Hilff getbon. Derbalben / vnnd in vndertbanigfter Bedenckung dig alles / So ba-ben E. Kun. May. Wir difen erften balben Tbeil des Crobatifcben newen Teftaments / fampt einem newen Cyrulifeben Bucb / darinnen die nottigften vnd troftlicbfte Stuck vnnd Artickel vnfers Cbriftlicben Glaubens / angezeigt vnd auggelegt werden / am erften zu lefen / vndertbanigft dedicieren vnnd in derfelben Namen auggebn laffen follen / vnd wollen / vndertbanigft bittend / E. Kun. May. wollen folcbes mit gnadigftem gefallen / obne verdrug von vns auff-nemen / vnnd vns die obgemelten alle fambt / in gnadigiftem Beuelcb baben.
Der Allmacbtig owig Gott / ein Vatter vnfers Herren Jefu Cbrifti / der wolle vmb feines geliebten Sons willen / dem Allerdurcbleucbtigiften / Grogmacbtigiften Romifcben Keifer / etc. E. Kun. May. lieben Herrn vnnd Vattern / vnfern Allergnadigiften Herrn vnd £andffurften / derglei-cben E. Kun. May. aucb den Durcbleucbtigen / Hocbgebornen vnnd Tugentreicben / Ertzbertzogen vnnd Ertzbertzogin zu Ofterreicb / etc. E. Kun. May. lieben Gebrudern vnnd Scbweftern / die ware vnd Seligmacbende Erkantnug / des Gottlicb=
en wefens
Vorred.
en wefens vnnd willens gegen vns / Trewe vnnd Weife Ratb / Gottfelige vnnd verftendige Kircbendiener / geborfame vnnd Gotfforcbtige Vndertbonen / geben vnnd verleiben vnd bewaren vor allem ubel / Amen. Datum Vracb am zwolfften tag Januarij. Anno etc. 1562.
E. Kun. May
Vndertbanigi= fter Caplan.
Primus Truber Crei= ner / der zeit Pfarberr zu Vracb.
PRVI DEL
NOVEGA TESTAMENTA,
V NJEM SO ZAJETI VSI ŠTIRJE
evangelisti in apostolska dela, sedaj prvič iz več jezikov po Antonu Dalmatinu in Štefanu Istranu s pomočjo drugih bratov zvesto prevedena v sodoben in razumljiv hrvaški
jezik.366	3 6 6| Prevedeno iz
hrvaščine.
Prvi del Novega testamenta,
v njem so štirje evangelisti in apostolska dela, sedaj prvič preveden v hrvaški jezik in natisnjen z glagolskimi črkami.367
V TUBINGENU, LETA 1562
PO KRISTUSOVEM ROJSTVU.
367| Prevedeno iz nemščine.
Presvetlemu in
mogočnemu knezu in gospodu,
Maksimilijanu, kralju češkemu, nadvojvodi avstrijskemu, vojvodi burgundskemu, vojvodi zgornje in spodnje Šlezije, grofu Moravske marke, grofu tirolskemu itd.
Milost in mir od Boga Očeta
po Jezusu Kristusu, našem Gospodu in zveličarju.
Presvetli krščanski kralj, milostni gospod. Potem ko sem po svojem skromnem mnenju prišel do zaključka, da ne bi bilo nič narobe, če bi v nemškem predgovoru k tej novi, pred tem nikoli tiskani hrvaški knjigi, ki sem ga na prigovarjanje mnogih dobrih kristjanov in iz drugih tehtnih razlogov namenil vašemu kraljevemu veličanstvu, najprej na kratko, pošteno in temeljito povedal in prikazal, kakšno vero, navade, lastnosti in običaje imata ubogo krščansko slovensko ter hrvaško ljudstvo, ki živita na turških mejah ter pod Turki v Bosni, Srbiji in Bolgariji ter v okoliških deželah (vsi uprabljajo slo-
vanski jezik in se za silo med seboj razumejo) ter s kakšnimi obredi opravljajo svoje božje službe. Vsi ti narodi doslej v svojem jeziku in pisavi niso imeli celotne Biblije niti katekizma ter v strahu pred Turki stalno trpijo v velikih stiskah in tegobah. Nadalje, kako se obnašajo nekateri spodobni Turki do kristjanov, o čem se včasih z njimi pogovarjajo, pa tudi razpravljajo o verskih zadevah. Vsega tega vašemu kraljevemu veličanstvu ne govorim zaradi poročanja, saj ste o vsem tudi brez tega dobro poučeni, temveč zaradi blagih in pobožnih gornjih Nemcev, pri katerih sedaj uživamo zatočišče, hrano in gostoljubje, saj so nekateri od njih poleg vašega kraljevega veličanstva pomagali pri nastajanju hrvaških in ciril-skih črk ter tiskarne, pa tudi zaradi drugih dobrih kristjanov, ki žive daleč od turških meja ter malo ali prav nič ne vedo o veri, običajih, strahovih in stiskah omenjenih ljudstev. Zaradi tega, še posebej pa, da bi se temeljito seznanili z resnico in spoznali tožbe ubogega ljudstva ter da bi lahko povedal in dokazal, da je to naše začeto prevajanje in tiskanje božje ter prepotrebno delo, ki si zasluži, da bi ga z molitvijo, nasveti in pomočjo podpiral ves krščanski svet, se nisem mogel odpovedati svojemu resničnemu poročilu o teh stvareh. Najprej želim govoriti in poročati o ubogih kristjanih, ki morajo v Bosni, v sosednjih
deželah ter v Srbiji in Bolgariji prebivati pod turškim trinoštvom.
O tem krščanskem ljudstvu sem pred nekaj leti pogosto od verodostojnih ljudi, kot je bil pokojni gospod vitez itd. Žiga Višnjegorski,368 ki je potoval skozi te dežele v Konstantinopel in nazaj, nadalje od nekaterih trgovcev in slednjič od dveh duhovnikov grške veroizpovedi, ki sedaj tukaj v wurttemberški deželi sodelujeta pri našem prevajanju in tiskanju (eden od njih je rojen v Srbij, drugi pa v Bosni, kjer sta bila tudi vzgojena, po teh deželah sta potovala in tam po njihovih običajih opravljala duhovniški poklic), slišal in spoznal, da je omenjeno krščansko ljudstvo nasploh in v veliki večini prijazno, gostoljubno in pošteno. Vsakemu tujemu ali znanemu kristjanu, ki jih obišče, zastonj, brez plačila izkažejo vso zvestobo in prijateljstvo. Ubogim radodarno in bogato podare, za kar prosijo, so pa celo žalostni, če jih revni pogosto ne nagovarjajo. Med seboj ne trpijo kurbarije niti prešuštva, ker menijo, da ni večje žalitve za rod ali za prijatelje, kot je nečistovanje. Ti kristjani v Srbiji so vsi, v Bosni in okrog nje pa delno (kot sami pravijo), grške veroizpovedi. Ne upoštevajo rimskih maš, saj imajo svoje posebne dolge maše v lastnem preprostem srbskem in hrvaškem jeziku, ki jih imenujejo liturgija Janeza Zlatousta. Prav te ma-
368| Sigmund Weixel-berger, Žiga Višnjegorski, cesarski odposlanec na turškem dvoru. Skupaj z Ivanom Hobordancem naj bi pri sultanu dosegel pravico Ferdinanda I. do Madžarske. Tega nista dosegla, pač pa sta Ferdinandu prinesla vojno napoved sultana Sulejmana Veličastnega. Weixelberger je sodeloval na zasedanju Reichstaga 1530 v Augsburgu in bil zagovornik protestan-tizma. Zaslužen naj bi bil za poraz Turkov pred Mariborom. Prim. Oskar Sakrausky, n. d., 205, op. 4; J. Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Ljubljana 2011, 55-58.
še (katere sem lahko sam, z omenjenima duhovnikoma, iz njihovih mašnih knjig skozi in skozi, besedo za besedo preučil in pregledal), katere je Erazem Rotterdamski pred leti iz grškega prevedel v latinski jezik, najdemo na koncu pete knjige Janeza Krizostoma, nadškofa v Konstantinoplu. Imajo pa tudi krajšo mašo, ki jo berejo na večer velikih praznikov, ko po celodnevnem postu prihajajo preudarno v cerkev, kjer obhajajo ljudstvo. Njihove cerkve so razdeljene na tri dele: v zgornjem delu si duhovnik nadene mašno oblačilo, iz kvašenega, z zvezdnim znamenjem okrašenega kruha izreže srednji del, ga zdrobi v kelih, prilije vino ter nad njim izgovori molitev. Nato gre v mašnem oblačilu s kelihom in v spremstvu diakona v drugi del cerkve ali na kor (v tem delu je veliki oltar z zaveso, kjer sta duhovnik in diakon sama brez prisotnosti laičnih oseb), kjer postavi kelih na oltar ter nekaj časa tiho in nekaj časa glasno zase bere mašo v preprostem srbskem jeziku. Medtem diakon štirikrat bere litanije vernikom, ki v spodnjem delu cerkve stoje odgovarjajo z »Gospod, usmili se nas« itd. To traja precej dolgo. Ko končajo s čaščenjem in mašo (pri tem svojih svetinj ne povzdigujejo niti ne nosijo naokrog), razgrne diakon ali pomočnik zaveso, nakar pristopijo tisti, ki so
se spovedali in žele opraviti obhajilo, ki se jim podeli v dveh podobah z žličko iz keliha. Na binkoštni dan v velikem tednu vzamejo njihovi duhovniki kos omenjenega blagoslovljenega kruha, ga shranijo doma v škatli ali leseni pušici ali v posebni posodi v cerkvi. Ko želijo umirajočim podeliti zakrament, bolniku drobtinico tega kruha ponudijo v žlici vina. Krstijo preprosto z neblagoslovljeno vodo, brez soli, praškov in olja. Nimajo javnih pridig (čeprav bi jih lahko imeli, kajti Turki pridiganju v cerkvah ne nasprotujejo, zvonenja zvonov pa ne trpijo). Sicer pa duhovniki in menihi pri spovedi in po domovih svoje ov-čice in farane strogo kaznujejo, za vsak greh jim nalože težko pokoro ter jim zapovedujejo, naj veliko žrtvujejo, darujejo za maše in miloščine, molijo ter se postijo itd. Vse to izpolnjujejo voljno ter v celoti, saj zelo spoštujejo zapovedi svojih dušnih pastirjev, ker se izobčenja, božje kazni in prekletstva boje bolj kot smrti. Svoje duhovnike zelo spoštujejo in brez njih tudi ne prirede nobene gostije. Duhovniki in menihi jim pod pretnjo pogube duš tudi strogo prepovedujejo, da bi se s Turki podajali na pohode, kjer ti lovijo kristjane; vendar mnogi, posebno mlajši in predrzni, ki se radi vojskujejo in zmagujejo, ne poslušajo njih svaril, razen tega pa jih Turki silijo k
temu, da potujejo z njimi. Toda starejši nočejo vzeti niti helerja niti groša, tudi v hiši ne trpijo ničesar, kar bi bilo plačano z denarjem od prodaje kristjana.
Njihovi duhovniki in menihi gredo vsak dan zjutraj in zvečer v cerkev, kjer dolgo pojo, berejo in molijo v svojem preprostem jeziku iz brevirjev in molitvenikov. Pri vseh božjih službah, na katerih se zbere mnogo ljudi, pogosto uporabljajo veliko kadila. V cerkvah ne marajo izklesanih, 3691 Ikone-	izdolbenih ali izrezljanih podob, pač pa slike,369
predvsem razpela z napisom v ciriličnih črkah »Jezus iz Nazareta, judovski kralj«. Imajo pa tudi druge slike, kot na primer sliko naše Gospe, Janeza Krstnika in slike apostolov.
Duhovniki se, še preden to postanejo, poroče z nedolžnim dekletom. Šele nato jih njihovi škofje ali patriarhi posvete ali ordinirajo, to se zgodi v dveh dneh. Če pa njihova prva žena umre, se z drugo ne smejo poročiti, če želijo ostati duhovniki. (Njihov patriarh s spremstvom, na oslu pogosto jaha v Konstantinopel k cesarju na dvor, kamor ima prost dostop.) Menihi se ukvarjajo z ročnimi deli in se morajo zaobljubiti večni čistosti, če pa jih zalotijo, da so svojo zaobljubo prekršili, končajo na turški grmadi, razen če se pustijo obrezati in sprejmejo turško vero.
Vsi skupaj, duhovniki, neposvečeni in otroci, ne jedo ničesar od zadavljene živali, niti od krvi, ker je Mojzes rekel, da je v krvi življenje.370 Postijo se	370 ^ 9>4;
vse srede in petke ter zelo pogosto čez vse leto,	Apd i5,29.
namreč sedem tednov zapored pred veliko nočjo, štiri tedne pred praznikom Petra in Pavla, petnajst dni v avgustu pred vnebohodom naše Gospe ter šest tednov pred božičem.
Kadar umre kdo, ki je bil bogat, naroče brati maše štirideset dni zapored več duhovnikom ali menihom, če je bil ubog, pa le enemu ali dvema. Maše plačujejo iz pokojnikove zapuščine z denarjem, voli, kravami, konji ali osli. Pokojniku v čast ter za zveličanje njegove duše prirede v teh štiridesetih dneh štiri velike pogostitve, na katere so vabljeni duhovniki, menihi, prijatelji in sosedje. Tedaj pred jedjo in po njej molijo za pokojnega. Ostali kristjani v Bosni in okoli nje se ravnajo (kar se vere tiče) v vseh stvareh po rimski Cerkvi, bosonogi menihi pa uživajo pri njih največji ugled.
In med temi kristjani v Turčiji — čeprav plačujejo davek od svojih posesti, hiš in zemlje, na kateri se z delom svojih rok s težavo preživljajo, oddajajo desetino, nekateri celo sedmino od vsega pridelka in živine — so prisiljeni vsi tisti, ki so sposobni za vojsko ter dovolj pri močeh, ka-
371|Sufiji, pripadniki mistične smeri v islamu, tudi socialno revolucionarno gibanje, O. Sakrausky, n. d. 209, op. 11.
dar koli se turški cesar ali njegovi paše ali poglavarji odločijo za pohod proti sofistom371 ali kristjanom, podati z njimi na pohod ter na lastne stroške, s svojo živino prevažati topove in oskrbo. Razen tega jih Turki zaradi neznatnih vzrokov, če se pred njimi ne priklonijo, se jim ne umaknejo ali pred njimi ne razjahajo, pogosto pa kar brez vsakega povoda s puškinimi kopiti pobijejo na tla ali celo umorijo. Tudi hudobne turške drhali in pobalini jih pogosto, podnevi in ponoči napadajo na njihovih domovih, jim poberejo vse, kar imajo, pogosto privežejo moške člane družine na stebre ali vrata v hiši, možje in očetje pa morajo gledati, kako sramotijo njihove žene in hčere. Često jim tudi ugrabijo in odvle-čejo nevesto ter jo šele po nekaj dneh pošljejo nazaj. Nekateri Turki zahtevajo od krščanskih
IV	1	••	vv	*1v
hčera, da se z nimi poroče, česar ne more nihče preprečiti, nato pa jih odvlečejo in prodajo preko morja v Azijo. Skratka, turška oblast Turkov nikoli ne kaznuje, pa naj store kristjanom, karkoli hočejo.
Po drugi strani pa se najdejo tudi pošteni, dostojni in skromni Turki in Turkinje, ki čutijo do ujetih kristjanov in kristjank resnično sočutje, jih prijazno nagovarjajo, jim dajajo denar za vbogaj-me in pravijo: »Prosi tvojega Boga zame.« Prav
tako govorijo turške žene ujetim krščanskim ženam: »O, ti uboga ženska, zakaj nisi zbežala, ko te je vrana s svojim vztrajnim vpitjem opozarjala.« Ti se ne norčujejo iz nobenega človeka, če je ta prizadet ali pohabljen, rečejo: »Bog ga je pač tako ustvaril.« Samo ko vidijo koga, ki je pijan kot čep, ga opljuvajo in rečejo, »Pfuj, pyana sui-na«, fuj, pijana svinja, pa tudi iz dolgih, širokih, prerezanih nemških »hudičevih hlač«372 se radi norčujejo. Če pa kristjan, ali njih več, premožnega ali znanega Turka zaprosi za kruh ali prenočišče, jim ta tega ne odkloni, temveč naroči svojemu hlapcu, da jih odvede v hišo za goste (vsak premožnejši Turek ima ob svojem dvoru posebno bivališče za tuje goste), jih kakor tudi njihove konje oskrbi z vsem, kar potrebujejo, pozneje pa tudi sam pride do njih, se pozanima, od kod prihajajo in kam so namenjeni, običajno pa se z njimi tudi prijazno pogovarja ter razpravlja o verskih zadevah, o Sveti Trojici in sodnem dnevu. Tudi če kristjan slučajno kaj pove zoper turško vero, mu tega ne zameri in ga tudi ne izda, razen če se izkaže, da je turško vero sramotil, tedaj ga razsekajo na kose ali pa se mora dati obrezati in sprejeti turško vero. Po daljšem razpravljanju na koncu rad reče: »Bog daj nam vsem pravo vero!« Mnogo imenitnih Turkov tudi iz višjih krogov
372| Hudičeve hlače - Teufelshose, tudi Plu-derhose, v drugi polovici 16. stoletja razvite zelo široke, večinoma do kolen ali gležnjev segajoče, razrezane, iz obilice svile sešite hlače, tako da so se videle barvaste spodnje hlače ali gola koža.
da svoje otroke na skrivaj krstiti in ko ti odrastejo, jih pošiljajo v krščanske dežele, da si tam pridobe znanje o krščanski veri.
Od omenjenih ljudstev, ki so najbližja turškim mejam, vendar pod krščanskimi vladarji, so Hrvatje, Dalmatinci, Vendi ali Slavonci. Hrvatje, ki jih imenujemo tudi Husarji, slavijo, kot to potrjujejo dnevne izkušnje, po tem, da so pošteni, krepki in revni ljudje. Vsak Hrvat je, ko doseže zrela leta, naj si bo grof, plemič ali vojščak, tako srčen in spreten, da se lahko z vsakim Turkom meri v viteškem boju in lomljenju kopja ter sprejme izziv za boj bodisi na konju ali kot pe-šak. V svojem jeziku so tudi precej zgovorni in plemeniti, v vojni in na bojnem polju ob sebi ne trpijo nobene ženske. Radi nazdravljajo z veliko pijače, pri čemer žele svojim nadrejenim in prijateljem srečo, dušni blagor in dolgo življenje. Žene so svojim možem zveste, poslušne in uslužne v vsem, o nečistovanju se zelo redko sliši. Ženske se niti v šali niti pri plesu nikakor ne puste stiskati ali prijemati. Vse to ljudstvo je popolnoma rimske veroizpovedi. Uživanje mesa, jajc, masti in sira ob petkih, sobotah in ob postu imajo za velik greh, hujši od kraje konj. Duhovniki berejo maše v hrvaškem jeziku, pridigajo le občasno, vendar le velike izmišljene bajke. Dalmatinci so
napol Italijani, saj tudi imajo skoraj italijanske navade in verovanja. Slavonci, ki jih sicer imenujemo Bezjaki, imajo skoraj madžarske in hrvaške običaje in lastnosti, v verskih zadevah se držijo hrvaških navad, razen tega, da njihovi duhovniki berejo maše v latinskem jeziku ter hodijo na dolga romarska potovanja. Največji del dežel teh treh ljudstev je puščoben in pod turško oblastjo. Odkar so Turki pred komaj petimi ali šestimi leti zaradi izdaje zavzeli grad Kostajnico, so odgnali ter pognali z domov, iz gospodinjstev in s posesti okrog 40.000 duš teh treh ljudstev.
Preprosti ljudje omenjenih slovenskih dežel, ki prebivajo v Slovenski marki, okrog Metlike, Novega mesta in Krškega,373 imajo v teh krajih skoraj enak značaj in običaje kot Hrvatje ter Srbi, ki so k njim pribežali pred Turki in iz Turčije. Ljudje, ki so doma na Krasu, v Goriški grofiji in Istri, se v običajih in veri delno nagibajo k Hrvatom, delno pa k Lahom. Tisti, ki živijo v deželi Kranjski, Spodnještajerski in Koroški, pa so po navadah in lastnostih podobni Nemcem, se po nemško tudi oblačijo, le da ženske na glavi nosijo posebno dolge tančice. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči zgornjeslo-venskih dežel govore dobro nemško, mnogi od njih pa tudi latinsko in laško. Prav tako govori
373| Trubar navaja ime Turkfeld, ki ga pa ni v nobenem imeniku slovenskih krajev; v Trubarjevem času so nemško ime Gurckfeld uporabljali za Krško.
nemško precej meščanov, duhovnikov in menihov, toda preprost, nerazgledan človek govori le slovenski jezik. To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo, je pa preveč in močno praznoverno, kajti ti dobrosrčni kranjski in gorenjski ljudje hočejo vse svoje težave razrešiti pri Bogu, pri Devici Mariji in svetnikih zgolj z branjem in poslušanjem neštetih maš, z volili, shodi, daritvami, rožnimi venci, mnogimi praznovanji, prižiganjem sveč, procesijami, žegnano vodo, soljo, palmami, s kadili in pokanjem, z romanji v daljne kraje ter z gradnjo novih cerkva. S tem žele preprečiti vse nesreče, vse kazni božje, bolezni, podražitve, vojne in neurja, pa tudi hudiča iz oblakov, s polja, iz domov in od živine, iz hiš in od postelje pregnati. Prav tako žele s tem doseči dobre letine, obilo žita in vina pa tudi mir pred Turki in dolgo življenje. Pa tudi pokojnim iz peklenskega ognja v nebo pomagati ter večno zveličanje doseči. Če pa kdo v hiši zboli, tedaj se bolnik ali nekdo namesto njega kot oče ali mati zaobljubi pri tej ali oni cerkvi Devici Mariji ali nekemu drugemu svetniku darovati veliko žrtev, najsibo to govedo, vol, teliček, ovca, nekaj funtov voska, primerna vsota denarja, bolnikova
najboljša obleka ali pa obljuba, da bo šel na dolgo romanje. V ta namen pogosto romajo celo v Rim, Loreto, Otting in Sv. Wolfgang na Bavarskem, vsakih sedem let pa vse do Aachna na Spodnjem Nemškem. Razen tega so in še gradijo poleg župnijskih cerkva vse vprek na vseh dvorih, v hribih in v lepih dolinah, v gozdovih in grmovju velike cerkve, često kar dve, eno ob drugi. V mnogih farah imajo celo do štiriindvajset in več podružničnih cerkva in kapel, pa dnevno še kar gradijo nove. To veliko maliko-valsko in nepotrebno gradnjo zganjajo in izvajajo zgolj na prigovarjanje, prepričevanje in zapoved lahkomiselnih, blaznih in nepoštenih ljudi, ki jim lažejo in govorijo, da se jim je v sanjah, med spanjem ali pa sploh ponoči prikazala Devica Marija ali kateri drug svetnik ali svetnica. Nekateri se, ko naj bi imeli dneve z napadi videnja, pred ljudmi podnevi zgrudijo ter po dolgem tresenju in cepetanju govorijo, da se jih je dotaknila Devica Marija ali sicer kak svetnik ali svetnica in z njimi govorila ter jim zapoveda-la, naj se na tem ali onem hribu, v tej ali oni dolini ali gozdu postavi cerkev. K njej vodijo procesije, romanja in tam darujejo ter bero maše. Če pa tega ne bi izpolnili, bo Marija, svetnica ali svetnik, ki se jim je prikazal, žito na poljih in vi-
nograde uničil s točo ali neurjem ter nad ljudi poslal takšno pogubo, da jih niti tretjina ne bo preživela.
Nedavnega poletja preteklega petnajst sto enainšestdesetega leta se je pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem, štiri milje od Ljubljane, pojavila mlada, nesramna in vlačugarska ženska, ki je pred ljudmi s povešeno glavo in licem, uprtim v tla, ter rokami, sklenjenimi na hrbtu, ljudem govorila in tožila, da Devica Marija odslej v cerkvi na gori pri Gorici in Solkanu (katere gradnja se je pričela šele pred dvajsetimi leti, zaradi prividov neke stare coprnice, ki naj bi v mladosti pokončala tri otroke) noče več prebivati, ker ji, kot pravi, farji poberejo najbolše plašče, obleke in najlepše tančice, ki jih verniki prinašajo in darujejo Devici Mariji ter jih podarjajo svojim kuharicam. Prav tako pokurijo vosek in sveče, ki ji ga prinašajo in darujejo pri igrah, popivanju, preklinjanju, sramotenju in zaklinjan-ju, njih predstojniki in dušni pastirji pa kradejo njen denar ter ga nekoristno zapravljajo. Zato hoče imeti drugo cerkev pri Gornjem Gradu. Na takšno njeno nagovarjanje in ker so ljudje še isto noč na mestu, ki ga je pokazala, videli mnogo plamenečih luči (sama je namreč okrog polnoči na tem mestu naokrog prižgala več bakel ali pla-
menic iz trsk, od katerih so zjutraj našli ostanke oglja in luknje za plamenice), so neuki in preprosti kmetje na tem griču kmalu postavili leseno kapelo ter poklicali nekaj farjev k branju maš na njenem oltarnem kamnu. Ti so se radi odzvali ter so to novo gradnjo in ustanovo redno podpirali, kajti takšna nova cerkev in romanja k njej jim dajejo, kot sami pravijo, mnogo dobrega denarja za njihove maše, pa tudi mesa za njihove kuhinje. Zatorej so na novo leseno kapelo napisali »Locus iste sanctus no[n] ab hominibus est inuen-tus, sed a Deo optimo maximo mirabiliter per ignem et lucem et flammam ignis electus, demonstratus et illu-stratus, propterea vocatur locus iste adsaluatorem nostrum Iesum Christum et beatam virginem matrem eius.« Skratka, nikomur koristna ženska brez časti je s svojimi Baalovimi374 farji in s svojim lažnivim nagovarjanjem dosegla, da je v preteklem mesecu avgustu leta petnajst sto enainšestdeset na dan Marijinega vnebovzetja k omenjeni kapeli romalo več tisoč slovenskih kmetov in kmetic ter darovalo mnogo velike in drobne živine, oblek, denarja, voska, sveč, sira, volne, lanu in drugih darov Devici Mariji, ki naj bi v tej kapeli našla nov dom. Tej veliki množici preprostega ljudstva, razdeljenega na pet skupin, je hkrati pridigalo pet duhovnikov. Eden izmed teh farjev
374| Baal, hebrejski hudič, pomeni »gospod«. Kanaanci so ga častili in uprizarjali obrede, pri katerih so kot žrtve sežigali otroke.
375| Epiphanias, škof iz Salamisa, okrog 315-403. Njegovo najpomembnejše delo je Panarion = lekarnarjev zaboj, opis in spodbijanje 80 krivoverstev. 376|Martolozi (graničarji), v 15. stoletju krščanski kmetje in pripadniki nižjega plemstva iz severne Srbije, ki so, da bi si zagotovili boljše življenje, stopili v turško službo. Lahko so obdržali krščansko vero in niso plačevali nekaterih davkov. V turški pehoti so sestavljali znaten delež, njihova glavna naloga je bila ustvarjanje nereda v krščanskem svetu (diverzije).
je bil na kmete zelo hud, zmerjal jih je in jih imenoval beštije, ker si niso sezuli čevljev, češ, da je zemlja, na kateri stojijo, sveta, saj po njej hodi Devica Marija itd. O nastanku in gradnji zaradi sleparij malopridnih ljudi in lakomnih farjev, takih in podobnih malikovalskih in neumnih božjih služb, novih cerkva in božjih poti v gornje-slovenskih deželah bi lahko napisal celo knjigo. Kaj takega bi pobožni in učeni stari škofje nikoli ne dopustili, temveč kot surovo malikovanje in krivoverstvo, kar tudi je, takoj pregnali, prekleli in odpravili, kot lahko to razberemo iz Epifani-jeve375 3. knjige, zvezek 2, v 78. in 79. poglavju. In te uboge ljudi, predvsem tiste, ki živijo na Kranjskem in na Krasu, prav tako kot Hrvate in Bez-jake večkrat na leto napadajo Turki in Martolo-zi,376 jih zajamejo, odvedejo in prodajo v večno in žalostno suženjstvo, njih domove pa požigajo.
Ob tem pa je treba tudi vedeti, kot je bilo že zapisano v nemškem predgovoru k slovenskemu Novemu testamentu, da slovenski jezik doslej ni bil nikoli zapisan niti bran. Šele pred desetimi leti so bili najprej Katekizem, Novi testament, Loci Theologici in nato Postila napisani in z latinskimi ter nemškimi črkami natisnjeni v slovenskem jeziku. Te knjige, Bogu bodi hvala, sedaj brez težav bero tudi slovenski kmetje in otroci.
Hrvati, Dalmatinci, Bošnjaki, Srbi in Bolgari imajo prav tako svoj jezik, ki se piše z dvema pisavama ali vrstama črk, niso pa doslej imeli v svojem jeziku celotne Biblije, niti katekizma. Pomagali so si le s svojimi brevirji, molitveniki in mašnimi knjigami, te knjige pa so bile pred mnogimi leti tako nejasno in nerazumljivo prevedene ter pomešane z latinskimi besedami, da tudi njihovi duhovniki sami mnogih besed v nedeljskih evangelijih ne razumejo.
Iz tega poročila (milostni gospod kralj) o tem, kakšen je v tem času resnični položaj in usoda ubogega krščanskega: kranjskega, ilirskega, slovenskega, hrvaškega, dalmatinskega, bosanskega, srbskega in bolgarskega ljudstva, pa tudi nekaterih Turkov, ki nimajo Biblije ali celega katekizma, niti kake druge dobre krščanske knjige (razen mašne knjige in brevirja), lahko vsak pobožen, razumen kristjan spozna, da tega našega dela s prevajanjem in tiskanjem v slovenskem in hrvaškem jeziku nismo začeli nepremišljeno, iz neke objestnosti, napuha ali zaradi lastne koristi, temveč iz nujnih potreb prej omenjenega in ker upamo, da bomo po tej poti, z božjo milostjo pri ljudstvih Orienta ter med Turki obnovili in razširili pravo, staro, zveličavno krščansko vero.
377| Lk 10,30-37.
378| Mt 5,43-48; Lk 10,25-27.
379| Jn 3,16-21.36.
Vsi tisti, ki takemu delu koristno svetujejo ali ga podpirajo, storijo vsemogočnemu Bogu mnogo večjo in dopadljivejšo službo, kot če bi darovali kozjo dlako ali kožuhe, celo svilo, srebro, zlato, dragulje, cedrovino za postavitev Mojzesovih šotorov in tabernakljev ali za postavitev Salomonovih templjev ter ustanavljanje bogatih samostanov in nadarbin nikomer koristnim ostriženim zarobljencem.
Bog je po svojem sinu nam vsem zapovedal (če se hočemo te zapovedi držati, naložil tudi veliko zaobljubo), da moramo bližnjemu v veliki stiski pomagati in stati ob strani, ne pa kot neusmiljen duhoven in neusmiljeni ljudje smrtno ranjenega pustiti ležati in prepustiti pogubi, Lk 10,377 saj naš bližnji, kot je Kristus sam učil, ni samo naš prijatelj, znanec ali sovernik, temveč vsak človek — bodisi prijatelj ali sovražnik, Mt 5; Lk 10.378
Iz poročila smo izvedeli in spoznali, da več tisoč ljudi živi ne samo v največji telesni, temveč še bolj v duševni stiski, iz katere ne vidijo izhoda ter propadajo na telesu in duši. Kajti vsi ljudje, nihče ni izvzet, ki ne iščejo in ne najdejo milosti, odpuščanja grehov ter večnega življenja pri Kristusu z globoko vero vanj in skozi svete zakramente, so, kot Kristus sam govori, z njim pa tudi Janez Krstnik, Jn 3,379 za vekomaj pogubljeni. Kot
smo izvedeli iz poročila ter lahko spoznali iz njihovih praznovernih božjih obredov, da vsi omenjeni narodi, ki se prištevajo med kristjane, ne pa zgolj Turki, zelo malo ali skoraj ničesar ne vedo in ne razumejo o tem, zakaj je Božji Sin postal človek, niti o ostalih glavnih, blagodejnih in tolažečih členih krščanske vere, o katerih se pri njih in med njimi nič ne uči niti ne pridiga. Zaradi tega mi kristjani temu velikemu, dobrosrčnemu ljudstvu na noben drug način ne moremo bolj krščansko in bolj učinkovito svetovati niti pomagati, kot ravno s tem našim začetim delom, namreč s Svetim pismom ter drugimi dobrimi nespornimi krščanskimi knjigami v njihovem jeziku. Skozi te se lahko, prav tako kot mi, ob milosti, pomoči in posredovanju Svetega Duha nauče prave, stare resnične vere, prave veroizpovedi. Zakaj resnica, kot pravijo vsi učeni in izkušeni pridigarji, je: »Quod ex negligentia et contemptu verbi Deifolent oriri omnes superstitiones et Idolomaniae.« Kjer se božja beseda ne bere in ne pridiga brez prestanka, zagotovo nastopijo določena maliko-vanja in vsake vrste praznoverja. Zato Kristus v Jn 5380 govori: »Preiskujete pisma, ker mislite, da	3801 Jn 539.
imate v njih večno življenje, a prav ta pričajo o meni.« In Pavel pravi, da si skozi poslušanje božje besede pridobimo vero, razkrije se nam skriv-
nost čudežne božje troedinosti in zakaj je druga oseba Sin Božji prevzel človeško podobo, za nas trpel, umrl in vstal od mrtvih. Da smo njegove dobrote in njegovih zaslug deležni samo s pravo živo vero vanj, da smo rojeni grešniki ter kako in skozi kaj se teh grehov lahko rešimo, božjo milost in naklonjenost pridobimo, kako se k Bogu prav obračamo, mu služimo, svoj poklic opravljamo, svete zakramente prejemamo, se v vseh telesnih in duševnih preizkušnjah, v revščini, bolezni, ujetništvu in v smrtni stiski tolažimo in ohranimo. Kaj lahko prič akujemo po tem življenju in, končno, kako dosežemo večno življenje. Da, vse to se morajo ljudje naučiti in si pridobiti iz Svetega pisma ter pridig svetega evangelija. Zakaj, človeški um, misel in modrost sami od sebe o teh stvareh in naukih ne vedo ničesar. Kot pravi Pavel, človek sam po sebi ne ve ničesar o božjem bivanju, to mu je norost in tega sam ne 38i! 1 kot 2,14.	more spoznati, 1 Kor 2,381 in Kristus pravi, da
kdor hoče priti k njemu, naj se pouči od Boga 3821 Jn 645.	njegovega očeta,Jn 6.382 Sin Božji, zvesti zaščit-
nik in pastir krščanske Cerkve, naš ljubljeni Gospod in zveličar Jezus Kristus, je tudi v teh naših nevarnih časih, v nekaj letih skozi pridige svojega evangelija ter s prevajanjem Biblije pri neka-3831 polnoč - sever.	terih narodih in ljudstvih na zahodu in polnoči383
toliko dosegel, da so le-ti v svojih cerkvah odpravili vse zlorabe in malikovanja ter znova vzpostavili pravo, staro krščansko vero. Po volji Vsemogočnega je nedavno začeto prevajanje in tiskanje tudi pri mnogih Slovencih in nekaterih Hrvatih, visokega in nizkega stanu, imelo že tolikšen vpliv, da so nastavili več evangeličanskih pridigarjev ter augsburško veroizpoved sprejeli za svojo. Zaradi tega ni nobenega dvoma, da večni dobri Bog zavoljo svojega Sinu in Svetega Duha omenjenemu dobrosrčnemu ljudstvu, ki prebiva v Turčiji in ob turških mejah in ki sicer z veliko vnemo (ne pa z razumom), ljubeznijo in veseljem želi služiti Bogu ter spoznati pravo vero, s pomočjo teh dveh začetih novih prevodov in tiskov njegove mogočne svete besede ne bo več dopustil brez pravega razumevanja nekoristno ter brezplodno pridigati, temveč bo skozi lete mnoge od njih razsvetlil in privedel do pravega spoznanja božjega bistva in volje, da bodo opustili praznoverje, malikovanje, čudne, neresne in smešne božje službe, da bodo deležni temeljitega pouka in razumevanja vseh potrebnih in zveličavnih poglavij krščanskega nauka. Tako bodo tudi sami lahko druge poučevali o svoji veri, o vseh členih krščanske vere ter jo pred Turki in drugimi ljudmi znali dobro zagovarjati in bra-
384|Iz 11,4.
385|2Tes 2,8.
386| Jakob Perez iz Valencije, 1408-1490, avguštinec, profesor teologije v Valenciji, na-zivni škof v Christopolisu v Trakiji; izdal je znane komentarje o psalteru. O. Sakrausky, n. d. 216, op. 19.
niti, pa tudi Turkom samim razložiti, kaj je prava krščanska vera. Vse to pa ne bo samo med omenjenimi zavedenimi in preprostimi, dobrosrčnimi kristjani, temveč tudi med Turki povečalo ugled in korist krščanske Cerkve. Kajti cesarstvo ter vero Mohameda in Antikrista je po prerokovanju preroka Izaije, 11. poglavje,384 in svetega Pavla, 2 Tesaloničanom 2,385 mogoče oslabiti in uničiti samo z besedo Božjega Sinu. Ko Jakob Perez386 piše o 82. psalmu Deus quis similis tibi etc., pravi, kako so stari pobožni kristjani pogosto govorili, da bo turško cesarstvo skupaj z njihovo vero propadlo še pred sodnim dnem, in sicer tako, da se bodo sami razcepili in razdelili na tri dele, dva se bosta eden proti drugemu vojskovala ter se medsebojno pobila in uničila, tretji del pa bo spoznal, da Mohamedova vera ni prava, zato se bo te sramoval in prevzel krščansko vero. Amen, da bi se kmalu zgodilo.
Vaše kraljevo veličanstvo je iz posebne milosti, po volji in naklonjenosti Boga, temu važnemu krščanskemu in prepotrebnemu delu, posebno za cirilično tiskarno in črke (ki jih kristjani v Tur čiji pa tudi Turki, ki živijo v Evropi, največ uporabljajo), milostno izročilo prvo bogato pomoč ter za dokončanje tega dela odobrilo še več pomoči. To je našega krščanskega kneza in mi-
lostnega gospoda vojvodo Krištofa Wurttem-berškega spodbudilo k temu, da je imenitnim hrvaškim prevajalcem omogočil dobro namestitev in oskrbo, meni pa tukaj v Urachu milostno podelil na novo ustanovljeno župnijo. Tako smo pred kratkim izvedeli tudi za spodbudno novico, da nam žele za dokončanje tega koristnega dela, s katerim se bo, kot že omenjeno, širila prava stara krščanska vera, hudičev, turški in antikristov imperij pa omejeval, razen vašega kraljevega veličanstva, z znatno podporo in svetovanjem pomagati tudi številni od Boga razsvetljeni, milostni krščanski ter pobožni knezi, volilni knezi, grofje, gosposka in mesta. Za to boste vaše kraljevo veličanstvo in vsi, ki so poleg vas pomagali — Bogu v čast, omenjenemu ubogemu ljudstvu pa za blagor in zveličanje duš — postaviti ta novi hram, od Boga, našega nebeškega očeta in zavoljo Kristusa njegovega Sinu za vekomaj bogato poplačani, od vseh izvoljenih pa bodo tukaj in onstran večno hvaljeni in slav-ljeni, na nebu pa kot zvezde žareli vekomaj, Dan
387
12.
Kar pa se nanaša na prispevke, pomoč in na-birke za to naše delo, naj vaše kraljevo veličanstvo in ostali vedo, da z vsemi potrebnimi izdatki ravnamo vestno, varčno, previdno in premišlje-
387| Dan 12,3.
388| Hans (Ivan) Ungnad von Weissenwolf, baron Sonneški, 1493-1564. Štajerski deželni glavar in celjski vicedom. Leta 1532 vodil zmagovito bitko proti Turkom, od leta 1540 vojaški poveljnik na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške. Postal privrženec reformacije; ker se je pri rimsko-nemškem kralju in poznejšemu cesarju Ferdinandu I. neuspešno zavzemal za versko svobodo, se je leta 1556 odrekel vseh funkcij. Leta 1558 je šel v Urach. Leta 1560 se je nanj obrnil Trubar s prošnjo, da bi finančno podprl prevajanje in tiskanje hrvaške Nove zaveze, za kar se je tako navdušil, da je na svoje stroške s pomočjo vojvode in nekaterih drugih protestantskih plemičev ustanovil slovensko, hrvaško in cirilično tiskarno, imenovano Uracher Bibelanstalt, kjer so bili natisnjeni tudi Trubarjeva Cerkovna ordninga ter s pomočjo Štefana Konzula in Antona Dalmate hrvaški prevodi Nove zaveze v glagolski in cirilični pisavi. Pokopan je v samostanski cerkvi v Tubin-genu. Po njegovi smrti je bila tiskarna ukinjena.
389| Punzel, kalup za vlivanje črk.
no. Tudi v prihodnje bomo s temi sredstvi, kot s skupnim cerkvenim imetjem, ravnali vestno ter jih trošili izključno za nujne potrebe. Naš milostni gospod ter zvesti podpornik in upravitelj tega podjetja, blagorodni gospod Ivan Ungnad,388 baron itd. (ki ga je Bog po posebni previdnosti privedel do nas in nam je posodil ter dal na razpolago večjo vsoto svojega denarja), vsak prispevek in vsak izdatek, ne brez vednosti nas prevajalcev, da pošteno in skrbno zapisati, tako da lahko njegova milost skupaj z nami o vsakem dohodku in izdatku, povezanem z našim delom, vsakomur vsak trenutek predloži pregleden in pošten račun. Ob tem je treba tudi vedeti, da to delo resnično zahteva veliko denarja, kajti gra-verji puncov,389 livarji, urejevalci matric za toliko različnih tujih črk, pa mojstri, ki so nam izdelali stiskalnice, in vse, kar spada k dvema novima tiskarnama, so si pustili bogato poplačati. Prav tako stavci in tiskarji, ker so jim te pisave in jeziki nepoznani, pa tudi prevajalci hočejo dobra stanovanja, hrano in plačilo in tudi dobro popotnico za pot iz Hrvaške ter nazaj. Ker želimo, da bi te naše knjige pravo, staro krščansko vero širile in jo zakoreninile med omenjenimi narodi, jim je treba te knjige poslati vezane, saj sami nimajo nobenega knjigoveza. Ne samo, da je pošiljanje
teh knjig v njihove dežele povezano z veliko nevarnostjo in stroški (posebno, odkar je znano, da bi razpečevalce teh knjig Turki in papežniki utegnili tudi pobijati, preganjati in izganjati), treba jih je tudi poceni, za polovično vsoto prodajati ali delno celo podarjati, kajti večji del prebivalcev teh dežel je zelo reven. Od Turkov in zaradi stalnih vojn od lastne gospode zelo izkoriščani ljudje so tako osiromašeni, da se komaj preživljajo in si knjig sami ne morejo kupovati. Tudi njihovi župnijski duhovniki, pridigarji in menihi so tako siromašni, da morajo sami za plug ter se preživljati z obdelovanjem polj. Torej iz navedenih razlogov teh knjig ni mogoče vnovčiti tako kot drugih.
Da bi vaše kraljevo veličanstvo in drugi bili seznanjeni tudi o tem, iz katerih knjig in katere stvari prevajamo ter ako bomo z našim prevajanjem, tiskanjem, pisavami in črkami, brez graje in posmehovanja ter pred učenimi poznavalci Svetega pisma in hrvaškega jezika obstali ali ne, želim tukaj tudi o tem podati kratko poročilo. Imamo in uporabljamo hkrati več različnih latinskih, nemških in laških (zaradi nekaterih starih slovanskih besed tudi češki prevod) prevodov Biblije, toda največ uporabljamo ter se ravnamo po prevodih Luthra in Erazma.
S pismi in dopisovanjem pa nameravamo, ko dokončamo Novo zavezo, pri visokoizobraže-nih teologih, poznavalcih hebrejskega jezika in spisov, ter na univerzah prositi za nasvet, kateri prevod, bodisi latinski, nemški ali laški, naj prednostno in največ uporabljamo. Za sedaj ob Novem testamentu ne nameravamo prevajati in tiskati ničesar drugega razen katekizma, najvaž-390| Philipp Meianchthon.	nejših členov krščanske vere iz Filipove390 Locis
Teologicis in kratke postile, prav tako iz postil Filipa, Brenza in Lossija. Tako tudi v prihodnje ob Novem testamentu ne bomo prevajali niti tiskali, Bog ne daj, nobene sporne, nepotrebne ali knjige z dvomljivo vsebino, temveč zgolj, kar mora vedeti preprost, ubog človek za zveličanje svoje duše in kar je resnično, razumljivo, tolažeče ter za širitev in obstoj prave vere v prid in korist. Prevajalci tako pred Bogom in častno pred vsem krščanskim svetom lahko zagovarjamo ter z jasnimi nauki iz Biblije in katekizma dokaže-mo, kar smo našemu naklonjenemu gospodu in zaščitniku gospodu Ungnadu z zaprisego ob prisotnosti nekega wurttemberškega svetnika obljubili, da ne bomo upoštevali nobenega drugega prevoda Biblije, niti prevajali ali tiskali nobene druge knjige, kot samo knjige, ki so jih potrdili in odobrili učeni pripadniki augsburške veroizpovedi. Prav tako bomo prevajalci, kot
sem sam za svojo osebo njegovi milosti obljubil, za vse svoje prevedene, v latinici ali v nemški pisavi natisnjene, ali ki to šele bodo, slovenske knjige osebno odgovarjali ter jih zagovarjali pred Bogu vdanimi, učenimi ter nepristranskimi ljudmi, če bodo to od nas zahtevali. Tako tudi Štefan Istran in Anton Dalmata za vse knjige, ki jih prevajata s svojimi pomočniki ter so ali bodo natisnjene s hrvaškimi ali ciriličnimi črkami. Gospod Ungnad itd. je oba omenjena srbska in bosanska duhovnika pozval, da po svoji vesti, prepričanju in veri povesta, ali so ti naši novi prevodi Novega testamenta, katekizma in drugih knjig dobri in razumljivi, črke in tisk obeh pisav hrvaške in cirilične pa pravilno izrezane in ulite. Na to sta oba položila roke na prsi ter pri svoji veri in vesti zatrdila, da so naše prevedene knjige vseskozi dobro razumljive, obe pisavi pa pravilni ter prav dobro čitljivi. Z lahkoto jih bodo brali in razumeli ne samo duhovniki in učeni ljudje, temveč tudi otroci in laiki po vsej Hrvaški, Dalmaciji, Bosni, Srbiji in Bolgariji. Lahko, da posamezne črke ali besede nekaterim ne bodo po godu, kajti Hrvatje in Dalmatinci nekatere besede izgovarjajo drugače kot Srbi ali Bosanci, pa tudi v cirilični pisavi nekaterih črk ne pišejo enako, prav tako kot mi v latinski ali nemški pisavi. Zaradi tega pa smo natisnili tudi 4000
malih, ciriličnih in hrvaških abecednikov, iz katerih bodo lahko temeljito spoznali črke našega tiska. Vsemogočemu Bogu vsi izrekamo vso hvalo, čast, slavo in zahvalo za te darove. Amen.
Milostni kralj, tega našega dela spoštovani patron, milostni gospod, gospod Ivan Ungnad itd. je prav tako kot mi, prevajalci, rojen pod streho slavne avstrijske hiše in tako zavezan ter naklonjen zvestobi in ponižnemu služenju vašemu kraljevemu veličanstvu, našemu milostnemu dednemu vladarju in slavnemu avstrijskemu dvoru, prav tako pa tudi omenjeni narodi, ki živijo pod okriljem slavnega avstrijskega dvora in ogrske krone ter so podložni in podrejeni vašemu kraljevemu veličanstvu kot naravnemu in edinemu, od Boga danemu dednemu gospodarju, kralju in knezu. Vsem omenjenim narodom naj naše prevedene knjige, tako kot jaz sam, služijo v prid njihovega duševnega miru in zveličanja, saj z božjo pomočjo pod vašim okriljem med ljudstvom gotovo ne bodo brezplodno razširjene. In ker je vaše kraljevo veličanstvo to naše delo, kot že omenjeno, milostno podpiralo, smo ob ponižnem premisleku o vsem vašemu kraljevemu veličanstvu ta prvi del hrvaškega Novega testamenta, skupaj z novo cirilično knjigo o potrebnih in tolažljivih naukih in poglavjih naše krščanske vere hoteli kot prvemu dati v presojo
ter ponižno posvetiti in v vašem imenu tudi izdati. Zato vaše kraljevo veličanstvo ponižno prosimo, da brez zamere, z milostno naklonjenostjo od nas to sprejmete ter nas ohranite v svoji milosti.
Vsemogočni Bog, oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, naj za voljo svojega ljubljenega Sinu presvetlemu, mogočnemu rimskemu cesarju itd., vašega kraljevega veličanstva ljubemu gospodu in očetu, naši milostni gosposki in deželnim knezom, tako kot vašemu kraljevemu veličanstvu, tudi presvetlim, blagorodnim ter krepostnim nadvojvodam in avstrijski nadvojvodinji itd., vašim dragim bratom in sestram podari pravo, zveličavno spoznanje božje resnice in pravice, zveste in modre svetnike, Bogu vdane in razumne cerkvene služabnike, pokorne in bogaboječe podložnike ter jih obvaruje pred vsem zlom, Amen. V Urachu, dvanajstega januarja leta 1562.
Vašega kraljevega veličanstva
najponižnejši kaplan
Primož Trubar, Kranjec, sedaj župnik v Urachu
EDNI KRATKI
RAZUMNI NAUCI
NAIPOTREBNEI I PRUDNEI
Artikuli ili Deli, stare prave vere krstianske. Iz ovih vsaki človek more lahko tere brzo se naučiti, koja Vera est ta prava, najstareja, od Boga postavlena, i koja vsakoga človika spasi. Kako, skrozi česa k ta-kovoi Veri moremo priti. Kako se ima Bogu pravo služiti: Kako vsaki Krstianin v nevolah i u vrime smrti ima se krepiti, i zazivati na Boga, da na milosti i pomoči Božjoj ne bezufa, is krainskog ezika sad naiprvo skroz Antona Dalmatina, i Stipana Istriana istlmačeni.
Registar ili ukaz svih artikulov, koji va tih knigah izloženi esu, naiti hočeš za Nimškimi i Hrvackimi predgovori.
Die furnampsten Hauptartickel
Cbristlicber Lebre / aug der lateiniscben / teut-scben vnd Windiscben Spracb / in die Crobatiscbe jetzund zum ersten mal verdolmetscbt / vnnd mit Crobatiscben Bucbstaben getruckt.
V TUBINGI
Č.F.M.B.391	391|Številčna vrednost
glagolskih črk: ce = 1000, f = 500, m = 60, b = 2.
Dem Durcbleucbtiaiften
vnd Hocbgebornnen Cbrijtlicben
Furften vnd Herrn / Herrn Augufto / Hertzogen
zu Sacbfen / des beiligen Romifcben Reicbs Ertzmarfcbalck vnd Cburfurften / Landgrauen in Tburingen / Marggrauen in Meicbsen / vnd Burggrauen zu Magdeburg / etc.
Gnad vnd Frid von Gott durcb Jefum Cbriftum.
6antz recbt vn[nd] wol Cbriftlicb
vnd weiflicb / Gnadigifter Cburfurft vnd Herr / bat vnfer trewer bocberleucbter Preceptor D. Martin Lutber / feliger gedecbt-nuf / vom Catecbifmo / der fum[m]arifcben Cbriftenlicbe[n] Leer geredt vnd geurtbeilt / da er zu dem Hocbwurdigen vnd Durcbleucbtigen Furften vnd Herrn / Herrn Georgen von Anbalt / etc. Tbumbprobft zu Magden-burg / alfo faget / das die Hiftorien / fo im Symbolo Apoftolorum kurtz begriffen / feyen uber alle Hiftorien vnd Lebrn / vnd die zeben Gebotten ubertreffende aller Pbilofopben vnnd Juriften Lebr vnd Satzungen / das Vatter vnfer fey ein Gebett / uber alle Gebett / vnd die beilige Tauff / vnd das beilig Abentmal des Herrn / feyen Ceremo-nien / uber alle Ceremonien / vnd eufferlicb Gotfdienft / vnd das Predigampt uber alle ampter
Dann war ift / es bab einer alle Cbronicos vnd Hyftorias / die von anfang der Welt uberall feind gefcbeben / durcb gelefen / wann er zuuor vnd darneben / das wefen / die
A ij band=
bandlungen vnnd wurckungen der dreyen vnderfcbidlicben Perfonen / in dem einigen Gottlicben wefen / wie diefelbig im Symbolo der Apoftel / fein kurtz vn[nd] verftendig zufame[n] getragen / nicbt weigt / fo ift jme das wiffen der Weltlicben Gefcbicbten / zur feiner Seelen beil vn[nd] feligkeit nicbts nutz nocb furtraglicb / dann der recbte Glaub allein / vnd die ware erkanntnug des Gottlicben wefen / willens vnd tbuens / macbt die menfcben felig / vnd bringt fie in das ewig leben / Efaie 53. J ob. 3. 5. 6. 17. Item aller Pbilofopben vnnd Juriften £ebr von guten Tugenden / jre Satzungen vnd Ordnun-gen / aucb aller Tbeologen Gebott / von Gottes dienften vnd jrem Gebett / wo fie mit den zoben Gebotten / vnd dem Vatter vnfer nicbt gleicbftimmen / vnd uberein kom-men / fo fein fie vnrecbt / fcbadlicb vnd wider Gott. Zu dem / will man das arm / einfeltig aberglaubifcb vnd ver-furt Volck im Bapftumb / in dem recbten feligmacbenden Glauben vnderricbten / vnd zu der recbten alten Catbolifcben Religion / zum waren verftand des Gottlicben Worts / zum Cbriftlicben Gebett / vnd zu dem recb-ten Gebraucb der H. Sacrament / widerumb bringen / fo mag follicbs durcb keinen andern weg fuglicber vnd beffer gefcbeben / als eben mit dem Catecbifmo / fo jnen derfelbig nacb notturfft fleiffig / vnnd was jedes Wort in ficb balte / was aucb fur groffer nutz darbinder ftecke / namlicb ein beftendige einfeltige Ricbtfcbnur / die ewige Selig-keit zuerlangen / wo febr fie jren Glauben / £eben vnd Gottes Dienft nacb der Lebr des Catecbifmi ricbten vnd furen / ange-zeigt vnd auggelegt wurdt. Defwegen bab icb Primus Truber bigber / on Rubm zumeiden / in den zweyDnddreiffig Jaren / feidt icb / durcb ordenlicben Beruft ein
Diener
Diener der Kircben Cbrifti worden / in den Windifcben vn[nd] Teutfcben Kircben / da icb angefangen zu predi-gen / allweg am erften den Catecbifmum dem gemeinen Mann furgebalten vnd aufgelegt / vnnd jetzo in difer vnfer Crainerifcben Kircben / da icb jungft angefangen zu predigen / zum anfang das Symbolum Apoftolorum in der form predige / wie jn die recbtgefcbaffne Heiligen von Gott bocberleucbte / beides / newe vnnd alte der Cbriftlicben Kircben Lebrer / vermog der beiligen Gottli-cben Scbrifft / vnd Augfpurgifcben Confeffion / aufgelegt vnnd gepredigt / dardurcb vnfer Kircben in difen Landen von tag zu tag gebeffert vnd gemebrt wurdt. / Cbrifto fey lob in ewigkeit.
Vnnd nacb dem des Hocbgelebrten weilundt Herrn Pbilippi Melantbonis Loci Tbeologici / die recbte klare vnnd genugfame des gantzen Catecbifmi auflegung vnnd auffurung fein / bab icb Primus Truber aucb diefelbigen / neben dem Catecbifmo / vnnd newen Teftament in die Windifcbe Spracb vor funff Jaren gebracbt / vnnd drucken laffen / die feind alfdann jetzo durcb vns beide / Antboni-um Dalmatam vn[nd] Stepbanum Confulem / fo gleicber geftalt die Ebr Gottes / vnd aufbreittung feines beiligen Worts / als Glidmaf Cbrifti nacb den Gaben / vns von jme verliben / zu befurdern fcbuldig / in die Crobatifcbe Spracb verdolmetfcbt / vnd mit Crobatifcben vnd Cyrulifcben Bucbftaben gedruckt worden / mit denen verboffen wir bey den Windifcben vnnd Crobatifeben Volckern vil nutz zu fcbaffen / darzu geb Cbriftus feinen Geift / Gnad vnd Se-gen / Amen.
Dife erzelung tbun wir allein darumb / damit Ewer Cburfurft. Gnad vnd maniglicb wijfen mogen / das vn=
A iij fere
fere Bucber nicht fcbwermerifcbl zankifcb / oder vnnottig / daruor vns Gott gnadiglicb bebutten woll / fonder recbt vnd fleiffig / auf den approbierten lateinifcben vnnd teutfcben Dolmetfcbern der Bibel / in ermelte fpracben ge-bracbt / vnd truckenlaffen / dann wir Gottlob wol wiffen / das der lieb gnadig Gott fein beilig feligmacbende Wort rein vn[nd] lautter / vn[nd] allein auf den beiligen Biblifcbe[n] Scbrifften / die er felbs durcb feinen beiligen Geift vnnd den Mund feiner lieben Propbeten vnd Apoftel geredt / verfaffen vnd offenbaren laffen / gleicbformig befcbriben will baben / vnd wir fampt vnfern Mitgebilf-fen / bei difem vnd der Augfpurgifcben Confeffion mit ver-leibung Gottlicber gnad fteiff vnd vnwandelbar zupleiben gefunnet / wolcbes aucb bifber gefcbeben / vnd ob Gott will / kunfftiglicb nicbtf anderft / als die einig allmacbtige Wabrbeit durcb vns in den Truck verfertigt werden foll. Vnd mogen derbalben / wol mit dem feligen Lutbero vnfere Hand vnnd Augen zu Gott vnferm bim[m]lifcben Vatter mit guttem frolicben Gewiffen auffbeben / jme dancken / loben vnnd fagen / das wir bifber niendert nicbts news / Sectifcb / Scbwermerifcb / oder ergerlicbs / zweiffelbaff-tigs / oder bocb difputierlicbs gelebrt / gepredigt oder gefcbriben baben / fonder je vnd allweg fcblecbt bey dem Biblifcben Text / im recbten waren Catbolifcben verftand / bey dem Catecbifmo / Locis Tbeologicis Melanbtonis vnd bey der Augfpurgifcben Confeffion beliben / geprediget vnd gefcbriben / aucb dermaffen binfur mit der gnad vnd bilff des Allmacbtigen bif in vnfer Gruben / es gebe vns daruber wol oder ubel / darbey pleyben / predigen fcbreiben / vnnd vor jedermann offenlicb bekennen wollen.
Das
Das ubrig aber / namlicben was den jnnbalt difes Bucbs vnd die Summa aller vnferer Lebr / Predigen vn[nd] Scbrifften belangt / Item was vns zu difem Windifcben vnnd Crobatifcben dolmetfcben / vnd die drey Truckerey-en anzuricbten verurfacbt / wie aucb Wolgemelter vnfer gnadiger Herr vnd Patron / Herr Hans Vngnad / etc. die bilff vnd Contribution / wolcbe die Cbriftlicbe Kunig / Cbur vnd Furften / vnd ander fonderbare Perfonen / bibber darzu geraicbt / fo fleiffig / furficbtigklicb / trewlicb vnd ordenlicb auff diefes Werck verwendt / aucb felbs vo[n] dem feinen im anfang / ebe einige andere Hilff darzu kommen / vnnd nocb taglicb ein groffe fumma Gelts / dieweil angeregte Contribution bey weitem nicbt erfproffen / vnd immermebr Vncoften darauff gebt / bi£ die Bucber verfilbert werden / zugefetzt. Sollicbes alles werden Ewer Cburfurft. Gnaden au| den andern teutfcben Vorred.en / uber die Windifcbe vnnd Crobatifcbe Bu-cber / an den Durcbleucbtigiften / Hocberleucbften / Cbriftenlicben Kunig Maximilianum / etc. vnd an den Durcbleucbtigen / Gottfeligen Furften vnnd Herrn / Herrn Cbriftoffen / Hertzogen von Wirtenberg / etc. fo vorbin im Truck au^gangen / vnd kunftiglieb au^geen werden / gnadigift vnnd lauter warnemen / das dife Bucber nicbt alfo wie andere verfilbert kundten werden / dieweil man dife nicbt offenlicb darff verkauffen / fonder allein beim-licb vnd mit groffem vncoften binein gefurdert / aucb zum tbeil vmb balb Gelt / zum Tbeil gar vmbfonft au^getbeilt vnd bingeben muffen werden / fo man anderft will / das Gottes Wort vnder jnen au^gebreit / wie follicbs in ge-melten Vorred.en grundtlicb vnd weittleuffig au^gefurt
Vnd
Vnnd nacb dem difes tbewr vnd nutzlicb Bucb Loci Tbeologi-ci, darau£ alle jungen Tbeologi vnnd Prediger (fagt der felig Lutberus / vnd ift die Wabrbeit) mebr recbten verftandts in der H. Scbrifft / dann in allen Bucbern der alten Vatter mogen erlernen / vnd begreiffen / in E. Cburfurft. Gnad. Erblanden anfenklicb in lateinifcber / vnnd bald bernacb in teutfcber Spracb gefcbriben / vnd zum /offtermal im Truck au^gan-gen / vnnd das difes jetzund aucb in die Windifcb vnd Crobatifcb Spracb gebracbt vnnd getruckt worden / E. Cburfurft. Gnad jre gnadigfte bilff vnd furdernu^ darzu getbon / baben wir E. Cburfurft. Gnaden zu undertbanigfter Danckbarkeit / dises Crobatifcb Bucb aucb dedicieren / vnnd in derfelben Namen au^gebu laffen wollen / mit vndertbanigftem bitten / follicbes mit gnadigiften willen von vns anzunemen / vnd vns fampt dem Werck gnadigft beuol-ben zu baben. Der ewig bim[m]lifcb Vatter / vnfers Seligma-cbers Jefu Cbrifti / wolle E. Cburfurft. Gnade[n] fampt jren Nacbkommen / in recbter warer erkanntnu^ feines Gottlicben Worts / aucb in langwiriger gefundtbeit vn[nd] gluckfeliger Regierung gnadiglicb erbalten. Datum Laybacb am 20. Julij / im 1562. Jar.
E. Cburfurst Gnaden
Vndertbanigfte Diener
Primus Truber / der Cbriftenlicben Herrn Landtleut vnd Stett des Furftentbumbs Crain vnd der anrainender Land vn[nd] Herfcbafften / Metling / Ifterreicb vnd Karft / Windifcber vnd teutfcber Prediger. Antonius Dalmata Stephanus Conful Hiftrianus
KRATKI, RAZUMLJIVI
NAUKI, NAJVAŽNEJŠI IN KORISTNI ČLENI ALI DELI STARE
stare krščanske vere. Iz teh se vsak človek lahko ter hitro nauči, katera vera je prava, najstarejša, od Boga zapovedana in vsakega človeka zveliča. Kako, skozi kaj lahko dosežemo to vero. Kako prav služimo Bogu. Kako naj se vsak kristjan krepi in obrača k Bogu v težavah ter ob smrtni uri, ne da bi podvomil v pomoč in milost božjo. Iz kranjskega jezika sedaj prvič prevedeno po Antonu Dalmatinu in Štefanu Istranu.392
Seznam in prikaz vseh poglavij, ki se nahajajo v teh knjigah, boš našel za nemškimi in hrvaškimi predgovori.393
♦	v	♦ v ♦ vi	♦ 1 VV
Najvažnejši členi krščanske
vere iz latinskega, nemškega in slovenskega jezika, prevedeni v hrvaški jezik ter sedaj prvič natisnjeni s hrvaškimi črkami.394
392| Prevedeno iz hrvaščine.
393| Prevedeno iz hrvaščine.
394| Prevedeno iz nemščine.
V TUBINGENU 1562
Presvetlemu in visoko-
rodnemu krščanskemu knezu
in gospodu, gospodu Avgustu, vojvodi Saškemu, svetega rimskega cesarstva visokemu maršalu in volilnemu knezu, turinškemu deželnemu grofu, mejnemu grofu mišenskemu, magdeburškemu grajskemu grofu itd.
Milost in mir
po Jezusu Kristusu.
Milostni volilni knez in gospod, naš zvesti in visoko razsvetljeni učitelj dr. Martin Luther, blagega spomina, je povsem pravilno, krščansko in modro govoril ter sodil o katekizmu, v katerem je zbran ves krščanski nauk, ko je prečastitemu in presvetlemu knezu in gospodu, gospodu Juriju Anhaltskemu itd., stolnemu proštu v Magdeburgu,395 dejal, da so zgodbe, na kratko zajete v »apostolski veri«,396 nad vsemi zgodbami in nauki, da deset zapovedi presega nauk in postave vseh filozofov in juristov, da je Oče naš molitev nad vsemi molitvami, da sta sveti krst in gospodova večerja obreda nad vsemi obredi in oblikami bogoslužja, pridigarska služba pa nad vsemi službami.
395| Markgraf von Meisen. Avgust vojvoda Saški (1526-1586) je bil med vsemi takratnimi knezi najbolj goreč zagovornik luteranstva. 1580 je izdal veliki zbirki cerkvenih pravil Kirchenordnung in Generalartikel z nadrobnimi pravili, ki naj bi urejala cerkveno življenje. O. Sakrausky, n. d. 237, op 2.
396| Knez Georg III. Anhaltski, imenovan »Pobožni« (1507-1553), je bil 1526 stolni prošt v Magdeburgu in se je še leta 1529 izrekel proti »luteranski sekti«, študij reformatorskih spisov ga je prepričal o pravilnosti luteranskega nauka, tako da se je leta 1530 v Augsburgu podpisal pod Confessio Augustana. O. Sakrausky, prav tam, op. 3.
397| Apostolska vera, »symbolum apostolicum« = kratki posnetki verskih resnic. J. Janžekovič, Filozofski leksikon, Celje 1981.
Resnica je: čeprav bi nekdo prebral vse kronike in zgodbe od nastanka sveta dalje, ob tem pa ničesar ne vedel o bivanju, dejanjih in učinkih treh različnih oseb v edinem Božjem bitju, kot je to na kratko in razumljivo zbrano v apostolski veri, mu vse znanje o posvetni zgodovini za blagor in zveličanje duše ne bi nič pomagalo, kajti le pravo spoznanje božjega bivanja, volje in početja človeka zveliča ter ga povede v večno življenje, Iz 53; Jn 3; 5; 6; 17.397 Tudi nauki vseh filozofov in pravnikov o dobrih krepostih, njih postave in pravila, pa vseh teologov zapovedi o božjih službah in molitvah, ki se ne skladajo z desetimi zapovedmi in očenašem, so krive, škodljive in Bogu nasprotne. Če hočemo ubogo, preprosto, prazno-verno in zapeljano ljudstvo v papeških deželah poučiti o pravi stari katoliški veroizpovedi, o pravem razumevanju božje besede, o pravi molitvi in o pravi rabi svetih zakramentov, tega ni mogoče bolje in na primernejši način doseči po nobeni drugi poti kot s katekizmom, če se prizadevno oznanja in razlaga, kakšen pomen ima v njem vsaka posamezna beseda, kaj se v njem skriva, namreč nezmotljiva, preprosta smernica, kako doseči večno zveličanje, ako se vero, življenje in službo Bogu vodi in usmerja po nauku katekizma. Zato sem jaz, Primož Trubar, brez želje po slavi v teh dvaintridesetih letih, odkar sem z rednim posvečenjem postal služabnik Kristusove Cerkve, v slovenskih in nemških cerkvah začel pridigati, vedno in povsod preprostemu človeku najprej predstavil in razlagal katekizem, prav tako pa sedaj v tej naši kranjski Cerkvi, kjer sem začel pridigati pred
kratkim, apostolsko vero pridigam v obliki, kot so jo na osnovi Svetega pisma in augsburške veroizpovedi razlagali in pridigali pravi, sveti, od Boga razsvetljeni, stari in novi učitelji krščanske cerkve, s čemer postaja naša Cerkev v teh deželah vsak dan močnejša in bolj razširjena. Kristus bodi zahvaljen na veke.
Ker so pokojnega visokoučenega gospoda Filipa Melanchthona Loci Tbeologici razlage celega katekizma jasne in ustrezne, sem jaz, Primož Trubar, poleg Katekizma in Novega testamenta iste pred petimi leti spravil v slovenski jezik in dal natisniti. Te smo sedaj po Antonu Dalmati in Štefanu Konzulu v enaki obliki, v slavo Boga in za širitev njegove svete besede, ker smo se kot udje Kristusove Cerkve po darovih, ki nam jih je podelil, za to čutili dolžni, prevedli v hrvaški jezik in so bile natisnjene s hrvaškimi ter ciriličnimi črkami. Upamo, da bomo z njimi med slovenskim in hrvaškim ljudstvom dosegli mnogo koristnega, k čemer naj nam Kristus podari svojega duha, milost in blagoslov. Amen.
To pripovedujemo zgolj zato, da bi vaša milost, volilni knez, in drugi vedeli, da naše knjige niso sanjaške, hujskaške ali nekoristne, pred čimer naj nas Bog milostno obvaruje, temveč smo jih skrbno in marljivo prevedli v omenjene jezike iz uradno dovoljenih latinskih in nemških prevodov Biblije ter dali v tisk. Kajti, hvala Bogu, dobro vemo, da hoče ljubi milostni Bog svoje svete, odrešujoče besede imeti napisane in tolmačene enako, kot jih je sam v svetih biblijskih spisih govoril po Svetem Duhu ali skozi usta svojih ljubih prerokov in apostolov. Zato
si bomo skupaj z našimi pomočniki po božji milosti trdno prizadevali zvesto slediti temu in augsburški veroizpovedi, česar smo se tudi do sedaj držali, in če Bog da, tudi v bodoče za tisk ne bomo pripravili nič drugega kot zgolj vsemogočno resnico. Tako lahko kot pokojni Luther z mirno in čisto vestjo svoje roke in oči dvignemu k Bogu, našemu nebeškemu očetu, se mu zahvalimo ter ga častimo in rečemo, da doslej nikjer nismo učili, pridigali ali zapisali ničesar novega, sektaškega, sanjaškega, pohujšljivega, dvomljivega ali nerazjasnjenega, temveč smo se pri pisanju in pridiganju vedno dosledno držali biblijskih tekstov in v pravem katoliškem duhu sledili katekizmu, Melanchthonovim Locis Theologicis in augsburški veroizpovedi. Tako hočemo tudi v bodoče z milostjo in pomočjo Vsemogočnega do našega groba, pa najsi se nam do tedaj godi dobro ali slabo, ostati tega prepričanja, tako pridigati in pisati ter pred vsakomer javno izpovedovati.
Vse ostalo, kar zadeva vsebino te knjige, vseh naših naukov, pridig in spisov, nadalje, kaj nas je pripravilo k temu slovenskemu in hrvaškemu prevajanju ter ustanovitvi treh tiskarn, kako je imenovani naš milostni gospod in zaščitnik gospod Ivan Ungnad itd. prizadevno, skrbno, pošteno ter pravično porazdelil pomoč in prispevke, ki so jih krščanski kralji, volilni knezi in knezi ter druge izjemne osebe darovale za to delo, pa tudi z vložitvijo velike vsote lastnega denarja, preden je prišla pomoč od drugod, pomagal prebroditi vedno večje stroške, saj omenjeni prispevki še zdaleč ne zadoščajo, dokler knjige ne
bodo prodane. Vse to lahko vaša volilnoknežja milost obširno izve iz drugih nemških predgovorov v slovenskih in hrvaških knjigah, posvečenih presvetlemu, razsvetljenemu krščanskemu kralju Maximi-lianu itd., presvetlemu Bogu vdanemu knezu in gospodu, gospodu Krištofu, wurttemberškemu knezu itd., ki so že ali še bodo izšle iz tiska. Pa tudi to, da teh knjig ni mogoče prodajati kot druge, saj jih ni mogoče prodajati javno, temveč samo tajno in z velikimi stroški dostave, delno zgolj za polovično ceno, delno pa jih moramo celo zastonj razdeliti, če hočemo, da bo božja beseda med njimi razširjena, kot je bilo v omenjenih predgovorih temeljito in obširno navedeno.
Po tem, ko je ta dragocena in koristna knjiga Loci Theologici, iz katere se mladi teologi in duhovniki (kot pravi pokojni Luther in je res) lahko bolje po-uče o razumevanju Svetega pisma kot iz vseh knjig starih očetov, izšla v vaše volilnoknežje milosti dednih deželah najprej v latinskem in kmalu nato še v nemškem jeziku ter bila večkrat ponatisnjena, je ta sedaj prevedena in natisnjena tudi v slovenskem in hrvaškem jeziku. Ker je vaša volilnoknežja milost k temu pripomogla s svojo milostno pomočjo in podporo, smo vaši volilnoknežji milosti iz ponižne hvaležnosti želeli posvetiti in v vašem imenu izdati to hrvaško knjigo s ponižno prošnjo, da to našo namero milostno sprejmete. S tem se skupaj z našim delom vaši milosti ponižno priporočamo. Večni nebeški oče našega zveličarja Jezusa Kristusa naj vašo volilno knežjo milost in vaše potomce milostno

ohrani v pravem spoznanju svoje božje besede, dolgem življenju ter srečnem vladanju. V Ljubljani, dne 20. julija 1562. leta.
Vaše volilno knežje milosti
pokorni služabnik Primož Trubar, krščanskih gospodov, deželanov in mest kneževine Kranjske ter sosednjih dežel in gospostev Metlike, Istre ter Krasa slovenski in nemški pridigar Anton Dalmata Štefan Konzul Istran
EDNI KRATKI
RAZUMNI NAUCI, NAI= potrebnei i prudnei Artikuli
ili Deli, stare prave vere krstianske. Iz ovih vsaki človek more lahko tere brzo se naučiti, koja Verajest ta prava, najstareja, od Boga postavlena, i koja vsakoga človika spassi. Kako, skrozi česa k takovoi Veri moremo priti. Kako se ima Bogu pravo služiti: Kako vsaki Krstianin v nevolah i u vrime smrti ima se kripiti, i zazivati na B[og]a, da na milosti i pomoči Božioi ne bezufa, is Krainskoga jezika sad naiprvo skroz Antona Dalmatina, i Stipana Istriana istlmačeni.
Registar ili ukaz svih artikulov,
koi va tih knigah izloženi jesu, naiti hočeš za Nim-skimi i Hrvackimi predgovori.
Die furnampsten Hauptartickel
Cbristlicber £ebre / aug der lateiniscben / teutscben vnd Windiscben Spracb / in die Crobatiscbe jetzund zum ersten mal verdolmetscbt / vnnd mit Cyruliscben Bucbstaben getruckt.
V TUBINGI
LETO OD KRSTOVA ROISTVA
A F M V.
Dem Durcbleucbtigiften /
vnd GrogmacbtigiftenFurftenvnd Herren/
Herrn Maximiliano Konig zu Bobeim / Ertzbertzogen zu Ofterreicb / Hertzogen zu Burgundi / in obern vnnd nidern Scblefien / Marggrauen zu Merbern / Grauen zu Tyrol / etc.
Gnad vnd Fried von Gott dem Vatter / durcb Jefum Cbriftum vnfern Herrn vnnd Heiland.
vrcbleucbtigifter Cbriftlicber
Konig / gnadigifter Herr. Vnfer berr vn[nd] Seligmacber Jefus Cbriftus / als er in Galilea vnd Judea / felbft das Euangelion vom Reicb Gottes / nacb Beuelcb feines Him[m]lifcben Vatters / vnd wie daffelbig die Propbeten zuuor baben verkundigt vnd in jre Bu-cber eingefcbriben / anfienge zu predigen / vnd die Hobenpriefter / Scbrifftgelerten vnd Pbarifeer / von wegen jres falfcben Verftands vnd Auglegung des Moifi Gefetz vnd der Propbeten / ftraffte. War er alfbald befcbuldigt vnd auggefcbryen / Er bringe ein newe / vnerborte £ebr berfur / verfure darmit das Volck / ricbt Auffrur an / vnd woll der alten Vatter gute Satzungen
A ij jre
jre Gebott / die alten loblicben Gebreucb / vnd alle Gottefdienft / abbringen vnd vertilgen / etc. Der beilig Stepbanus / als er die Hobenpriefter / Hobenfcbulen / die Gelerten vnd Vngelerten zu Jerufalem / von jrem falfcben Verftand der beiligen Scbrifft / vnd von jrem Aberglauben vnd vngerecbten Gottefdienft gern abge-wendt / vnd zum recbten Glauben an den Herrn Jefum Cbriftum gebracbt bette / de^wegen er fo ernftlicb mit jbnen offentlicb difputiert / vnd in jrem Concilio fouil Sprucb vnd Exempel au£ der Bibel / zu beftettigung feiner Lebr vnd Glaubens allegiert vnd eingefurt bat / Aber zu letft mu£t er boren das Vrtbeil von jnen / er babe Gott geloftert / den Moifen vnd jren Tempel gefcbmabet / vnd daruber mit Steinen zu todt geworf-fen worden. Paulus / als er gebn Atben kame / vnd erfabe / wie diefelbig Statt fo gar Abgottifcb war / fieng er an dafelbft mit ergrimmigem Geift / den Juden in jren Scbulen / vnnd den Heiden auff dem Marckt alle Tag zupredigen das Euangelion von Jefu Cbrifto / vom jungften Tag / vnnd von aufferftebung der Tod-ten / vnd ftraffet fie von wegen jres groffen Aberglau-bens. Vnd als er jnen lang vnd aufrfurlicb von dem recbten Gott / den fie vormals nie betten erkennt / ge-predigt / ftunden auff wider jn die andacbtigiften Ju-den / vnd die gelerteften anfebenlicbften Heiden vnd Pbilofopbi / die Stoici vnd Epicurer / difputierten ftarck mit jme / vnd als fie jn bin vnd ber in der Statt betten vmb gefurt / vnd vil von jme gebort / letftlicb verfpotteten fie jn / vnnd fpracben / difer ift ein Sper-mologus / ein Somen oder Quackkramer / ein vnnut-zer Scbwatzer vnd Marfager.
Ettlicb
Ettlicb aber fagten / er fey der newen Gotter verkundi-ger vnnd Prediger / Actor. 17. Alfo ift es den andern Apofteln / vnd zuuor den Propbeten aucb ergangen. Jeremias / als er lang den Juden in Egypto bat gepre-digt vnd die groffe Straff vnd Plagen / wolcbe Gott uber jre Bruder vnd Glaubgenoffen zu Jerufalem / durcb die Babylonier / von wegen jrer Abgotterey / falfcben Gottefdienften / vnd von wegen jres Gottlofen vnd vnbuffertigen Lebens bet zugefcbickt vnd ergebnlajfen / vorbielte / Gaben fie jm zu antwort / Wir wollen deiner Lebr vnnd Predigt nicbt volgen / fonder wir wollen der Himmelkonigin / des Gewitterffrawen / wie bifber vnfere Vorfordern / Vatter / Konig vnd Furften baben getbon / raucbern vnd opffern / darbey es vns wol ergangen / etc. Lefe man das gantz 44. Capitel Jeremie.
Solcber vnd dergleicben Hiftory vnnd Handlungen / ift nicbt allein die Bibel vnnd die Cronica der Cbriftlicben Kircben / fonder aucb die jetzige Welt vol. Gott bat aucb zu difer letfter zeit uberal in der Cbriftenbeit / Gottfelige Lebrer vnd Prediger auffer-weckt / die nacb Beuelcb vnnd Exempel Cbrifti / der Propbeten vnnd Apofteln mit grojfem Ernft vnd Eyf-fer / mit Gefabr jres Leibs vnnd Lebens / ficb mit fcbreiben / trucken vnnd predigen auffs bocbft bemuben vnd dabin arbeiten / damit die groben Abgottereyen vnd ergerlicbe Mifbreucb / aucb das Gottlof / Vnzucbtig / Vnbuffertig Leben / wolcbes durcb die nacblajfigen Seelforger / vnd durcb die vngelerten / beucblerifcben / Ebr vnd Gutgeitzigen / vermeinten Geiftlicben / in die Cbriftenbeit feind eingefcblicben / widerumb
A iij aufgerott
auggerott vnd auggetilgt / vnd entgegen der recbte / alte / feligmacbende Glaub / die recbte Gottgefellige Dienfte / die recbte Gotfforcbt / Liebe / Zucbt / Erbar-keit / bertzlicbe Ebrerbietung vnd freywillige Geborfam gegen der Oberkeit / vnder den £euten gepflantzt vnnd auffgericbt wurden. Aber fie werden eben wie Cbriftus / Paulus vnd Jeremias uberal / aucb bei den groffen Po-tentaten / degwegen befcbuldigt vnd auggefcbryen / fie wollen ein newen verfurifcben vnd auffrurifcben Glau-ben / dabey nie kein Gluck / Heil nocb Sig wider den Turcken nim[m]er wurdt fein / auffbringen / vnd in der Cbriftenbeit anricbten / etc.
Aug difen erzolten alten vnnd newen Gefcbicbten vnnd Exempeln / ift leicbtlicb abzunemen / das die Vnfridlicbe / Aberglaubifcbe vn[nd] Heucblerifcbe Menfcben / vor E. Kun. May. vnd andern / von mei-nen Gebilffen vnnd mir / aucb dermaffen auggeben werden / wir wollen ein newen verfurifcben vnnd ketzerifcben Glauben vnder das Windifcb vnd Crobatifcb Volck bringen / vnd bey jnen auffricbten. Vnd dieweil es die taglicbe Erfarung gibt vnnd zeu-get / das folcbe Belials Kinder vnnd Feinde der Gottlicben Warbeit / mit jrem vngegrundten / vnwarbafften augfcbreien / vil Gutbertzig Andacbtig Perfonen / bo-bes vnd niders Stands uberreden vnd vmb jrer Seelen Seligkeit bringen / alfo / das diefelben kein recbtfcbaffen / Gottfeligs Cbriftlicbs / Bucb lefen / nocb kein lautere / Euangelifcbe Predig boren wollen.
Derbalben / Cbriftlicber vnnd Gnadigfter Herr Konig / aug obangezeigten Vrfacben / fo will icb in difer andern teutfcben Vorred. / uber die jetzt newe Crobatifcbe ge=
truckte
truckte Bucber / auffs kurtzeft fo es muglicb / erftlicb den gantzen jnnbalt difes Cyrulifcben Bucbs / ordenlicb vnd warbafftig / wie dann zuuor aucb in einem teutfcben Truck gefcbeben / anzeigen. Nacbmals fo will icb aucb lautter / clar vnd auffurlicb fagen vnd offent-licb bierinn bekennen / was wir von den furnambften Artickeln vnfers Cbriftlicben Glaubens / darumb jetztundt / vnd zu jeder zeit der grofte Stritt / Krieg vnd Zwifpalt in aller Welt gefcbeben / balten vnd glauben / vnd was vnd wie wir von denfelbigen Artickeln / leb-ren / fcbreiben vnnd predigen / Auf dem E. Kun. May. vnnd maniglicb (verboff icb) erkennen werden mogen / vnd vergwift fein / das wir mit difer vnferer Arbait / kein Auffrur / kein newen verfurifcben Glauben an kei-nem Ort in der Cbriftenbeit / anzuricbten gedencken / darvor wolle vns der liebe Gott bebutten / etc. (denn wir fagen vnd bekennen mit dem Tertulliano / was zum erften vnnd alt geweft in der Religion / daffelbig ift war-bafft / recbt vnd gut / Was aber bernacb kommen vnnd new ist / das ift Ebebrecberifcb / falfcb vnd vnrecbt) / Sonder nur den alten / recbten / feligmacbenden / Cbriftlicben Glauben / wolcben Gott von owigkeit furfeben vnnd verordnet / vnd in der zeit durcb feinen Son / vnnd durcb die Propbeten vnd Apoftel den Menfcben geoffenbaret / vnd in aller Welt zupredigen beuolben. Ja difen recbten Glauben / vnd keinen andern / wolten wir gern mit der bilffe Gottes / mit difem vnferm Dollmetfcben vnd Trucken / vnder dem armen Windifcben vnd Crobatifcben Volck / vnd in der Turckey / widerumb auffricbten vn[nd] erweitern / auff das fie zu recbter Erkanntnuf Gottes vnnd feines lie=
ben
ben Sons / vnfers Herrn vnnd Heilands kommen / vnnd fambt vns ewig felig wurden. Darzu gebe Gott der Vatter vmb Chrifti Jefu feines Sons willen / fampt dem heiligen Geift / fein Gnad vnd Segen / Amen.
Difes Buch ift vor fechs Jaren / am erften in Windifcher Sprach / mit lateinifchen Buchftaben getruckt / darinn feind die furnameften vnd nottigiften Hauptartickel des Chriftlichen Glaubens auggefuret / vnd in funff Theil / vnd zwey vnnd fechzig Capitel abgetheilt. Jn dem erften Theil / vnnd den erften zwolff Capitteln nacheinander / wurdt aug Biblifcher heiliger Schrifft / vnnd aug den Haidnifchen Gottefdienften vnnd Gefchichten / augfurlich geler-net / angezeigt / erwifen vnd dargethan / das der recht Chriftlich Glaube vnnd die £ehr des heiligen Euangelij / der aller elteft Glaube / vnd die Eltefte £ehr fein / vnd von Gott felbft von owigkeit furfehen / geordnet vnd geftifftet / vnd durch feinen Son am erften dem Adam vnd Eve / nach jrem Fahl geoffen-baret vnd gepredigt worden. Im andern Theil vom zwolfften big auff das vier vnd dreiffigft Capitel / wurdt aug dem alten vnd newen Teftament / vnd furnamlich aug dem Spruch / Faciamus hominem fecundum imaginem noltram / von wegen der Ju-den vnd Turcken auffs einfeltigft vnnd verftendigeft gelernt / das in dem einigen owigen Gottlichen Wefen / drey vnderfchidne Perfonen fein / Item was das Bild Gottes / nach wolchem die erften Menfchen gefchaffen / vnd daffelbig widerumb durch jren Abfal jnen vnnd vns allen verloren / gewegt fey / Item was die Erbfundt / die wurcklichen / todtlichen vnnd laglichen Sunden fein.
Im
Im dritten Tbeil vom vier vnd dreifligften bif auff das fecbs vnnd viertzigft Capittel / wurdt gelernt mit claren Gleicbnujfen / Exempeln vnnd mit vilen verftendigen Sprucben / des alten vnd newen Teftaments / vnd der alten vnd newen Lebrern / das der Menfcb allein durcb den recbten / lebendigen Glauben an den Son Gottes / erlange Gottes Huld vnd vergebung aller Sunde / vnd werde auf Gnaden vmb Cbrifti willen von Gott / fur from[m] / Gerecbt / Heilig / Tucbtig vnnd wurdig des ewigen Lebens gebalten. Im vierdten Tbeil vom fecbs vnd viertzigften bif auff das fiben vnd funfftzigft Capittel / wurdt gelernt / warzu vns das Gefetz gegeben / wie vnd warumb wir gute Werck tbun / Gott dienen / die beilige Sacrament recbt braucben follen. Es werden aucb darneben etlicb Gegenred wider die Recbtferti-gung des Glaubens / verantwurt vnnd widerlegt. Im funfften Tbeil vom fiben vnnd funfftzigften bif auff das zwey vnnd fecbtzigft Capittel / werden die Vrfacben angezeigt / warumb die Recbtglaubigen fouil Angft / Trubfal / Anfecbtung vnd Widerwertigkeit / fur andere Volcker / in difem Leben leiden mujfen. Vnd daneben die Troftungen auf der beiligen Scbrifft / wie ficb ein jeder Cbrift im Creutz foll troften vnd erbalten / vnd wie man recbt betten / vnd Gott anruffen foll / etc.
Was fonft die ftreittigen Artickel des Glaubens Sa-cben belangt. Wenn man den Handel vnnd alle Sacben der Religion recbt anfeben vnd erwegen will / warumb docb vnd wef wegen die Menfcben / vnd fonderlicb die Cbriften / einer den andern alfo anfeinde / verfolge / befcbuldige
vnd

vnd fage / difer oder jener Glaube / lerne vnnd predige nicbt recbt / der oder difer woll ein newen verfurifcben Glauben auffricbten / etc. So gefcbicbt das alles furnam-licb vnd am mebrften von wegen zweyer Artickel. Der ein Artickel ift / wie vn[nd] wo / durcb was Mittel vnd Weg ein Menfcb die Gnad / Huld Gottes / vergebung aller Sunden / den beiligen Geift vnd das ewig £eben mog er-langen vnd uberkommen. Der ander Artickel ift / wie / wo / vnd wolcber geftalt / man Gott dem Herren recbt / nacb feinem Willen vnd gefallen foll dienen. In diefen zweyen Artikkeln / baben vnd werden ficb die Recbtgleu-bigen / mit den falfcb vnd Vngleubigen / zu keiner Zeitt vnd an keinem Ort / nimmer vergleicben. Vnd von wegen difer zweyer Artickel / feind die Recbtgleubigen / von den Vnrecbt / Falfcb / Abergleubifcben vnd Vngleubigen / je vnd allwegen verfolgt vnd getodt worden. / Der Abel von Cain / Ifaac von Ifmaell Jacob von Efau / Dauid von Saull die recbte Propbeten von den abergleubifcben Konigen vnnd Propbeten / Cbriftus von den Hobenprieftern / Pbarifeern / vnd Scbrifftgelebrten / die Apoftel vnd Mar-terer von den Juden vnd Heiden. Alfo werden aucb jet-zundt die recbtgleubigen Gottfeligen Cbriften / von den falfcben / abergleubifcben / tyrannifcben vnd beucblerifcben Geiftlicben / vnd von dem Turcken uberal veruolgt / vnd jammerlicb vmbgebracbt.
Vnd was nun den erften ftrittigen Artickel berurt / fo glauben / lebren / predigen / fcbrieben vn[nd] trucken wir offentlieb / fonderlicb in difem Bucb / nacb vermog vnnd jnnbalt der beiligen Biblifcben Scbrifft / namlicb alfo. Nacbdem
alle
alle Menfcben in Sunden empfangen / geborn / vnnd von Natur Kinder des Zorns feind / vnd jr Hertz / jr ticbten vnd tracbten von jugendt auff immerdar bog / darum[m] feind fie alle vor Gott vnrein / Sunder / groffe Scbuldner / vnrecbt / vntucbtig / vnuerftandig / fcbalckbafftig / gedenken vnd tbun kein gut / vnnd feind arme verjrrte Scbafflin / Item / fie feind vnder dem Vnglauben / vnder der Sunde / vnd vnder dem Flucb vnd Vermaledeyung des Gefetzes / alle befcbloffen / vnd dem owigen Tod vnd Verdamnug vn-derworffen. Wie dann von difem Jammer / den alle Menfcben auff jnen baben vnd tragen / Gott felbft / Gen. 68. Moifes / Exod. 34. Deutro. 32. lob. 14. 15. 25. David / Pfal. 14. 32. 51. 130. 143. Salomon 3. Reg. 8. Efai. 53. 64. Cbriftus / Matb.18. Joban 8. Paulus / Rom. 3. 5. 7.11. Epbes. 2. Galat. 3. Joban. Euange. 1. Joban. 1. clar vnd lautter zeugen vnd reden. Will nun ein Menfcb difes Ellendts / Jamers / vnd fcbwaren groffen Lafts / die alle Menfcben in die Holle verftogt / vnnd das owig Verderben gewiglicb darauff volget / abkom[m]en vnd ablegegen398 / von den Sunden / vom	398l Ab|e9en-
Zorn vnd Vngnad Gottes / vom Flucb vnd Vermaledeyung des Gefetzes / vom owigen Tod / vom Teufel / vnd von der Holle erledigt / frey vnd log werden. Vnd entgegen widerumb die Gnad vnd Huld Gottes / ver-gebung aller Sunden / die Heiligkeit / Frombkeit vnd Gerecbtigkeit / darmit er vor Gott wurdt mogen beftebn / den beiligen Geift / verenderung vnd ernewe-rung des Hertzens / Sinns vnnd Gemuts / recbte Liebe vnd Geborfam zu Gott zu feinem Wortt vnd Gebot-ten / den Sig uber den Todt / Teufel
B ij vnd
vnd Holl / gewiffen Troft vnd erbaltung in eufferlicben vnd innerlicben fcbwaren Anfacbtungen / vnd enttlicb das owig £eben erlangen vnd uberkommen. Solcbe Ga-aben vnd bim[m]lifcbe Gutter / die alle zum owigen Le-ben geboren / wurdt kein Menfcb / bey keiner Creatur / weder im Himmel bey den Engeln / nocb bey den Heili-gen / nocb auff Erden bey keinem Menfcben / nocb bey jme felbft / aucb durcb kein ander Mittel / Weg / Werck / oder Verdienft / fonder allein / allein bey dem Sone Gottes / vnferm Herren vnnd Erlofer Jefu Cbrifto / durcb den lebendigen Glauben an jne / finden / erlan-gen vnd uberkommen / vnd derfelbigen in der Ewigkeit genieffen.
Vnd difer recbter Glaub an den Herren Jefum Cbriftum / fcbleugt keins wegs aug / den Glauben an die andere zwu Perfonen im Gottlicben Wefen / an Gott den Vatter / vnd an den beiligen Geift / Er verwurfft aucb nicbt / fonder erfordert die recbte Bug / befferung des Lebens / die Liebe / Hoffnung / gute vnd von Gott gebottne Werck / die recbten Gottefdienft / vnd den recbten braucb der beiligen Sacramente. Allein wo man aug folcben oder andern Wercken vn[nd] Gottesdienften ein Opus operatum / wie ettlicb pflegen zureden / macben will / das man damit / (wan[n] fie fcbon one Glauben / vnd in der Vnbuguertigkeit werden voll-bracbt) vermeint Gnad / vergebung der Sunden vnd das ewig Leben bey Gott zuuerdienen / dardurcb die Ebr vnd Glori Cbrifti / fein Ampt vnd Verdienft verkleinert / die armfelige erfcbrockne / betrubte vn[nd] fcbwacbe Gewiffen verwirrt / vnd zweyffelbafftig gemacbt werden. Alfdann follen fie neben dem verdienft Cbrifti vnnd
Glauben
Glauben an jn / von wegen des Mifbraucbs vnd Mifuerftands nicbts gelten / fonder verworffen fein. Dann Gott der Vatter bat vns das ewig Leben auf Gnaden / allein in feinem Son gegeben / 1. Job. 5. Vnd Cbriftus fagt felbft: Er fey die Aufferftebung vnd das Leben / Joban. 5. 6. 11. 14. Vnd Petrus fagt: Es ift in kei-nem andern Heil / ift aucb kein anderer Name den Menfcben gegeben / darinnen wir follen felig werden. Acto. 4.
Nun difen Glauben (es fagen darwider Bapft / Bifcboffe / Pfaffen / Muncb / Concilia / vnd die gantze blinde Welt was fie wollen) Namlicb / das wir allein durcb Jefum Cbriftum des lebendigen Gottes Son / von wegen feines wunderbarlicben / volkommen Geborfams gegen feinem bim[m]lifcben Vatter / leidens / fterbens vnd aufferftebung / etc. (fouer wir / wie Petrus fampt alle Apofteln / an jne glauben / aucb mit dem Mund vnd den Wercken offentlicb bekennen) Vnd fonft durcb nicbts / weder im Himmel nocb auff Erden (Gottes verbeiffung nacb) felig werden. Hat nicbt der Lutber oder feine Gefellen oder Difcipel (wie ettlicb argliftig / verlogen Bofwicbter / wider jr eigen Gewijfen aufge-ben / fcbreiben / trucken / vnd uberall auffcbreyen / vnd vil vnerfarne in der beiligen Scbrifft vnd einfaltige Leut darfur acbten / balten glauben vnd dauon reden) erdacbt / vnnd erft zu difen vnfern zeitten vor 45. Jaren in der Cbriftenbeit auffgebracbt / vnnd fouil Leut / mit feinem predigen / fcbreiben vnd Bucbern / zu difem ne-wen (wie fie fagen) vnd verfurifcben Glauben (mit Arglift vnd Betrug) gebracbt / etc. keinf wegs / es folle aucb follicbs kein Menfcb auff Erden mit nicbtenglauben.
B iij Sonder
Sonder difen Glauben / das alle Menfcben allein durcb Jefum Cbriftum von wegen feines Verdienfts / fo ficb defbalben durcb den recbten Glauben an jn / vnd durcb den recbten Braucb der beiligen Sacramen-te tbeilbafftig macben / felig folten werden. Hat Gott der Vatter mit feinem Son vnd dem beiligen Geift von owigkeit furfeben / alfo verordnet vnd geftifftet / wie der beilig Paulus clar dauon zeugt / da er alfo fcbreibt / Epbes. 1. Gott der Vatter bat vns erwollet durcb Jesum Cbriftum / ebe der Welt Grund gelegt war / das wir folten fein beilig vnd vnftrafflicb fur jm in der Liebe / vnd bat vns verordnet zur Kindtfcbafft gegen jm felbft / durcb Jefum Cbriftum / nacb dem wolgefaln feines Willens / zu lob feiner berrlicben Gnad / durcb wolcbe er vns bat angenem gemacbt / in dem Geliebten / in wolcbem wir baben die Erlofung durcb fein Blut / namlicb die vergebung der Sunde / etc. Lefe man das gantz Capittel. Vnd zu den Colos. am 1. Capittel fcbreibt er aucb alfo. Es ift Gottes wol-gefallen gewefen / das in Cbrifto alle fule wonen wol-te / vnd alles durcb jn verfonet wurde zu jm felbs / es fey auff Erden oder im Himmel / damit das er fride macbet / durcb das Blut an feinem Creutz / durcb ficb felbs. Vnd Petrus / 1. Pet. 1. fagt / Jr wiffet, das jr nicbt mit vergengklicbem Silber oder Gold erlofet feyt / von ewerm eitteln Wandel nacb Vatterlicber weife / fonder mit tbeurem Blut Cbrifti / als eines vnfcbuldigen vnd vnbefleckten Lammes / der zwar zuuor verfeben ift / ebe der Welt grund gelegt ward / aber offenbaret zu den letften zeitten / vmb ewert willen / etc.
Vnd
Vnd difer vnfer recbter Cbriftlicber Glaube / ift vor 5600. Jaren vom Son Gottes felbft / vor feiner Menfcbwerdung nocb im Paradei^ / den erften zwey-en Menfcben alfbald nacb jrem Fall am allererften ge-prediget vnd geoffenbaret / da er vor jnen beiden zu der Scblangen fpracb / Des Weibs fomen foll dir den Kopff zertretten. Dergleicben bat der Son Gottes ber-nacb den andern Ertzvattern aucb difen Glauben ge-predigt / da er zu Abrabam Gen. 22. zu Ifaac / Gen. 26. zu Jacob / Gen. 28. vnd zu Dauid 2. Reg. 7. Pfal. 89. redet / das durcb jren Somen alle Volcker auff Erden gefegnet werden. Difen Somen legen au£ Efaias 7. 9. 11. vnd Paulus Gal. 3. Ift Cbriftus felbs / durcb difen Somen allein werden alle Gleubigen gefegnet / das ift / von der Sunde / vom Zorn Gottes / vo[m] ewigen Tod / vom Teuffel ledig gezolt vnd gefprocben / vnd widerumb fromb / gerecbt vor Gott gemacbt. Dann Cbriftus / fpricbt Jobannes / 1. Joban. 3. ift darumb erfcbinen / auf das er vnfere Sunde wegneme / vnnd des Teuffels werck zerftore. Das aber dem alfo / das Gott mit den Ertzvattern vnd Moifen durcb feinen Son babe geredt / zeuget Cbriftus felbft / da er fagt Mattb. 11. Niemandt kennet den Vatter dann nur der Son / vnd wem es der Son will offenbaren. Vnd Paulus fagt / 1. Tbim. 6 Gott wonet in einem Liecbt / da niemandt da-zu kom[m]en kan / wolcben kein Menfcb gefeben bat / nocb feben kan. Vnd Colos. 1. fpricbt er / Cbriftus ift das Ebenbilde des vnficbtbaren Gottes. Jobannes Euangelift / 1. Joban. 4. fagt: Niemand bat Gott jemals gefeben. Dergleicben der Tauffer / Joban. 1. Niemandt bat Gott je gefeben / der
Einge=
eingeborne Son / der in des Vatters Schog ift / der hats vns verkundigt. Vnd von degwegen wurdt auch der Son Gottes ettliche mal in der H. Schrifft / das Wortt oder die Rede Gottes genen[n]t / darumb das Gott durch jn mit den Menfchen geredt habe. Vnd von difem / das der Son Gottes / die ander Perfon im Gott-lichen Wefen / habe mit den Ertzuattern geredet / zeu-gen vnnd fchreiben auch die alten Chriftlichen Lehrer / furnamlich Ireneus wider die Katzer Valentinianer / Lib. 4. Cap. 14. 15. 16. 17. Vnd von difem vnferm Glauben / das wir allein durch Chriftum felig werden / hat offtgemelter Son Gottes in feiner Demut vnd Menfchwerdung uberall im Judifchen Landt vor 1530. Jaren / gar lautter / verftendig vn[nd] offentlich mit vilen Worten an Tag geben / auggelegt vnd gepre-digt / denfelbigen mit groffen Wunderwercken genugfam bezeugt vnd beftettigt / das derfelbig allein der feligmachende Glaub fey / wie die Euangeliften vn[nd] Apofteln in jren Gefchrifften uberfluffig zeu-gen / vnd fonderlich Johannes vnd Paulus. Vnder an-dern fchonen / lauttern / claren / verftandigen vnd vilen Spruchen / fagt Chriftus / Joh. 6. Das ift der Will des Vatters der mich gefandt hat / das ich nichts verlie-re von allem / das er mir gegeben hat / fondern das ichs aufferwecke am jungften Tag / Das ift aber der Wille des der mich gefandt hat / das wer den Son fihet vnd glaubt an jn / habe das ewig Leben / vnnd ich werde jn aufferwecken am jungften Tage. Vnd Johan. 14. fagt auch Chriftus felbft: Ich bin der Weg vnnd die Warheit vnd das Leben / Niemandt kompt zum Vatter dann durch mich.
Difen
Difen alten cbriftlicben Glauben / bat aucb der H. Geift durcb die Propbeten / Apoftel vnd Euangeliften ge-lebrt / gepredigt / vnd in die beilige Biblifcbe Scbrifft in das alt vnd new Teftament gefetzt / vnd einfcbreiben laffen. Dann was die Propbeten / Apoftel vnd Euangeliften gelernt / gepredigt vnd gefcbriben / das baben fie nicbt von jnen felbft / fonder der beilig Geift durcb fie / vnd auf angeben des beiligen Geifts baben fie das getbon / wie Cbriftus felbft dauon zeuget / da er fagt Marci 12. Der Dauid fpricbt durcb den beiligen Geift:
Der Herr bat gefagt zu meinem Herrn / fetze dicb zu meiner Recbten. Vnd Matb. 10. fagt Cbriftus zu feinen Jungern: Jr feidt es nicbt die da reden / fondern ewers Vatters Geift ift es / der durcb eucb redet / Darumb bat er jnen am Oftertag vnd am H. Pfingftag den beiligen Geift geben / Joban. 20. Actor. 2. Vnd Petrus / 2. Petr. 1. fagt aucb / das keine Weiffagung in der Scbrifft gefcbicbt auf eigner Auflegung / dann es ift nocb nie keine Weiffagung auf menfcblicbem Willen berfur bracbt / fonder die beiligen Menfcben Gottes baben geredt / ge-triben von dem beiligen Geift. Vnd die beilige Scbrifft re-det am mebrften nur von dem Herrn Jefu Cbrifto / wie er Cbriftus felber zu den Juden alfo fagt Joban. 5. Sucbet in der Scbrifft / dann jr meinet jr babt das ewige Leben dar-innen / vnd fie ift die von mir zeuget / vnd jr wollt nicbt zu mir kommen / das jr das Leben baben mocbtet. Vnd nacb feiner Aufferftebung fpracb er zu feinen Jungern Luc. 24. Es bat alles erfult mujfen werden was von mir gefcbriben ift im Gefetz Moifi / in den Propbeten vnd in den Pfalmen. Vnd
C der
der allmacbtig / gutig Gott / bat wunderbarlicb difes beilig Bucb die gantze Bibel / vnder fouil verenderun-gen vnnd zerftorungen der Konigreicben / Furftentbumben / Lander vnd Stett / erbalten vnd be-wart / vnd jetzundt fcbier in alle Spracben laffen verdolmetfcben / Dan[n] Gott will / das alle Menfcben den recbten Glauben / allein aug der Heiligen Scbrifft erlernen follen. Vnnd von des wegen fpracb Abrabam zu dem verdampten Reicben / feine Bruder follen den Moifen vnd die Propbeten lefen / vnd volgen / wollen fie in die Holle nicbt kommen. / £uc. 16.
Vnd difen allein feligmacbenden Glauben / an den Herren Jefum Cbriftum / baben gebabt / Adam / Eva / Abel / Setb / Enocb / Noe / Sem / Japbet / Abrabam / Ifaac / Jacob / Jofepb / etc. Vnd durcb difen Glauben / feind alle beilige Vatter aucb im alten Teftament / wide-rumb mit Gott verfonet / gerecbt / fromb / beilig / Gottgefallig / vn[nd] felig worden. Vnd fie baben von folcbem Glauben vnd von der Zukunfft des Sons Got-tes / in dife Welt / allwegen vnd uberal bey jren Alta-ren / Opfferen / geredt / gelebret / vnd offentlicb ge-predigt / Wie der Apoftel zun Hebreern am 11. Capittel dauon alfo zeuget: Durcb den Glauben bat Abel Gott ein groffer Opffer getbon dann Cain / durcb wolcben er Zeugnug uberkommen bat / das er gerecbt fey / da Gott zeugete von feiner Gabe / vnd durcb denfelbigen redet er nocb / wiewol er geftorben ift. Durcb den Glauben ward Enocb weg genom[m]en / das er den Tod nicbt febe / vnd ward nicbt erfunden / darumb das jn Gott wegnam / Dann vor feinem wegnemen bat er Zeugnug gebabt / das er Gott gefallen babe. Aber on Glauben
ist
ift vnmoglicb Gott gefallen. Durcb den Glaube[n] bat Noe Gott geboret / vnnd die Arcbe zubereitet / Gen. 4. 5. 6. Den Noe / nennet Sanct Peter / 2. Pet. 2. ein Prediger der Gerecbtigkeit. Abrabam / fagt Cbriftus felbft / bab jn gefeben / vnd frewet ficb / Joban. 8. Abrabam das er Gottes Verbeiffung geglaubet / ift degwegen ge-recbt vnd fromb vor Gott worden / Gen. 15. Rom. 4. Galat. 3.
Von difen alten / recbten / vnferm Cbriftlicben Glau-ben an den Herrn Cbriftum / bat aucb der Moifes lang vnd vil mit feinen mancberley vnd feltzamen Opffern vnd Gottefdienften / verborgen vnd dunckel gefcbriben vnd gepredigt / aber am verftendigften / Deutro. 18. wol-cbe Predigt Petrus vnd Stepbanus in jren Predigten / Act. 3. 7. baben eingefubrt / vnd Cbriftus felbft fagt / das Moifes vil von jme gefcbriben babe / Job. 5. Luc. 24. Nacb jme dergleicbe(n) ale Propbeten / fonderlicb der Dauid vnd Efaias / wie Petrus / Act. 3. 10. fagt / gebent Zeugnug / das durcb Cbrifti Jefu Namen / alle die an jn glauben / vergebung der Sunden empfaben. Alfo zeugen aucb von vnferm Glauben Sanct Jobannes der Tauffer / die Jungfraw Maria / alle Apoftel / alle Gottfelige alte vnd newe Lebrer. Der Tauffer Jobannes fagt lautter vnd offentlicb / 1. Joan. 1. Cbriftus ift das Lamb Gottes / wol-cbes der Welt Sunde tregt / der Vatter bat den Son lieb / vnd bat jm alles in feine Hand gegeben / wer an den Son glaubet / der bat das ewige Leben / wer dem Son nicbt glaubt / der wurde das Leben nicbt feben / fonder der Zorn Gottes bleibt uber jm. Die Jungfraw Maria fagt von Cbrifto / als fie jn in jrem Leib truge / feine Barm-bertzigkeit
C ij weret
weret jmmer fur vnd fur / bey denen die jn forcbten. Pe-trus / vor der bocbften geiftlicben vnd weltlicben Oberkeit zu Jerufalem / anftatt der andern Apofteln all / fagt vnd bekennet lautter vnd offentlicb / Es fey in keinem andern dan[n] in Cbrifto Heil / ift aucb kein ander Name dem Menfcben gegeben darinnen wir follen felig werden. Von difem recbten Glauben / fcbreiben vnd lebren alle gelerte / verftendige / Gottfelige / alte vnd newe Lebrer. Der beilig Ambrofius uber das erfte Capittel der erften Epifteln zun Corintbiern fcbreibt / das ift eines mals von Gott geordnet vnd befcbloffen / das wolcber an Jefum Cbriftum glaubt / der foll felig werden / on gutte Werck / allein durcb den Glauben / vnd foll vmb fonft vergebung der Sunden emp-faben / Solcber der alten Lebrer Sprucb / bab icb in difem Bucb im 45. Capittel mebr eingefurt. Sovil fey digmals vom erften ftrittigen Artickel angezeigt.
Von dem andern ftrittigen Artickel in Glaubens facben / namlicb wie man Gott recbt dienen foll / feien meiner Gebulffen vnnd mein Glaube / £ebre / Predigten / fcbreiben vnd Trucken / dabin vnd alfo gericbt vnd geftelt. Nacb dem der owig Gott nacb feiner groffen Barmbertzigkeit vnd Liebe gegen vns / vmb Cbrifti Jefu willen / durcb die wurckung des beiligen Geifts / vns zu folcbem recbten Cbriftlicben Glauben bat erwolt / berufft vnd kommen laffen / dardurcb wir Gnad / vergebung aller Sunden / baben erlangt / Kinder vn[nd] Erben Gottes / aller bim[m]lifcben Gutter tbeilbafftig worden / vnd des owigen Lebens nacb Gottlicber / reicber vnd warbafftiger Verbeiffungen vergwigt feind. Gegen folcber groffer / vn=
augfprecblicber
auffprecblicber / vns bewifner Gnad vnnd Woltbaten / ift billicb / das wir vnfer Lebenlang vnnd on vnderlas / vns danckbar erzeigen / vnd des Gottlicben Willens befleiffen / vnd alles das / was jme zuwider / auffs bocbft meiden / vnnd dauor butten. Derbalben ift von notten / vnd will ficb allen Cbriften geburen / das fie nun binfur den bofen Luften vnd Begirden / wolcbe in jrem Fleifcb / bif der Leib ftirbt / ftecken / widerftreben / diefelbigen on vnderlaf dempffen / todten vnd wur-gen / vn[nd] in jnen nicbt laffen uberband nemen vnd berrfcben / wie Paulus Rom. 6. 8. 12. Gal. 5. Epb. 5. Col. 3. mit lautem Worten leret / allem Gottlofen Wefen abfagen / vnd von allen Sunden / furnamlicb denen / die der beilig Paulus Rom. 1; 1.Cor. 6. Gal. 5. nacbein-ander erzolt / abfteben / vn[nd] ficb daruor butten / dan[n] durcb diefelbige Sunde / die wider die Gewiffen gefcbeben / verliert man den beiligen Geift / den Glauben. Vnd der in folcben Sunden verbarret / tbut nicbt recbte Buf / ift in Vngnaden Gottes / kan Gott nicbt recbt anruffen / bat ein bof Gewiffen / ift in des Teuf-fels gwalt. Darumb vnd von defwegen alle Menfcben / die recbte Cbriften wollen fein / muffen (vnd tbuns aucb von Hertzen gern) Gott den Herren forcbten / lieben / feines Willens / geborfams vnnd baltung feiner Gebott ficb befleiffen / jbme mit luft vnd freud / in der Gerecb-tigkeit vnd Heiligkeit / wie Zacbarias lebret / Luc. 1. dienen jr Lebenlang / vnnd alfo mit guter / frolicber Gewiffen auff die berrlicbe Erfcbeinung des groffen Gottes warten / Tit 2. Das fie allweg vnd gern gebn in die Kircben / zu den recbten / Gottfeligen Predigen / zu dem gemeinen Gebett / das fie dz beilig Abentmal
C uj des
des Herren wie daffelbig Cbriftus felbft eingefetzt vnnd beuolben / offt wirdigklicb empfaben / Gott dem Her-ren fur alle Cbriften / fur alle Stand vnd Obrigkeiten / im recbten Glauben / im buffertigen Leben in Cbrifti Jefu Namen mit ernft anruffen vnnd bitten / das fie ein erbers Leben furen / jederman guts tbun / niemandt belaidigen / allweg nucbtern fein / faften / vil Almufen geben / allen Menfcben trewlicb ratben vnnd belffen / nacb jrem boften vermogen / jrer furgefetzten Obrigkeit / jren Seelforgern vnnd Eltern alle Ebr / Trew vnd billicben Geborfam erzeigen / Vnnd wann jnen Notb / Angft / Armut / Kranckbeit / Verfolgung / Wider-wertigkeiten vnnd der Leiblicbe Tod furfelt / das fie kein vnbillicbs Mittel zur Bebelff / als Zauberey / das verlaugnen oder abfall von der erkannten Warbeit / gebraucben / fonder Gott anruffen / die Sacben jme befelben / vnnd darinn gedultig fein. In Summa vnfer Lebr / Scbreiben / Predigten vnd Trucken ift / das alle Cbriften jren Glauben / Gottefdienft Leben / Beruff / Ampt vnnd Stand balten vnd furen / nacb dem rainen Wortt vnd Beuelcb Gottes / vnd das fie folcbes alles willig / vnd mit frolicbem Gemut tbuen / allein Gott zu ebren vnnd gefallen / das fie alfo Gott in dem / jren fcbuldigen Geborfam vnnd Danckbarkeit erzeigen / vnnd das fie jren Glauben / das er in jnen recbt lebendig ift / das fie von Sunden abgeftanden / ein newes Gottfeligs Leben an ficb genommen / gegen manniglicb beweifen / vnnd das fie den erlangten recbten Glauben / Gnad / Segen / den beiligen Geift bebalten / vnd das fie
der
der zeitlichen vnnd owigen Straffen Gottes / die Gott auff die grojfen mutwilligen Sunder gelegt / entgehn / vnnd entpfliehen / Aber nicht der meinung das fie mit folchen jren Wercken / bey Gott vil Ablas / vergebun-gen der Sunden / den Himmel vnnd das owig Leben wolten verdienen oder erkauffen / keinfwegs / denn Gott hat den rechten glaubigen Chriften / alles / was zum owigen Leben gehort / aug Gnaden / vmbfonft / vmb Chrifti Jefu willen / wie oben im erften ftrittigen Artickel gehort / geben. Das owig Leben fagt Paulus Rom. 6. Eph. 2. Jft ein Gab vnnd Gefchenck Gottes / durch Jefum Chriftum vnfern Herrn. Vnd der heilige Johannes fagt 1. Joh. 5. Gott zeuget von feinem Son / vnd das ift das Zeugnug / das vns Gott das owige Leben hat gegeben / vnnd folches Leben ift in feinem Son / wer den Son Gottes hat / der hat das Leben / wer den Son Gottes nicht hat / der hat das Leben nicht.
Hieneben vnd mit difem vnferem lehren / fchreiben / predigen vnd trukken / verwerffen / ver-nichten vnd verdammen wir offentlich alle andere Glauben / Lehren / Predigten / Schrifften vnd Bucher / die anderftwo vnd durch andere Mittel / Gnad / vergebung der Sunden / vnd das ewig Le-ben / dann bey Chrifto Jefu / durch den rechten Glauben / lehren vnd weifen zufuchen. Dergleichen verwerffen wir alle Gottefdienft / vermeinte gutte Werck / Gewonheiten vnd Gebreuch in der Kir-chen / wie alt / fchon / vnd gut diefelbigen fehen / den Leuten angenam / von hochweifen / gewaltigen Perfonen erdacht / auffgefetzt / vnd
von
von jnen gebalten vnd vertbadingt werden / wolcbe eint-weders dem Wortt Gottes zuwider / oder in der beiligen Biblifcben Scbrifft nicbt begriffen oder gegrundt feyen / das ift / die Gott felbft durcb feinen Son / oder durcb die Propbeten vnd Apofteln nicbt babe auffgefetzt vnnd ge-botten zu balten / oder wo diefelbigen Gottefdienft anderft / dann fie Gott vnd Cbriftus der Herr auffgefetzt baben / gebraucbt vnd gebalten werden. Vnd folcbes ver-nicbten vnd verdammen / tbun wir nicbt au]s vns felbft / au£ Hocbmut / au£ Vnverftand / oder au£ Neid vnd Feindfcbafft / (das fey ferr von vns / dann wir verdienen darmit kleinen Gunft vnd Danck / von der Welt) fonder wir muffen das tbun / nacb dem ernftlicben ftrengen Beu-elcb Gottes / vn[nd] nacb der Lebr vnd dem Exempel Cbrifti / Moifi / aller Propbeten / Apoftel / Marterer / vnd aller Gottfeligen alten vnd newen Lebrern. Dann vnfer lieber Herr Gott kan nicbt bober geunebrt vnd er-zurnt / aucb die Menfcben vmb jrer Seelen Heil betrogen werden / dann durcb folcbe falfcbe / abgottifcbe / abergleubifcbe / vnnd von Menfcben erdicbte Gottefdienfte / Gott bat fie aucb an niemandt nie / vnd zu keiner zeitt vngeftrafft gelaffen. De^wegen aucb alle Propbeten / Apoftel / Marterer vnnd trewe Lebrer / wider folcbe falfcbe Gottefdienfte (die fie Abgotterey / geiftlicbe Ebebrecberey vnd Hurerey / Abfall von Gott nennen) fo ftarck vnd mit groffem Ernft gefcbryen / gefcbriben / vnd daruber jr Blut vergoffen baben. Cbriftus der Son Gottes felbft alle Propbeten (auferbalb Joannis der Tauffers) alle Apoftel / Marterer vnnd recbte Lebrer feind allein dar-umb veruolgt vnd getodtet
worden /
worden / das fie das Volck / bobes vnd nideres Stands / die Geiftlicben vnd Weltlicben / von wegen jres falfcben Glaubens / falfcber Lebr / vnd vnrecbten Gottefdienft geftrafft / vnd diefelbigen vernicbt vnd verworffen. Vnd folcbes baben fie auf Gottes Beuelcb tbun.muffen / dann Gott will nicbt / das man jme aujferbalb feines Beuelcbs / Gottefdienft auffricbten foll / man treibt damit auf Gott das gefpott / macbet auf jm ein Narren / gleicb / als er nicbt wufte nocb verftunde / wie man jme dienen foll / vnd wolcber Gottefdienft den Menfcben am nutzlicbften fey / etc. Defwegen bat Gott fo offt vnd ernftlicb feim Volck Ifrael durcb den Mofen gebotten / das fie nicbts zu feinem Wortt vnd Gebotten binzu tbun / aucb nicbts daruon nemen oder verendern follen / fonder allein das tbun vnd dermajfen jme dienen / wie er jnen auffer-legt / vnd was er zuvolbringen beuolben / wie wir das lefen / Deutr. 4. 5. 12. 17. 28. Prouer. 4. Efai. 30. Capit-teln. Aron als er mit der gantzen alten Ifraelifcben Kir-cben / aucb auf guttem Beduncken / vnd nacb gutter meinung vnd Willen des Volcks / Gott dem Herrn / der fie auf Egiptenland gefurt bet / einen Gottefdienft mit einem guldin Kalb bet auffgericbt / wie groflicb er damit Gott bab erzurnet / vnd was fur ein Straff dar-auff eruolgt / das findet man Exodi am 32. Saul / als er aucb auf furfallender Notb vnd Andacbt Gott bet geopffert / vnd zum andern die befften gemofteten Scbaaff vnd Rinder opffern wollt / War er vnd feine Kinder von defwegen von Gott vom Konigreicb ver-worffen / vnd bat auf Gottes Beuelcb vom Samuel boren muffen / Er bab mit beiden Gottefdienften
D vnd
vnd Opffern / vor Gott Zauberey vnd Abgotterey ge-triben / wie 1. Reg. 13. 15. gefcbriben ftebt. Die Konig vnd das Volck im alten Teftament vor Cbrifti geburt / baben mit keiner andern Sunde fo offt vnd grawfam Gott erzurnt / vnd fie zu ftraffen bewegt / als eben mit den falfcben Gottefdienften. Vnd widerumb baben fie mit nicbte Gott zu Gnaden / das er jnen aug Notten gebolffen / bewegt dann mit recbten Gottefdienften / dauon foll ein jeder Cbrift lefen / 3. Reg. 12. 15. 22. 4. Reg. 12. 14. 18. 23. Pfal. 81. 106. Jere. 2. 7. 9. 13. Ofeaf 6.
399| Tisk. rapaka, S°ph°	9. 12. Micbeas 3. Sopbo399. 3. Zacba. 1. Dergleicben re-
den vnd lebren im newen Teftament / Cbriftus Jefus der Son Gottes felbs / Matb. 15. Man diene Gott vnnd lebre vergeblicb / dieweil man leret folcbe Lebre / die nicbts dan[n] Menfcben gebott feind. Vnnd bald darnacb fagt Cbriftus weitter: Alle Pflantzen (das ift / alle Lebr vnd Gottefdienft) die mein bim[m]lifcber Vatter nicbt pflantzet / die werden aug gereutt. Vnd dafelbft fcbilt er folcbe Lebrer / die newe Gebott vnnd Gottefdienft baben auffgebracbt / Blind / vnd Blinde-laitter / die mit jren Lebren vnd Gottefdienften ficb felbft vnd andere / in die Gruben / in das ewig Verder-ben einfuren. Der beili g Paulus / nennet die Lebr / wolcbe verbeut eblicb zu werden / vnd alle Speig mit Mag vnd Danckfagung zueffen / ein Teuffelflebr. Gleicb alfo reden die alten beiligen / Cbriftlicben Lebrer /C yprianus Lib. i. Epiftola 8. Item Lib. 2. Epiftola 3. Item in der Epiftel ad Pompeium. Vnd der beilig Auguftinus in Libro Quaeftionum nove & veteris Teltamenti vel Cap. 114. Item ad Confulanum Prelbiterum in
Lib.
Lib. 2. de unico Baptilmo. Lib. 1. de conlenlu Eu-angelittarum, das man nicht der alten Gewonheit / was die Religion vnd die Meg belangt nachkommen foll / fonder der Gottlichen Warheit vnd Ordnung nach / dann die gewonheit on Warheit vnd on Gottes Beuelch / ift ein alter Irrthumb / vnd alles das / was geordnet oder gefchicht in der kirchen / dardurch gott-liche Ordnung vnd Satzung verendert wurdt / ift ehebrecherifch / Kirchendiebifch vnd falfch. Alle alte Gottefdienft fein nicht darumb recht / das fie alt / ge-wonlich vnd gemein feind / Dann Abgotterey / Hure-rey / vnnd alle bofe Sunden vnnd Sachen feind auch alt vnd gewonlich. Allein die Gewonheiten / Gebreuch vnd Gottefdienft / feind zuloben vnd zu behalten / welche dem Wortt Gottes nicht zuwider fein / etc. Vnd Socrates der hochgelarte Heid fagt / Man foll einem jeden Gott dermajfen ehren vnd jme dienen / wie er felbft ge-ordnet vnd beuolhen het.
Souil fey nun digmal (gleich wol ettwas zulang) in difer teutfchen Vorred. uber difes Buch / von obgemelten zweien ftrittigen Artickeln vnfers Chriftlichen Glaubens / nam-lich / wie man Gnad / vergebung der Sunde bey Gott er-lange / vnd wie man Gott recht dienen foll / oder wie man jetzundt pfegt zureden / von der rechtfertigung vnnd gu-ten Wercken gefagt / fonft in difem Buch / auch in der Vorred vnd im Buch der Augfpurgifchen / Wurtem-bergifchen vn[nd] Sachfifchen Confeffion (wolches Buch auch jetzundt in der Windifchen vnd Crobatifchen Sprach / mit den dreyen Gefchrifften wurdet getruckt) feind dife ob-gemelte zwen Artickel des Chriftlichen Glaubens / darinn die an=
D ij dern
dern alle fampt begriffen / nacb notturfft vnd weitleuff-tig / mit Sprucben vn[nd] Exempeln aug der beiligen Scbrifft / vnd Zeugnuffen / der alten vnnd newen Gottfeligen £ebrern auggefuret / vnd gantz verftendig auggelegt.
Nun / aug difem fummarifcben Bericbt / was in difem Bucb gebandelt wurdt / aucb was wir von dem 0bge-melten zweyen furnambften / ftrittigen Artickeln / vnfers Cbriftlicben Glaubens / balten / wie wir dauon lebren / predigen / fcbreiben vnd trucken / aucb aug den andern teutfcben / getrucktten Vorreden vnd Trac-tatlein / mogen E. Kun. May. als ein von Gott Hocber-leucbter vnd Hocbverftendiger Kunig / aucb ein jeder Gottfeliger Cbrift / was ftands er fey / leicbt abnemen / erwegen vnd vrtbeilen / das vnfer Cbriftlicber / Wolge-borner / Gnadiger Herr Patron vnd Befurderer des Windifcben / Crobatifcben / vnd Cyrulifcben newen Trucks / vnd wir Dolmetfcber mit vnferer angefangnen Arbeit vnnd Trucken / keinen newen / verfurifcben Glauben / wie etwan von vns ift auggeben / vnd nocb werden mocbt / fonder den Alten / Recbten / Seligma-cbenden / Cbriftlicben Glauben / vnnd die recbte Gott-gefellige Gottesdienft vnd gutte Werck / in der gantzen Illyria / in Dalmatien / in Seruia / vnnd in der Bulga-rey / widerumb mit Hulffe von Segen des Allmacbtigen gern wolten auffbringen vnnd anricbten / vnnd die Cbriftenbeit erweittern / des Anticbriften vn[nd] Ma-cbomets Glauben vnd Reicb / fcbwecben vnnd zerftorn. Wie dann aucb (das follicbs / des armen Volcks in ge-melten Landern / als die da von oberzolten notwendi-gen vnnd Seligmacbenden Artickeln des recbten Cbriftlicben Glaubens /
gar
gar nicbts boren / wiffen nocb verftebn / bocbfte Not erfordert) auf der andern Vorred. / vnd erzolung jres Wandels vnd Irrtbumbs / uber das Crobatifcb / new balb Teftament geftelt / leicbtlicb zuermeffen ift. Wurde aber jemand dife vnfere Lebr / Predigen vnnd Truk-ken / fur frembd / new / verfurifcb vnd vnrecbt fcbatzen / auffcbreyen vnd darwider reden / derfelbige foll wiffen / das jbme Gott der Vatter / Gott der Son / Gott der beilig Geift / mit feinem geoffenbarten Wefen vnnd Willen / alle Propbeten / alle Apofteln / alle Hei-ligen vnd Heiligin / alle Gottfelige / alte vnd newe Leb-rer / alle verftendige Cbriften / ja die gantze / beilige Biblifcbe Scbrifft / mit jren Lebren/ Predigten / recbten Glauben vnd Gottesdienften / find frembd / vnbekant / new / verfurifcb vnd vnrecbt / etc.
Das aber E. Kun. May. Wir abermals uber die bie-vorige4™ derfelben dedicierte Bucber / mit Lateinifcben / Teutfcben vnd Crobatifcben Bucbftaben / in der Windifcben vnd Crobatifcben Spracb getruckt / aucb difes Bucb vndertbanigft dedicieren / baben E. Kun. May. auf den Vorreden der gemelten Bucbern / die Vrfacben Gnadigift verftanden. Allein bitten E. Kun. May. wir vndertbanigft / die wollen dife Cyrulifcbe vnnd die vorige Crobatifcbe Vorreden (als die etwas zu lang) von vns nicbt mit Verdruf / fonder im boften gnadigft verftebn / vnnd als notturfftig balten vnd auf-legen. Der Herr Jefus wolle zu feiner Ebr vnnd Er-bawung feiner Kircben / die Rom. Key. May. Ewer Kun. May.liebften Herrn vnd Vattern / vnfern Allergnadigften Herrn vnd Landffurften / fampt Irer May. geliebten Sunen vnnd
D iij Tocbtern
400| Očitna tiskarska napaka, hienorige ali hievorige, črka n ali v ni jasno berljiva, beseda sama bi lahko pomenila vorherige - prejšnje.
Tochtern E. Kun. May. derfelben lieben Brudern vnnd Schweftern (denen allen vnfer Patron / vnnd difes Wercks trewer Befurderer / Herr Hans Vngnad / Frey-herr / etc. auch meine Gehilffen vnd ich / fampt difem angefangnen Werck / vns vnderthanigift beuelhen thu-en) Auch das gantz Hochloblich Haufe zu Ofterreich / in defem Leben / langwurig in glucklicher Regierung erhalten / vnnd mit feinem Geift regieren vnd furen zum owigen Leben / Amen. Datum Vrach den erften Tag Martij. Anno Domini 1562.
E. Kun. May.
Vnderthanigfter Caplan
Primus Truber Creiner
derzeit Pfarher zu Vrach.
KRATKI, RAZUMljivi nauki, najvažnejši
in koristni členi ali deli stare
krščanske vere. Iz teh se vsak človek lahko ter hitro nauči, katera vera je prava, najstarejša, od Boga zapovedana in vsakega človeka zveliča. Kako, skozi kaj lahko dosežemo to vero. Kako prav služimo Bogu. Kako naj se vsak kristjan krepi in obrača k Bogu v težavah ter ob smrtni uri, da ne bi podvomil v pomoč in milost božjo. Iz krajnskega jezika sedaj prvič prevedeno po Antonu Dalmati in Štefanu Istranu.
Seznam in prikaz vseh poglavij,
ki se nahajajo v teh knjigah, boš našel za nemškimi in hrvaškimi predgovori.401
♦	V	»V	1	* 1 v v
Najvažnejša poglavja krščanske vere, iz latinskega, nemškega in slovenskega jezika prevedena v hrvaški jezik ter sedaj prvič natisnjena s cirilskimi črkami.402
V tubingenu,
leta 1562 po Kristusovem rojstvu.
401| Prevedeno iz hrvaščine.
402| Prevedeno iz nemščine.
Presvetlemu in
mogočnemu knezu in gospodu,
gospodu Maksimilijanu, kralju na Češkem, nadvojvodi avstrijskemu, vojvodi burgundskemu, spodnje in gornje šlezijskemu, grofu Moravske marke, grofu na Tirolskem itd.
Milost in mir od Boga Očeta po Jezusu Kristusu, našemu Gospodu in zveličarju.
Presvetli krščanski kralj,
milostni gospod. Ko je naš gospod in zveličar Jezus Kristus v Galileji in Judeji po zapovedi svojega nebeškega Očeta — tako, kot so pred njim pridigali in zapisali v svoje knjige že preroki — sam oznanjal in začel pridigati evangelij o kraljestvu božjem in obdolžilvi-soke svečenike, pismouke in farizeje napačnega razumevanja ter razlaganja Mojzesovih in zakonov starih prerokov, je bil kmalu obtožen in razvpit, da prinaša nov, nezaslišan nauk, da zapeljuje z njim ljudstvo, hujska k uporu ter da bi rad odpravil starih očakov dobre postave in zapovedi ter odpravil in zadušil spoštovane običaje in vse božje službe itd. Ko je sv. Štefan visoke svečenike, visoke šolnike, učenjake in neuke Jeruzalemčane
403| Apd 17,16-18.
hotel odvrniti od njihovega napačnega razumevanja Svetega pisma, praznoverja in krivih božjih služb ter jih pripeljati k pravi veri v našega Gospoda Jezusa Kristusa, ko je z njimi vodil javne razprave, na njihovemu koncilu v potrditev svojega nauka in vere predstavil množico izrekov in primerov iz Biblije, je moral na koncu poslušati njihovo sodbo, češ, da je sramotil Boga, Mojzesa in oskrunil njih tempel, na koncu paje bil do smrti kamenjan. Prav tako je Pavel, ko je prišel v Atene in videl, koliko malikovanja je v tem mestu, začel judom v njih šolah ter poganom na trgih vsak dan s silnim žarom pridigati evangelij o Jezusu Kristusu, o sodnem dnevu in o vstajenju mrtvih ter grajati njih veliko praznoverje. Ko jim je na dolgo ter izčrpno pridigal o resničnem Bogu, ki ga sicer nikoli
a' niso spoznali, so zoper njega nastopili olj pobožni judi in najbolj uč eni ter ugledni pogani, filozofi, stoiki in epikurejci. Vodili so ga na razne kraje v mestu, kjer je govoril, z njimi vodil dolge razprave ter jim oznanil mnogo tega, česar dotlej niso poznali. Naposled pa so se iz njega norčevali ter govorili: »To je blebetač, klepetavi kramar, prodajalec bučnic ter nekoristen čvekač in kvasač.« Nekateri pa so menili, da je ozna-njevalec in pridigar novih bogov, Apd 17.403 Prav tako se je dogajalo tudi drugim aposto-
lom, še prej pa prerokom. Ko je Jeremija judom v Egiptu obširno pridigal in napovedal veliko kazen ter nadloge, ki jih je Bog poslal nad njihove brate ter sovernike v Jeruzalemu zaradi Babiloncev, zaradi njihovega maliko-vanja, krivih božjih služb ter brezbožnega, nespokornega življenja, so mu odgovorili: »V tem, kar si nam govoril v Gospodovem imenu, te ne bomo ubogali. Pač pa oomo izpolnjevali vse, kar smo obljubili kraljici neba, gospodarici neurja bomo zažigali kadilo in opravljali daritve, kakor so delali naši predniki, očetje, naši kralji in knezi. Takrat nam je bilo dobro.« Berite celo poglavje Jeremija 44.404	404l Jer44,16-17.
O takih in podobnih zgodovinskih do-
f odkih in zgodbah ne pričata samo Biblija in ronika krščanske Cerkve, temveč jih je tudi v današnjem svetu na pretek. Bog je tudi v tem poslednjem času povsod v krščanskem svetu obudil pobožne učitelje in pridigarje, ki se po zapovedi in zgledu Kristusa, prerokov in apostolov z veliko resnostjo ter vnemo ob nevarnosti za svoje telo in življenje s pisanjem, tiskanjem in pridiganjem na vso moč trudijo in delajo na tem, da bi se surovo malikovanje, grde zlorabe ter brezbožno nečistovanje in neskesano življenje, ki so se zaradi zanikrnih dušnih pastirjev, neukih, li-cemerskih, častihlepnih in pohlepnih sveče-
nikov priplazili v krščanstvo, ponovno izkoreninili in iztrebili. Da bi se med ljudmi ponovno vzpostavile in zasadile prava stara zveličavna vera, prave pobožne božje službe, prava bogaboječnost, ljubezen, vzgoja, poštenje, srčno izkazovanje časti ter neprisiljena poslušnost do gosposke. Toda kakor že Kristus, Pavel in Jeremija so tudi med visokimi oblastniki zaradi tega povsod obdolženi in razvpiti, da hočejo vpeljati novo, zavajajočo in puntarsko vero — zaradi katere ne bo nikoli več sreče, blagostanja in zmage nad Turki — ter jo vzpostaviti med kristjani itd.
Iz vseh teh starih in novih zgodb in primerov je zlahka razbrati, da bodo sovražni, praznoverni in hinavski ljudje pred vašo kraljevo visokostjo in drugimi hoteli o mojih pomočnikih in meni širiti enake laži, češ, da hočemo med slovensko in hrvaško ljudstvo vnesti in vzpostaviti novo, zavajajočo in puntarsko vero. In ker vsakdanje izkušnje kažejo ter potrjujejo, da takšni Belialovi otroci in sovražniki božanske resnice s svojim neosnovanim in neresničnim vpitjem dobrosrčne, pobožne osebe visokega in nizkega stanu preslepijo ter oropajo duševnega miru, tako, da slednji ne bero nobene poštene, pobožne krščanske knjige, pa tudi prave evangelske pridige ne poslušajo.

Zato, krščanski in milostni gospod kralj, želim iz zgoraj navedenih razlogov v tem drugem nemškem predgovoru o teh na novo tiskanih hrvaških knjigah, tako na kratko, kot je le mogoče, najprej nakazati vsebino te, v cirilici natisnjene knjige, urejene v celoti in povsem tako, kot je bila poprej v nekem nemškem tisku. Kot naslednje želim glasno, jasno in izčrpno v njem izpovedati, kaj o najpomembnejših členih naše krščanske vere, o katerih so se in se tudi sedaj po vsem svetu vodijo največji prepiri, spopadi in razklanosti, mislimo in verjamemo ter kaj o teh členih učimo, pišemo in pridigamo. Iz vsega tega bo vaša kraljeva visokost pa tudi veliko drugih (tako upam) lahko spoznala ter se prepričala, da s tem svojim delom nikjer na krščanskem svetu ne nameravamo spodbujati puntarstva niti vzpostavljati zavajajoče vere, pred čimer naj nas ljubi Bog obvaruje itd. (kajti mi govorimo in izpovedujemo s Ter-tullianom,405 kajje bilo najprej in staro v veri, to je resnično, prav in dobro, kar pa je prišlo pozneje in je novega, je verolomno, ponarejeno in napačno).406 Hočemo samo staro, pravo, zveličavno krščansko vero, katero je Bog od vekomaj zapovedal in skozi čas po svojem Sinu, prerokih in apostolih ljudem razodel ter zapovedal razglašati po vsem svetu. Da, to pravo vero, in nobene druge, želimo z
405|Quintus Septimius Florens Tertullianus, Kartagina, 160-okoli 220 po Kristusu (Apologeti-cum, O ženskem lišpanju, O vstajenju mesa, O krstu, Mučencem, Pričevanje duše, O vencu), http:/ www2.arnes.si/-supms-pel/patres/tertulian. 406| Krščanska opredelitev evangeličanskih pridigarjev na Koroškem 1566.
božjo pomočjo s tem našim prevajanjem in tiskom ponovno vzpostaviti ter razširiti med ubogim slovenskim in hrvaškim ljudstvom ter na Turškem, da bi tako prišli do pravega spoznanja Boga, njegovega Sinu, našega Gospoda in zveličarja, da bi skupaj z nami bili večno zveličani. K temu daj Bog Oče, po volji svojega Sinu Jezusa Kristusa, skupaj s Svetim Duhom svojo milost in blagoslov. Amen.
Ta knjiga je bila pred šestimi leti najprej z latinskimi črkami natisnjena v slovenskem jeziku. V njej so najvažnejši in najnujnejši glavni členi krščanske vere, razdeljena je na pet delov ter dvainšestdeset poglavij. V prvem delu, v prvih dvanajstih zaporednih poglavjih z navajanjem svetih bibličnih spisov, poganskih bogoslužij in zgodb obširno poučuje, prikazuje, razlaga in potrjuje, da sta prava krščanska vera in nauk svetega evangelija prva vera in najstarejši nauk od vekomaj od Boga samega zapovedana, urejena in ustvarjena, bila oznanjena in pridigana najprej Adamu in Evi, po njunem padcu pa po njegovem Sinu.
V drugem delu, od dvanajstega do štiriintridesetega poglavja, iz Starega in Novega testamenta, predvsem iz pregovora »Faciamus hominem secundum imaginem no-stram« zaradi Judov in Turkov, na najbolj
preprost in razumljiv nač in uč i, da so v enem, več nem Božjem bistvu tri različne osebe, pa tudi o božji podobi, po kateri so bili ustvarjeni prvi ljudje, ki pa je bila zaradi njih nevere za nas vse izgubljena. Uči pa tudi o tem, kaj so izvirni, pravi, smrtni in odpustljivi grehi.
V	tretjem delu, od štiriintridesetega do šestinštiridesetega poglavja, z razumljivimi prilikami, primeri in mnogimi preprostimi pregovori iz Starega in Novega testamenta ter starih in novih naukov uči, da človek le skozi pravo, živo vero v Božjega Sinu doseže božjo milost in odpuščanje vseh grehov in le iz milosti po volji Kristusa po Bogu postane pobožen, pravičen, svet, sposoben in vreden večnega življenja.
V	četrtem delu, od šestinštiridesetega do sedeminpetdesetega poglavja uči, zakaj nam je bi bila dana postava, kako in zakaj naj delamo dobra dela, služimo Bogu in pravilno uporabljamo zakramente. Nekaj je tudi od-
fovorov na ugovore proti opravičenju vere, s
aterimi se le-te zavrže.
V	petem delu, od sedeminpetdesetega do dvainšestdesetega poglavja, so nakazani vzroki, zakaj morajo pravoverni v svojem življenju prestajati toliko strahu, tegob, na-paddov in odvratnosti za druga ljudstva. Pa tudi tolažbe, ki jih najdemo v Svetem pismu,
kako se vsak kristjan lahko tolaži in obdrži s križem ter kako pravilno molimo in se obračamo k Bogu itd.
Kar zadeva ostala sporna poglavja vere, pa to. Če hočemo dogajanje okrog vere in vse, kar vero zadeva, pravilno dojeti in pretehtati, zakaj in zaradi česar vendar ljudje, posebno pa še kristjani, drug drugega tako sovražijo, preganjajo in obtožujejo, govoreč, ta ali ona veroizpoved ne uči ali pridiga pravilno, ali ta ali ona hoče vpeljati novo, zavajajoče verovanje itd., se to dogaja predvsem in najpogosteje zaradi dveh členov: Eden od njiju govori o tem, kako in skozi kaj ter po kakšni poti lahko človek doseže in sprejme milost
Iv"	1	v v	-	1	1	r«	T\
I J I	J	L
in kot je to Bog sam zapovedal, služi Bogu. O teh dveh členih se pravoverni s krivover-nimi in nevernimi nikoli in nikjer niso in se nikoli ne bodo sporazumeli. In zaradi teh dveh členov so bili pravoverni od krivover-nih, praznovernih in neverujočih od nekdaj, na vsakem koraku preganjani in pobijani. Abel od Kajna, Izak od Izmaela, Jakob od Ezava, David od Savla, pravi preroki od praznovernih kraljev in lažnih prerokov, Kristus od visokih svečenikov, farizejev in pismoukov, apostoli in mučenci od judov in

poganov. Tudi sedaj so pravoverni, pobožni kristjani od navideznih, praznovernih, tiranskih in hinavskih duhovnikov ter Turkov povsod preganjani in grozljivo pobijani.
Tako o prvem spornem členu mislimo, javno učimo, pridigamo ter še posebno v tej knjigi po nauku in vsebini Svetega pisma pišemo in tiskamo, kako so vsi ljudje spočeti v grehu in po naravi otroci zla, njihova srca, njihove misli in stremljenja že od mladosti naravnana na hudobijo, zato so vsi pred Bog om nečisti grešniki, veliki dolžniki, nepravični, nezanesljivi, nerazumni, plehki, ne počno nič dobrega in so zato uboge, zgubljene ovce. Prav tako so zaradi nevere, greha, preklinjanja in nespoštovanja postave vsi obsojeni na večno smrt in prekletstvo. O tem prekletstvu, ki je nad vsemi ljudmi, povsem jasno pričajo ter govore Bog sam v Mojzes: 1 Mz 6; 8; 2 Mz 34; 5 Mz 32; Job 14; 15; 25; David v: Ps 14; 32; 51; 130; 143; Salomon v: 1 Kr 8; Iz 53; 64; Kristus v: Mt 18; Jn 8; Pavel v: Rim 3; 5; 7; 11; Ef 2; Gal 3; Janez v evangeliju in 1 Jn i.407 Torej, če hoče človek to bedo, obup in težko breme, ki vse ljudi pehajo v pekel ter v večno pogubljenje, ki temu sledi, odložiti, se mora osvoboditi grehov, ubežati božji jezi in nemilosti, prekletstvu postave, večni smrti, hudiču in peklu ter sprejeti milost in naklonjenost Boga, odpuščanje grehov, svetost,
407| 1 Mz 6,5-8; 8,21; 2 Mz 34,6-8; 5 Mz 32,19-43; Job 14,4; 15,1-35; 25,1-6; Ps 14,1-7; 32,1-11; 51,8; 130,3.4; 143,2; 1 Kr 8,46; Iz 53,4-6; 64,4-8; Mt 18,7-9; Jn 8,1-11; Rim 3,9-16; 5,12-14; 7,13-25; 11,26-27; Ef 2,1-3; Gal 3,10-14; 1 Jn 1,5-10.
pobožnost in pravico bivanja pred Bogom, prejeti Svetega Duha, spremembo in obnovo srca, nravi, pravo ljubezen in ponižnost do Boga, do njegove besede in njegovih zapovedi, če hoče premagati smrt, hudiča in pekel, sprejeti tolažbo ter zunanjo in notranjo trdnost v težkih skušnjavah in končno večno življenje. Teh darov in nebeških zakladov, ki sodijo k večnemu življenju, ne bo našel, dosegel in sprejel od nobenega malika, niti od angelov v nebesih, niti od svetnikov, niti od nobenega človeka na zemlji, niti od samega sebe, pa tudi po nobenem sredstvu, po nobeni drugi poti, delu ali zaslugi, temveč samo od Sinu Božjega, našega Gospoda in zveličarja Jezusa Kristusa z živo vero vanj, v večno uživanje.
Vendar ta prava vera v gospoda Jezusa Kristusa nikakor ne izključuje vere v drugi dve osebi Božjega bistva, v Boga Očeta in v Svetega Duha. Tudi ne zavrača, temveč zahteva pravo pokoro, poboljšanje, ljubezen, upanje, dobroto in od Boga zapovedana dela, prave službe božje in spoštovanje svetih zakramentov. Samo tam, kjer se iz teh ali drugih del in božjih služb (če se izvajajo brez vere in nepripravljenosti na pokoro) želi ustvariti, kot imajo nekateri navado govoriti, nekakšen opus operatum, s katerim se želeli pri Bogu doseči milost, odpuščanje grehov in
večno življenje, kar škodi časti, slavi in položaju Kristusa ter zmanjšuje njegove zasluge, v uboge, prestrašene, zaskrbljene in v veri nestanovitne duše pa vnaša zmedo in dvome, naj razen Kristusovih zaslug in vere vanj, zaradi zlorab in nerazumevanja, nimajo nobene veljave ter se zavržejo. Kajti Bog Oče nam je iz milosti poklonil večno življenje samo po svojem Sinu, 1 Jn 5.408 Kristus sam pravi: »Jaz sem vstajenje in življenje,« Jn 5; 6; 11; 14.409 Tudi Peter govori: »V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili.« Apd 4.410
In te vere, (najsi proti njej govore papež, škofje, farji, menihi, koncili in ves zaslepljeni svet, kar koli hočejo), namreč, da bomo le po Jezusu Kristusu, sinu živega Boga, in njegovi čudoviti popolni pokornosti svojemu nebeškemu očetu, zaradi njegovega trpljenja, smrti in vstajenja itd. (v kolikor tako kot Peter in apostoli v njega verujemo ter s svojim govorom in deli tudi javno izpovedujemo) ter po ničemer drugem tako v nebesih kakor na zemlji (po božji obljubi) postali blaženi. Ali si ni Luther odnosno njegovi pomočniki ali discipli (kot to nekateri zahrbtni, lažnjivi hudobneži zoper svojo lastno vest izjavljajo, pišejo in tiskajo ter povsod na ves glas kričijo, tako da se mnogi, v Svetem pismu neizku-
408|1Jn 5,19-30.
409| Jn 5,11; 6,51; 11,25; 14,6.
410| Apd 4,12.
411| Ef 1,4-7.
412| Kol 1,19-20. 413| 1 Pt 1,18-20.
šeni, preprosti ljudje po tem ravnajo, v to verujejo in o tem govorijo), vse to izmislil in šele v tem novem času pred 45. leti prinesel v krščanstvo ter toliko ljudi s svojimi pridigami, pisanjem in knjigami (z zvijačo in goljufijo) zapeljal s to novo (kot pravijo) in zapeljivo vero? Nikakor ne! Tega naj tudi noben človek na svetu ne verjame. To vero, da bodo vsi ljudje le po Jezusu Kristusu zaradi njegovega trpljenja in skozi vero vanj ter s sprejetjem svetih zakramentov deležni zveličanja, je Bog Oče skupaj s svojim Sinom in Svetim Duhom že pred stvarjenjem sveta postavil in zapovedal, kot o tem jasno priča sveti Pavel, ko v pismu Efežanom, Ef i,411 piše: »Bog Oče nas je še pred nastankom sveta po Jezusu Kristusu izvolil da bi bili v ljubezni do njega sveti in nedolžni ter nas po svojem dopaden-ju in volji določil za svoje otroke po Jezusu Kristusu, v hvalo veličastja njegove milosti, s katero nas je obdaril pri ljubljenem, v katerem imamo odrešenje skozi njegovo kri, namreč odpuščanje grehov« itd. Čitaj celo poglavje. Prav tako piše Kološanom v i. poglavju. Božja volja je bila, da se je v Kristusu naselila vsa polnost in da je po njem spravil s seboj vse stvarstvo bodisi na zemlji ali v nebesih, da bi ustvaril mir s krvjo na njegovem križu skozi samega sebe.412 In Peter v i Pt i413 pravi: »Saj veste, da vas iz vašega praznega
življenja, ki ste ga podedovali od očetov, niso odkupile minljive reči, srebro ali zlato, ampak dragocena kri Kristusa, brezhibnega in brezmadežnega jagnjeta. Bil je že pred stvar-jenjem sveta, razodel pa se je v poslednjem času za vas« itd.
In to našo pravo krščansko vero je pred 5600414 leti Sin Božji še pred svojim učlovečen-jem prvima človekoma takoj po njunem grehu v raju prvič sam pridigal in oznanil, ko je pred obema govoril kači, da ji bo seme žene zdrobilo glavo. Prav tako je Sin Božji to vero pozneje oznanjal praočetom, ko je Abrahamu, 1 Mz 22, Izaku, 1 Mz 26, Jakobu, 1 Mz 28, in Davidu, 2 Sam 7, Ps 89, govoril, da bodo po njih semenu blagoslovljena vsa ljudstva sveta. O tem semenu, ki je Kristus sam, govore Izaija 7, 9, 11 in Pavel v pismu Galača-nom, Gal 3.415 Skozi to seme bodo blagoslovljeni vsi, kateri verujejo, to je oproščeni bodo
freha, jeze božje, večnega pogubljenja in udiča ter ponovno postali verni in pravični pred Bogom. Janez govori v 1 Jn 3,416 da je Kristus prišel, da nas odreši grehov in uniči hudičeva dela. Da je Bog po svojem sinu resnično govoril s praočeti in Mojzesom, priča Kristus sam, ko govori: »Nihče ne pozna očeta razen njegovega sinu in komur ga sin razodene.« Mt 11.417 Pavel govori v pismu Timoteju: »Bog biva v nedostopni luči, h kateri
414| Katero štetje časa je uporabil Trubar, je težko določiti. Če se naslanja na judovsko štetje nastanka sveta, to je 7. oktober 3761 pr. K. in k temu prištejemo Trubarjev čas 1561, je to 5322 let, torej 278 let manj, kot je navedenih Trubarjevih 5600 let. Koroški pridigarji omenjajo v zvezi s prekletstvom kače v raju 5528 let in so z 206 leti razlike judovskemu štetju nekoliko bližje. O tem prim. Brockhaus Enzyklopadie Bd. I, 638, poglavje: Ara; tudi Calwer Bibellexikon, Stuttgart 1959, poglavje Zeitrechnung.
415| 1 Mz 22,15-18; 26,3-4; 28,3-4,13-14; 2 Sam 7,12-14; Ps 89,20-38; Iz 7,14; 9,5-6; 11,10-16; Gal 3,7-14.
416| 1 Jn 3,8.
417| Mt 11,27.
418|1 Tim 6,16.
419| Kol 1,15. 420| 1 Jn 4,12.
421| Jn 1,18.
422| Irenej Lyonski, 2. stol.
423| Valentinci, po Valentinu, zgodnjekrščanska skupnost, 2. stol.
ne more nihče, nihče ga ni videl niti ga more videti.« i Tim 6.418 In v pismu Kološanom govori: »Kristus je podoba nevidnega Boga.« Kol i.419 Janez Evangelist govori: »Nihče nikoli ni videl Boga.« i Jn 4.420 Prav tako J. Krst-nik: »Nihče nikoli ni videl Boga, edinorojeni sin, ki biva v naročju očeta, nam je razodel.« Jn i.421 Prav zaradi tega se Sin Božji v Svetem pismu na več mestih imenuje božja beseda, saj je Bog skozi njega govoril z ljudmi. O tem, da je Sin Božji, druga oseba Božjega bistva, govoril s praočeti, govore, izpričujejo in pišejo tudi stari krščanski učitelji, predvsem Irenej,422 ko govori proti krivovernim valen-tincem423 v knjigi 4, v poglavjih 14, 15, 16, 17 o tej naši veri. Da bomo zveličani samo po Jezusu Kristusu, je Sin Božji v svoji ponižnosti po svojem učlovečenju, povsod po judovski deželi pred 1530. leti dovolj glasno, razumljivo in javno, z jasnimi besedami govoril, razlagal in pridigal ter zvelikimi čudežnimi deli močno podkrepil in potrdil, da je le-ta vera edina zveličavna vera, kakor to evangelisti in apostoli, posebno pa Janez in Pavel v svojih spisih izdatno izpričujejo. Med drugimi lepimi, poučnimi in razumljivimi nauki govori Kristus: »Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni, in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel, kajti nisem prišel iz nebes, da bi uresničil svojo voljo, ampak voljo tistega, ki
me je poslal. Volja tistega, ki me je poslal, pa je, da ne izgubim nič od tega, kar mi je dal, marveč vse to obudim na poslednji dan. Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor gleda Sina in vanj veruje, večno življenje in jaz ga bom obudil na poslednji dan.« Jn 6.424 In Jezus sam je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.« Jn 14.425
To staro krščansko vero je tudi Sveti Duh učil, pridigal in postavil ter po prerokih, apostolih in evangelistih dal zapisati v sveto biblično pismo, v Staro in Novo zavezo. Kajti, kar so preroki, apostoli in evangelisti učili, pridigali in pisali, niso storili sami od sebe, temveč po navdihu Svetega Duha, kot Kristus sam o tem priča, ko pravi, da je David govoril v Svetem Duhu: »Gospod je rekel mojemu Gospodu, sedi na mojo desnico, dokler ne položim tvojih sovražnikov pod tvoje noge.« Mr 12.426 Prav tako govori Kristus svojim učencem: »Ne boste namreč govorili vi, temveč duh vašega Očeta bo govoril v vas.« Mt 10427 Zato jim je na veliko noč in na svete binkošti podelil Svetega Duha, Jn 20; Apd 2.428 In Peter pravi: »Predvsem pa vedite tole, nobena prerokba v Pismu ni stvar zasebne razlage. Nikoli namreč nobena prerokba ni prišla po človeški volji, ampak so ljudje, nošeni od Svetega Duha, govorili v
424| Jn 6,37-40.
425| Jn 14,6.
426| Mr 12,35-36.
427| Mt 10,20.
428| Jn 20,22; Apd 2,1-4.
429| 2 Pt 1,20-21.
430| Jn 5,39-40.
431| Lk 24,44.
432|Lk 16,29.
imenu Boga.« 2 Pt 1.429 Sveto pismo največ govori o gospodu Jezusu Kristusu, kot to Kristus sam govori Judom: »Preiskujete Pisma, ker mislite, da imate v njih večno življenje, a prav ta pričujejo o meni. Toda vi nočete priti k meni, da bi imeli življenje.« Jn 5.430 In po svojem vstajenju je govoril svojim učencem: »Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.« Lk 24.431 In vsemogoč ni, dobrotljivi Bog je čudežno, ob tolikih spremembah in propadu kraljestev, kneževin, dežel in mest to sveto knjigo, vso Biblijo očuval in ohranil ter sedaj dal prevesti v malodane vse jezike, kajti Bog hoče, da bi vsi ljudje iz Svetega pisma prejeli pravo vero. Zaradi tega je Abraham govoril prekletemu bogatinu, naj njegovi bratje bero in slede Mojzesu in prerokbam, ako ne žele priti v pekel, Lk 16.432
In to edino zveličavno vero v GospodaJe-zusa Kristusa so v sebi imeli Adam, Eva, Abel, Seth, Ehoš, Noe, Sem, Jafet, Abraham, Izak, Jakob, Jožef itd. Skozi to vero so si tudi v Stari zavezi vsi sveti očetje ponovno pridobili zaupanje in milost pri Bogu, pravičnost, vero, svetost in blaženost. O takšni veri in o prihodu Sinu Božjega na svet so vedno in povsod, pri svojih oltarjih in darovanjih govorili, učili ter javno pridigali, kot to apostol izpričuje v pismu Hebrejcem v 11 poglavju: »Po veri je Abel
daroval Bogu večjo žrtev kakor Kajn. Po veri se je zanj pričalo, da je pravičen, ker je sam Bog pričal za njegove darove. Po njej še vedno govori, čeprav je umrl. Po veri je bil Henoh vzet, da ni videl smrti, in ga ni bilo najti, ker ga je Bog vzel. Kajti preden je bil vzet, je bilo zanj pričano, daje Bogu všeč. Brez vere namreč ne moremo biti Bogu všeč, kajti kdor prihaja k Bogu, mora verovati, da on biva in poplača tiste, ki ga iščejo.«433 Zaradi vere je Noe poslušal Boga in pripravil barko, i Mz 6.434 Sveti Peter imenuje Noeta »pridigar pravičnosti«, 2 Pt 2.435 »Abraham,« govori Kristus sam, »me je videl in se razveselil.« Jn 8.436 Ker je božji obljubi verjel, je Abraham postal pravičen in svet pred Bogom, i Mz i5; Rim 4; Gal 3.437
O tej naši stari, pravi krščanski veri v Gospoda Kristusa, o vsakovrstnih in posebnih daritvah ter božjih službah je prikritov in nejasno pisal ter pridigal tudi Mojzes. Še najbolj jasno v 5 Mz i8,438 kar sta v svoje pridige uvrstila Peter in Štefan, Apd 3; 7.439 Kristus sam pravi, da je Mojzes mnogo pisal o njem Jn 5; Lk 24,440 za njim pa vsi preroki, posebej David in Izaija, ki, kakor govori Peter, Apd 3; i°,441 pričajo, da le skozi ime Jezusa Kristusa vsi, ki vanj verujejo, sprejmejo odpuščanje grehov. Prav tako o naši veri pričajo sveti Janez Krstnik, devica Marija, vsi apostoli, vsi
433|Heb 11,4-6. 434| 1 Mz 6,8-16.
435| 2 Pt 2,5. 436| Jn 8,56.
437| 1 Mz 15,6; Rim 4,3; Gal 3,6.
438| 5 Mz 18,1-22.
439| Apd 3,22-23; 7,20-40.
440| Jn 5,45-47; Lk 24,44-49.
441| Apd 3,16; 10,43.
pobožni stari in novi učitelji. Janez Krstnik
fovori odkrito in glasno: »Kristus je jagnje ožje, ki odvzema vse grehe sveta.« Jn 1.442 »Oče ljubi Sina in mu je vse dal v roke, kdor veruje v Sina, ima večno življenje, kdor pa ne veruje v Sina, življenja ne bo videl, ampak 4431 jn 3,35-36.	ostane nad njim božjajeza.«443 Devica Marija
pove o Kristusu, ko ga je nosila v svojem telesu: »Njegovo usmiljenje bo vedno pri teh, 444|Lk150.	ki se ga bojijo.«444 Peter pred najvišjimi svet-
nimi in verskimi oblastniki Jeruzalema v imenu vseh drugih apostolov jasno in javno govori ter izpoveduje, da ni odrešenja v ničemer drugem kot samo v Kristusu, tudi ni ljudem dano nobeno drugo ime, v katerem bi bili zveličani. O tej pravi veri pišejo in uče vsi učeni, razumni in pobožni stari ter novi učitelji. Sveti Ambrozij piše o prvem poglavju prvega pisma Korinčanom: »Bog je postavil in odločil, da kdor verjame v Jezusa Kristusa, bo brez dobrih del, samo skozi vero zveličan in deležen odpuščanja grehov.« Takšnih in podobnih naukov stare vere sem več navedel v 45. poglavju te knjige. Toliko naj bo tokrat dovolj omenjeno o prvem spornem poglavju.
O drugih spornih členih v verskih zadevah, namreč o tem, kako se resnično služi Bogu, je moje lastno ter mojih pomočnikov verovanje, učenje, pridiganje, pisanje in tiskanje
naravnano in zastavljeno tako. Ko nas je večni Bog v svoji veliki usmiljenosti in ljubezni zaradi Jezusa Kristusa, skozi moč Svetega Duha izvolil, poklical in privedel do prave krščanske vere, skozi katero smo dosegli milost ter odpuščanje vseh grehov, smo postali božji otroci in dediči vseh nebeških zakladov ter si po božji veliki obljubi pridobili večno življenje. Za tako veliko, neizrekljivo podarjeno nam milost in dobroto pa smo nenehno, vse življenje Bogu dolžni izkazovati primerno hvaležnost ter ponižnost, dejanjem, ki božji volji nasprotujejo, pa se kolikor je mogoče izogibati ter pred njimi čuvati. Zaradi tega je zaveza in tudi spodobi se za vsakega kristjana, da se zoperstavi vsakršni hudi skušnjavi in poželenju, ki tiči v njegovem mesu, dokler telo ne umre, to skušnjavo in poželenje neprestano duši in v sebi pobija, da ne bi zmagala in prevladala, kot to z jasnimi besedami uči Pavel, Rim 6; 8; i2; Ef 5; Kol 3.445 Da se odpove vsem brezbožnim dejanjem in grehom, posebej tistim, o katerih po vrsti govori sveti Pavel, Rim 1; 1 Kor 6; Gal 5,446 in se pred njimi brani, kajti skozi te grehe, ki se zgode zoper voljo, izgubi človek Svetega Duha in vero. Kdor pa v takih grehih vztraja in ne dela prave pokore, je pri Bogu v nemilosti, se k njemu prav ne more obračati, ima slabo vest in je v hudičevi
445|Rim 6,12-14; 8,1-17; 12,1-2; Ef 5,1-5; Kol 3,5-10.
446|Rim 1,18-32; 1 Kor 6,8-10; Gal 5,19-21.
oblasti. Zato morajo (in tudi iz srca radi so) vsi ljudje, ki žele biti pravi kristjani, bogabo-ječi, Boga morajo ljubiti, njegovo voljo in njegove zapovedi z zadovoljstvom in poslušno izpolnjevati, mu z veseljem ter dobre volje, kot uči Zaharija, služiti do konca življenja 447|Lk 1,74-75.	v pravičnosti in svetosti, Lk i,447 da lahko z
mirno vestjo čakajo na veličasten prihod mo-4488Tit 213.	gočnega Boga, Tit 2.448 Prav tako naj kristjani
redno in z veseljem hodijo v cerkev k pravim in pobožnim pridigam ter skupnim molitvam, pogosto in dostojno naj prejmejo sveto Gospodovo večerjo, kot jo je vzpostavil in zapovedal sam Kristus. Gospoda Boga naj v Kristusovem imenu v pravi veri in skesanosti prosijo za vse kristjane, za vse stanove in
fosposko. Vodijo naj skromno življenje, vsa-omur pomagajo, nikogar ne žalijo, vedno naj bodo trezni, se postijo, dajajo obilno miloščino, vsem ljudem pa po najboljših močeh pošteno svetujejo in pomagajo. Svojim nadrejenim, oblastem, dušnim pastirjem in staršem izkazujejo vso čast, zvestobo in primerno poslušnost. Kadar pa zapadejo v stisko, strah, uboštvo in bolezen, ali pa jim grozijo preganjanja, neprijetnosti ali telesna smrt, naj se ne zatekajo po pomoč k neprimernim sredstvom, coprnijam, zanikanju ali odpad-ništvu od spoznane resnice, temveč naj se potrpežljivo zaupajo Bogu. Na kratko, vsa
naša vera, pisanje, pridiganje in tiskanje je v tem, da vsi kristjani svojo vero, božje službe, življenje, poklic, službo in položaj vzdržujejo in vodijo po čisti božji besedi in zapovedi ter vse to izpolnjujejo voljno in z zadovoljstvom, z vso dolžno pokorščino ter hvaležnostjo Bogu v čast in slavo. Da z živo vero potrjujejo, da so se odpovedali grehu, sprejeli novo pobožno življenje in obdržali sprejeto pravo vero, zato pa ohranili milost, blagoslov in Svetega Duha ter tako ubežali točasni in večni božji kazni, ki jo je Bog naložil velikim zlonamernim grešnikom. Vendar menimo, da si s takimi svojimi dejanji pri Bogu nikakor ne morejo prislužiti ali kupiti popuščanja, odpuščanja grehov, nebes ali večnega življenja, kajti Bog je pravim vernim kristjanom vse, kar sodi k večnemu življenju, iz milosti, zaradi Jezusa Kristusa — kot smo izvedeli v prvem spornem poglavju — zastonj podaril. Ve čno življenje, pravi Pavel, je milost in darilo Boga po Jezusu Kristusu našem Gospodu, Rim 6; Ef 2.449 In sveti Janez govori: »Bog je pričeval za svojega sina, pričevanje pa je v tem, da nam je Bog dal večno življenje, to življenje je v njegovem sinu, kdor ima Božjega Sinu, ta ima življenje, kdor pa Božjega Sinu nima, ta nima življenja.« 1 Jn 5.450
Ob tem s tem našim naukom, pisanjem, pridiganjem in tiskanjem zavračamo, rušimo
449|Rim 6,23; Ef 2,4-8.
450| 1 Jn 5,9-12.
in javno obsojamo na prekletstvo vse druge veroizpovedi, nauke, pridige, spise in knjige, ki uče in trde, da se milost, odpuščanje grehov in večno življenje razen skozi pravo vero in Jezusa Kristusa lahko pridobe tudi z drugimi sredstvi. Prav tako zavračamo vse božje službe, namišljena dobra dela, navade in običaje v cerkvi, četudi izgledajo staro in dobro ter ljudem prijetno, ki so si jih izmislile ter vzpostavile visoke, modre in mogočne osebe, ki jih vodijo, vzdržujejo in branijo, so pa v nasprotju z božjo besedo ali pa niso zapisani in utemeljeni v Bibliji. To pomeni, da jih Bog ni sam, po svojem sinu, po prerokih in apostolih postavil in zapovedal opravljati, ali kjer se ta bogoslužja opravljajo in uporabljajo drugače, kot sta jih Bog in Kristus, naš Gospod, postavila. To rušenje in prekletstvo pa ne izvira iz naše lastne volje, napuha, ne-razumnosti ali iz zavisti in sovraštva (to ni v naši naravi, saj s tem ne bi uživali velikega priznanja in hvale sveta), to smo dolžni zaradi resne, stroge zapovedi Boga ter zaradi Kristusa, Mojzesa, vseh prerokov, apostolov, mučenikov ter vseh svetih starih in novih učiteljev nauka ter zgledov iz preteklosti in sedanjosti. Kajti naš ljubi gospod Bog ne more bili bolj onečaščen in razžaljen, pa tudi ljudje za njih dušni blagor bolj oguljufani kot skozi takšne vrste od človeka izmišljena,
malikovalska in praznoverna bogoslužja. Bog jih tudi nikomur, nikjer in ob nobenem času ni brez kazni odpustil. Zaradi tega so tudi vsi preroki, apostoli, mučeniki in zvesti učitelji takšnim izmišljenim bogoslužjem (imenovali so jih malikovanje, duhovno za-konolomstvo, kurbanje in odpadništvo od Boga) glasno in resno nasprotovali, proti njim pisali ter zaradi njih tudi prelivali svojo kri. Kristus, Božji Sin sam, vsi preroki (razen Janeza Krstnika), vsi apostoli, mučeniki in pravi učitelji so bili preganjani in umorjeni zgolj zato, ker so ljudstvo visokega ali nizkega stanu, duhovščino in posvetne ljudi zaradi njih krive vere, krivih naukov in izmišljenih bogoslužij grajali ter taiste zavračali in rušili, to pa so morali početi po božji zapovedi. Bog ne trpi, da se vzpostavljajo in opravljajo bogoslužja, ki jih ni zapovedal, to je posmehovanje in norčevanje iz Boga, kot da ne bi ničesar vedeli in razumeli, kako mu je treba služiti in katero bogoslužje je človeku v korist itd. Bogje često in resno po Mojzesu posvaril izraelsko ljudstvo, da naj njegovi besedi nič esar ne dodaja niti ne odvzema ali spreminja, temveč dela in mu služi samo tako, kot mu je naložil ter zapovedal, kar lahko beremo v 5 Mz 4; 5; 12; 17; 28; Prg 4; Iz 30.451 Kako silno je Aron razjezil Boga, ki je izraelsko ljudstvo povedel iz	28; Prg 4,1-27;
Iz 30,21-22.
451| 5 Mz 4,1-9; 5,1-22; 12,1-28; 17,1-20; 28,1-
452| 2 Mz 32,9-10.
453| 1 Kr 13,15.
454| 1 Kr 12,28-33; 15,5 22,53-54; 2 Kr 12,14 14,23-26; 18,1-12 32,1-26; Ps 81,9-17 106,1-48; Jer 2,1-37 7,1-34; 9,11-15; 13,8-14 Oz 6,5-11; 9,1-17 12,1-15; Mih 3,9-12, Sof 3,1-8; Zah 1,1-6. 455|Mt 15,9.
456| Mt 15,13.
egiptovske dežele, ko je na željo in zahtevo celotne stare izraelske cerkvene skupnosti in ljudstva opravljal bogoslužje z zlatim teletom, in kakšna kazen je temu sledila, lahko beremo v 2 Mz 32.452 Ko je Savel v stiski in pobožnosti želel darovati Bogu najboljše ovce mlekarice in teleta, ga je Bog zavrgel kot kralja skupaj z njegovimi otroki, od Samuela pa je po božjem naročilu moral poslušati, da je z bogoslužjem in daritvijo pred Bogom zganjal čarovnije in malikovanje, kot piše v 1 Kr 13.453 Kralji in ljudje v Starem testamentu, pred Kristusovim rojstvom, z nobenim drugim grehom niso tako često in grozno razjezili Boga ter si prislužili kazni kot z izmišljenimi, lažnimi bogoslužji in z ničemer drugim kot s pravimi božjimi službami si niso ponovno pridobili njegove milosti in pomoči v stiskah. O tem naj vsak kristjan bere v: 1 Kr 12; 15; 22; 2 Kr 12; 14; 18; 32; Ps 81; 106; Jer 2; 7; 9; 13; Oz 6; 9; 12; Mih 3; Sof 3; Zah 1.454 Enako govori v Novem testamentu Božji Sin Jezus Kristus sam: »Zaman mi izkazujejo čast, ker kot nauke učijo človeške zapovedi.« Mt 15.455 Kristus nato nadaljuje: »Vsaka sadika (to je vsi nauki in božje službe), ki je ni zasadil moj nebeški oče, bo izkoreninjena.«456 Na istem mestu govori o učiteljih, ki uvajajo nove zapovedi in božje službe, kot o slepcih, ki vodijo slepce in s svojim učenjem ter božjimi
službami sebe in druge vodijo v prepad in večno pogublenje. Sveti Pavel imenuje nauk, ki odklanja zakonski stan in zmerno uživanje ter zahvalo za sprejeto hrano, »hudič ev nauk«. Enako govorijo stari sveti krščanski učitelji: Cyprianus157 v Lib. i, Epistola 8, enako v Lib. 2, epistola 3, pa tudi v pismu ad Pompeium. Sveti Avguštin458 v Libro Quaestionum nove & ve-teris Testamenti vel, poglavje H4. Enako Ad Consulanum Presbiterum v Lib. 2, De unico Baptis-mo, Lib. i, De consensu Euangeliarum, da naj se v zadevah, ki se nanašajo na vero in mašo, ne sledi stari navadi, temveč božji resnici in zapovedim, kajti navada brez resnice in božje zapovedi je stara zmota in vse, kar sodi pod cerkveni red ali se v njem dogaja, s čimer bi se spreminjal red, ki je postavljen od Boga, je kršenje zapovedi, cerkvena kraja in izmišljeno. Vsa stara bogoslužja še niso prava zato, ker so stara, običajna in v splošni rabi, kajti tudi ma-likovanje, kurbarija in vsi hudi grehi ter dejanja so tudi stari in običajni. Ohranijo in častijo naj se samo navade, običaji in božje službe, ki niso v nasprotju z božjo besedo itd. Sokrat, visoko učeni pogan, pravi: »Vsakemu Bogu naj se izkazuje toliko časti ter vdanosti, kot je sam odredil in zapovedal.«
Toliko tokrat (čeprav nekoliko preveč na dolgo) v tem nemškem predgovoru k tej knjigi o omenjenih dveh spornih členih naše krščan-
457| Thascius Caecilius Cyprianus, okoli leta 200 do 258, kartaški (Karta-gina ,Tunis) škof, katoliški in pravoslavni svetnik. Delo: Zbirka pisem (Epis-tolae), 81 pisem (od tega 16 napisanih njemu) in večje število traktatov. 458| Avguštin iz Hipona (354-430), filozof in cerkveni oče. Močno je vplival na M. Luthra, ki je bil avguštinski redovnik.
ske vere. Namreč o tem, kako si pri Bogu pridobimo milost ter odpuščanje grehov in kako pravilno služimo Bogu ali, kot je sedaj v navadi govoriti, o opravičenju in dobrih delih. Sicer sta v tej knjigi tudi v predgovoru ter v knjigi o augsburško-wurttemberško-saški veroizpovedi (ki se bo sedaj tudi tiskala v slovenskem in hrvaškem jeziku v treh pisavah) ta dva člena krščanske vere na zelo razumljiv način, skupaj z drugimi členi, obogatenimi z nauki in prilikami iz Svetega pisma ter pričevanji starih in novih pobožnih učiteljev, obširno zajeta in razložena.
Iz tega sumaričnega poročila o tem, kaj vse se v tej knjigi obravnava, tudi kaj o omenjenih dveh glavnih spornih poglavjih naše krščanske vere mislimo, učimo, pridigamo, pišemo in tiskamo, pa tudi iz drugih nemških predgovorov in razprav, lahko vaše kraljevo veličanstvo kot razsvetljen in zelo razumen kralj, pa tudi vsak pobožen kristjan katerega koli stanu povzame, pretehta in presodi, da naš krščanski, blagorodni, milostni gospod patron in podpornik slovenskega, hrvaškega ter cirilskega novega tiska, kakor tudi mi, prevajalci, z našim začetim delom in tiskom ne nameravamo postaviti, kot se o nas morda govori ali se bo govorilo, nobene nove, zavajajoče vere, temveč želimo v Iliriji, Dalmaciji, Srbiji in Bolgariji s pomočjo božjega blagoslova za širitev krščan-
stva, za slabitev in uničenje Antikristovega ter Mohamedovega nauka in carstva ponovno obuditi in postaviti staro, pravo, zveličavno krščansko vero ter prave božje službe in dobra dela. Vse to (ker uboga ljudstva omenjenih dežel o pomembnih in zveličavnih poglavjih prave krščanske vere ničesar ne izvedo, ne vedo niti razumejo, je to nujno potrebno) se zlahka presodi tudi iz pričevanj o njih usodi in zmotah v predgovoru k hrvaškemu prvemu delu Novega testamenta. Če pa bi kdo to naše učenje, pridiganje in tisk ocenil in razglasil za tuje, novo, zavajajoče in napačno ter proti njemu govoril, naj ve, da so mu Bog Oče, Bog Sin in Bog Sveti Duh s svojimi razodetji, bivanjem in voljo, nadalje vsi preroki, vsi apostoli, vsi svetniki in svetnice, vsi pobožni stari in novi učitelji, vsi razumni kristjani, da celo celo Sveto pismo s svojimi nauki, pridigami, pravo vero in oožjimi službami tuji, nepoznani, novi, zavajajoči, izmišljeni itd.
Zakaj pa smo enako kot prejšnje, z latinskimi, nemškimi in hrvaškimi črkami tiskane slovenske in hrvaške knjige, to knjigo ponižno posvetili vašemu kraljevemu veličanstvu, je vaše kraljevo veličanstvo milostno lahko spoznalo iz predgovorov v omenjenih knjigah.
Vaše kraljevo veličanstvo ponižno prosimo samo, da ta cirilični in prejšnji hrvaški predgovor (kot nekoliko predolga) ne sprejme z neje-
voljo, temveč z razumevanjem kot nujnost in si ju tako tudi razlaga. Gospod Jezus naj v svojo čast in za širitev svoje Cerkve, rimskega cesarstva veličanstvo, vašega kraljevega veličanstva ljubega očeta in gospoda, našega milostnega gospoda in deželnega kneza, skupaj z ljubljenimi sinov in hčerami vašega veličanstva, ljubimi brati in sestrami (katerim vsem se naš zaščitnik in tega dela zvesti podpornik, gospod Ivan Ungnad, baron itd., tudi moji pomočniki ter jaz sam, skupaj s tem začetim delom, ponižno priporočamo), kakor tudi ves visoko spoštovani avstrijski dvor v tem življenju s svojim duhom ohrani v dolgotrajni milosti ter srečni vladavini in vodi k večnemu življenu. Amen.
Dano v Urachu, na prvi dan marca v letu gospodovem i562.
Vašega kraljevega veličanstva
ponižni kaplan
Primož Trubar Kranjec, ta čas župnik v Urachu
P O S T I L A
TO EST, KRATKO
ISTLMAČ ENJE VSIH
nedelskih Evangeliov i poglaviteih prazdnikov, skozi vse leto, sada naiprvo hrvatskimi slovi štampana.
Kurtze au^legung uber die Son-
tags / vnnd der furnembften $ejt Euangelia / durcb das gantz Jar / jetzt erftlicb in Crobatifcber Sprach mit Crobatifchen Bucbftaben getruckt.
Psal. 119459
Tlmačene riči tvoih prosvecenie, i razum dae mladencem.
459| Psalm 119,130: Wenn dein Wort offenbar wird, so erfreut es und macht klug die Einfaltigen.
V TUBINGI
Č. F. M. B.

Dem Durcbleucbtigen
Hocbgebornen Jurjten vnd Herrn
Herren Cbriftoffen Hertzogen zu Wurtemberg vnd Tekb / Grauen zu Mumpelgart / etc.
Gnad vnd Jried von Gott dem Vatter /
durcb Jejum Cbrijtum vnfern Herrn vnd Heilandt.
vrcbleucbtiger / Hocbgeborner j ^^^ Furjt / Gnediger Herr. Dieweil ■	^^nacb der weijjagung Cbrifti / in
V,..,,*^® ■ den letjten zeiten / der Glaub fcbier y erlefcben / vnnd die Lieb in viler bertzen erkalten will / finden jicb leider bey boben vnd nidern Stenden / ein geringe an- Luc zal / die jn die befurderung der ebr Gottes vnd jeines j^.'' beiligen Worts / nocb die not der betrangte[n] XXIV Cbrijtenbeit mit recbtem Cbrijticbem eifer / vnd wie es billicb jein jolt / angelegen jein lajjen.
Es ijt aucb die vndanckbarkeit bey der Welt gegen Gott / vnnd mangel der lieb gegen dem Necbjten jo grof / wo jicb einer feines beruffs mit ernft vnd Glau-ben erinnert / vnnd nacb art Cbrijtlicber lieb bandelt / das jolcbs nicbt beim
A ij a beften
beften vermerckt / fonder auff das vnfreundtlicbeft ge-deuttet vnd auggelegt / als wann man ficb frembder bendel anneme / die fie gantz und gar nicbts angeben.
46o| wohn=wahn,	Daber vil £eut in difen wobn460 geraten / fo fie allein
bey den Jaren rube vnd friden / deggleicben aucb die Predig des beiligen Euangelij baben (deren fie ficb docb mebr zur fleifcblicben Freibeit / dann Cbriftlicber vnd warbaftiger Gottfeligkeit gebraucben) fragen fie wenig darnacb / ob gleicb andere / fo da aucb auff den namen Cbrifti getaufft / in vnfriden verderben / vnd in aber-glauben ewiglicben fterben / wolcber jamer nimmer-i. Kor xii.; mebr gnugfam mag bedacbt werden. Wie ficb aber om . folcber Cbriften gedancken / mit der erinnerung des beiligen Apoftel vergleicben (da er gefcbriben / das wir durcb einen Geift / alle zu einem Leib getaufft feyen. Vnnd abermals / Gott bat den Leib alfo vermenget / das die glider fureinander gleicb forgen / vnd fo ein glid leidet / fo leiden alle glider mit / fo ein glid wurt berr-licb gebalten / fo frewen ficb alle glider mit) des wurt einem jeden fein eigen Hertz zeugnug geben.
Denn mit difem fterblicben Leib bat es dife geftalt / fo ein fcbmertz dz wenigft glid angreifft / vnd folcben fcbmertzen die andern glider zumal / oder eins nicbt emp-fandet / fo mug eintweder der gantze Leib / oder daffelbig glid todt / vnd demnacb / der Leib als ein erftorbe[n] / vn-Rom v111. empfandlicb vnd todt glid abzufcbneiden fein. Alfo weil die Cbriften aug einem Geift (nem=
A ij b licb
lich dem Geift Cbrifti leben) demnach gefchriben / der Gal- ^ Glaubigen war ein Hertz / vn[d] ein Seel / vnd aber- Rom. Vm. mals / Wer den Geift Chrifti nicht hat / der ift nicbt fein) So mug vnwiderfprechlich folgen / wer in ermel-tem Geift lebt / der wurt auch nach anleitung / deffelbigen Geifts wandeln / vn[d] fich gegen dem Nechften / mit hertzlichem mitleiden / vnd gepurendem troft / Chriftlicher lieb nach erzeigen. Dieweil dan[n] Eza xx-ware Gottfeligkeit / one die rechte erkanntnug Gottes Matth. xv. nicht angericht werde mag / wie gefchriben fteet: Ver-geblich dienen fie mir / dieweil fie lehren folche £eer / die nichts den[n] menfchen Gebot fein / die erkanntnug Gottes aber / durch die predig Gottes worts / vermittelft Gottlicher gnaden gepflantzt wurdt / wie der Apoftel Rom. x zeuget / wie follen fie aber anruffen / an den fie nicht glauben: wie follen fie aber glauben / von dem fie nichts gehort haben: wie follen fie aber horen one Prediger: vnd bald hernach / fo kumpt der Glaub aug dem ge-hor / das gehor aber durch Gottes wort.
So beweifen die jenigen dem Allmechtigen Gott zuuorderft / vnd feiner Kirchen ein befondern gutten / wolgefelligen vn[d] nutzlichen dienft / die nach jrem Beruff vnd vermogen Chriftliche befurderung thun / darmit die reine £eer / in allen / oder doch furnembften Sprachen vnd Zungen auggebreitet / vnd alfo dardurch vič Leut zu dem rechten vnd lebendigen erkantnug Gottes gebracht werden.
A iij a Es ift
i Tim II.
Es ift wol zciticber frid cin befondere groffe / lieblkbe vnd angeneme Gab Gottes / aber mit dem friden des Gewiffens gegen Gott / im wenigfte / nicht zu uerglei-cben / den[n] aller zeitlicber vnfrid / wie befcbwerlicb aucb derfelb ift / wurt docb einmal ein endt nemen / der aber in vnfriden / vn[d] in der vngnaden Gottes einmal abftirbt / dem ift in ewigkeit nicbt mebr zu belffen / wie Luc.xvi; gefcbriben ftet: Es ift ein klufft zwifcben vns vnd eucb / xVi.. etc. Vnd abermals: Was bulffs den menfcben / fo er die gantze Welt gewunne / vn[d] neme docb fcbaden an feiner Seele? / Oder was kan der Menfcb geben / darmit er feine Seele wider erloj? Wer will dann die guttbaten jmmermebr genugfam rbumen kunden / da nicbt nur einer oder etlicb / fondern fo vil taufent menfcben / au£ der blindtbeit in das liecbt / au£ dem vnuerftandt / in die erkantnuj / vnd au£ dem ewigen zorn vnd vnfriden / in die gnad vnnd ewigen friden Gottes gefetzt fein?
Vn[d] ob wol folcbe guttbat / an meniglicben loblicb vnd rumlicb / fo balten wir docb / als die ring-uerftendigen darfur / das ermelt an vns Crobaten vnnd Winden / als aucb mitglider Cbrifti angewendt / zwifa-cben nutzen fcbaffen vnd bringen foll.
Dann erftlicb / gleicb wie der Regen vnnd Scbnee Efa. ij. vom Himmel felt / vn[d] nicbt wider dabin kumpt / fondern feucbtet die Erden / vnd macbt fie frucbtbar vnd wacbfendt / das fie gibt Samen zu feen / vnd Brodt zu effen / alfo foll das
A iij b wort
wort / fo au£ meinem mundt gehet / auch fein / fpricbt der Herr: Es foll nicht wider zu mir leer kommen / fonder thun / das mir gefelt / vnd foll jm gelingen / darzu ichs fende / etc. Darumb auch Sanct Paulus gefchriben: Wolche er (der Herr) verordnet hat / die hat Rom ym. er auch beruffen/ wolche er aber beruffen hat / die hat er auch gerecht gemacht / Wolche er aber hat gerecht gemacht / die hat er auch herrlich gemacht. Der vrfachen wir nicht zweiffeln / das vnder der verfamlung / fo bey vns Crobaten vnd Winden / durch die Predig des heiligen Euangelij beruffen / auch nicht ein geringe anzal feyen / die warhafftig vor GOTT ge-rechtfertigt vnd geheiligt / auch ewigklichen herrlich gemacht werden follen.
Zu dem / fo ligen vnnd wonen wir / an den Grent-zen / des graufamen Feinds der Chriftenheit des Ps- XLIV' Turcken / vnnd feind / wie der Prophet fagt / wie die Schlachtfchaff geachtet / wolche taglich erwurgt werden / Im fall derfelbig nach dem verhengnu^ Gottes / vnfer mechtig werden folte (des doch Gott gnedig ver-hutten wolle) ift zu erachten / dz folcher vnau^-fprechlicher jammer / bey vnferm verderben nicht beru-hen noch bleiben / fonder auch die Nachbarn / vnd alfo an die Teutfchen / das Gott nach feiner barmhertzigkeit wenden woll / gereichen wurde.
Demnach nicht allein an vns armen Chriften wol thun / die mit jhrer macht helffen die
A iiij a Grentzen
Grentzen erbalten / jonder aucb biemit jr felbft eigen beil vnd wolfart befurdern. Wolcbes aber mit Raifigen vnnd Reittern nicbt aller dings verricbt werden mag / befonders wo Gott vngnadig fein folte / wie durcb den Efa. Propbeten gefagt: Egipten ift menfcb vnd nicbt Gott/ vnnd die Rog feindt fleifcb vnd nicbt Geift / vnnd der Herr wurdt fein bandt augftrecken / dz der belffer ftraucble / vnd der / dem gebolffen wurdt / falle / vnd alle mit einander vmbkommen / vnd abermals Efaias: Wolcbe Heiden oder Kunigreicb / die nicbt dienen wol-Eia.LX. len / die follen vmbkommen.
Vnd Mofe / wann du nicbt geborcben wurft / der Deut xx- ftimm des Herren deines Gottes / das du balteft vnd tbuft alle feine Gebott vnd Recbt / die icb dir beut ge-biete / fo werden alle die flucb uber dicb kommen / vnd Lev. xx- dicb treffen / icb will ein rot Scbwerdt uber eucb bringe[n] / das meinen Bundt recben foll / vnd folt gefcblagen werden / von ewren Feinden / vnd die eucb baffen / follen uber eucb berrfcben / vnnd folt flieben / da eucb niemandt iagt.
Nun muffen wir leider bekennen / vn[d] kondens keinfwegs laugnen / das wir den Bundt des Herrn nicbt gebalten / fondern vill vnd offt / ^rnamlicb mit Abgot-terey (daruber er fonderlicb zurnet) abgewicben fein. Efa. IX; Demnacb, foll vns gebolffen / vnnd die uberplibne ^ errettet werden / fo muffen wir vns vmb feben / nacb dem, der vns gefcblagen bat / in Sack
A iiiij b vnd
vnd Afcben vns zu jme (das ift durcb ware bug) beke-ren / vnd den Son kuffen / dz er nicbt zirne / vnd wir vnbkommen.
Vnd weil der Herr verfprocben / wo nur zoben ge- Gen- XYn-recbter finden werde / in der Stat zu Sodom / fo will er fie nicbt verderben / fo verboffen wir / es follen durcb Gottes gnad mebr denn zoben vnder vns erfunden werden / die Gott recbt erkennen / jne aug warem Glauben anruffen / vnd vermog feiner Zufagen / den Gotlicben zorn auffbalten / vnd jr bitt baben werden.
Wollicbs denn die boften Mauren vnnd Veftungen auff der Grentzen fein wurden / wo der Herr felbs die Ps. exxvn. Statt bewart / da mag die Wacbt der Wacbter aucb nutzlicb / vnd nicbt vmb funft fein. Darmit alfo die feind des Cbriftlicben Namens bindertriben / vnd fein Volck in Cbriftlicber rbu vnd friden erbalten werden mocbten?
Dieweil dann / gnadiger Furft vnd Herr / E. F. G. difes bocloblicb / nottwendig vn[d] Cbriftlicb Werck / mit fo bobem / Cbriftlicbe[n] eifer / bertz vnd gemut angelegen laffen / das die H. Scbrifft des alten vnd newen Teftaments / rein vnnd vnuer-uelfcbt / fampt andern nutzlicben / beilfamen vnd Cbriftlicben Bucbern / in die Crobatifcbe vn[d] Windifcbe Spracb verdolmetfcbt / darzu E. F. G. neben derfelben Cbriftlicben gebet / alle gnadige befur-derung / befonder aber / ein fo Furftlicbe Stewer fo gnadiglicb darzu gereicbt / aucb neben andern Cbriftlicben Kunigen Cbur / vnd Fur=
B j a ften
ften / nocb nicbts an jrer fteten vnd bebarrigen bulff er-winden laffen / darmit allein die Ebr vnd das Reicb Cbrifti weit auggebreitet / vnd fein beiliges Wort ge-pflanzt werden.
Haben wir billicb zuuorderts / dem Allmecbtigen fur follicbe bobe gnad vnnd guttbaten (fo E. F. G. mit befondern gaben geziert) vnnd ermeltem Cbriftlicbem eifer / vor vilen Potentaten / begabt) von bertzen danckfagen / vnd gegen derfelben vnfer danckbar ge-mut zubeweifen / vor der gantzen Welt / aucb bey den nacbkommenen rbumen / dife vnfer ringfuge docb trew arbeit / der Cbriftlicben Poftill aug D. Martini Lu-tbers / Pbilippi Melancbtbonis / vn[d] Joban Brentzen auglegung / vermog der Cbriftlicben Augfpurgifcben Confeffion / zufammen gezogen / vntertbeniglicb Dedi-zieren / vnnd vnder derfelben Namen in Crobatifcber Spracb auggeben / vnd mit Glagolifcben Bucbftaben trukken laffen wollen.
Amof vi. Dann weil leider der vil fein / von wolcben der Pro-pbet Amos fcbreibt / die ficb weit von bofen tagen acb-ten / vn[d] tracbten jmer nacb freuel Regiment / vn[d] fcblaffen auff elffenbeine[n] £agern / effen die Lemmer aug der Herde / vn[d] die gemeftete Kelber / vn[d] fpilen auff dem Pfalter / vn[d] trincken wein aug den Scbalen / vnd falben ficb mit Balfam vnd bekummern ficb nicbt vmb den fcbaden Jofepbs / Darumb follen fie vorn an gebn / vnder
B j b denen
denen / die gefangen weg gefuret werden / vnd joll das jcblemmen der Branger auffboren So ift deft mebr dem Allmecbtigen zu dancken / das er docb ettlicbe Cbrijtlicbe Kunig / Cbur / vnd Furjten / erwekket / jo jnen mit ernjt vnnd eifer den Scbaden Jofepbs angelegen fein lajjen / vnd demfelben / fouil an jnen / mit bertzen begeren zu belffen.
Es jollen aucb E. F. G. vnd alle / jo zu dijem Cbrijtlicben werck belffen / vermog Gottlicber verbeijjung vnd zujagung / nicbt zweiffeln / das der Allmecbtig derjelben ermelte gnad / vnnd Cbrijtlicbe zu dijem werck bejcbere / vnd werende guttbaten/ nicbt allein mit feinem zeitlicben Segen / reicblicb widerumb Mattk X erftatten / fonder aucb das eiferig vnd frolicb bertz / mit ewiger berrligkeit vnd glory zieren / wie abermals 1 SamJI gefcbriben jtbet: Wer micb ebret / den will icb aucb eb-ren / Wer aber micb veracbtet / der joll wider veracbtet werden.
Der Allmecbtig GOTT vnd Vatter vnfers Herren Jefu Cbrijti / wolle E. F. G. lange zeit bey Cbriftlicber / frid-licber Regieru[n]g / in folcbem bertzlicben Cbriftlicbem eifer / vnd bif an jr endt / jampt derjelben Gemabell Jungen Herrjcbafft / vnd dem gantzen Hauf Wurtemberg gnediglicb erbalten / das fie jeben mogen Kinds Kinder / vnd frid uber Jeru[j]alem. De=
B ij a ren
Ps cxxviii. ren wir vns / fampt vnfcrm Cbriftlicben Patron vnd trewen Befurderer difes Wercks / Herren Hanfen Vn-gnaden etc. vnd dem gantzen Werck zu gnaden vnder-tbeniglicb beuelben tbun. Datum Vracb / den 30. Oc-tob. Anno 1562
Vndertbenige Primus Truber Creiner Antonius Dalmata Stepbanus Conful Hiftrianus
POSTILA,
TO JE KRATKA
RAZLAGA VSEH
nedeljskih in ob glavnih praznikih evangelijev za vse leto, sedaj prvič natisnjena
s hrvaškimi črkami.461	461| Prevedeno iz
hrvaščine.
Kratka razlaga vseh nedeljskih in
prazničnih evangelij ev za vso leto, sedaj prvič natisnjena v hrvaškem jeziku in s hrvaškimi črkami.462
462| Prevedeno iz nemščine.
Psalm 119, 130.463
Razkritje tvojih besed razsvetljuje, nevednim daje razumnost.
463| Ps 119,130.
V Tubingenu
1562.
Presvetlemu, visoko-
rodnemu knezu in gospodu,
gospodu Krištofu, knezu wurttember-škemu in teškemu,464 grofu mumpelgartskemu465 itd.
Milost in mir od Boga po Jezusu Kristusu, našem Gospodu in zveličarju.
Presvetli, visokorodni knez, milostni gospod. Medtem ko vera, kot je prerokoval Kristus, v poslednjem času ugaša in se ljubezen v mnogih srcih ohlaja, je med višjimi in nižjimi stanovi le manjše število teh, ki bi se s pravo krčansko vnemo, kot bi se spodobilo, zavzemali za širitev božje slave, njegove svete besede in za stiske ogroženega krščanstva.
Tudi nehvaležnost sveta do Boga in pomanjkanje ljubezni do bližnjega sta tako veliki, da se, ako se nekdo svojega poklica z resnostjo in vero zaveda ter ga s krščansko ljubeznijo opravlja, to ne upošteva kot nekaj
Lk 17; Mt 24.4
464| Teck, manjša kneževina v deželi Schwaben, od 1303 v wurttemberški posesti. DTVLexikon, Bd. 18.
465|Mumpelgart, fr. Montbeliard v departe-mentu Doubs, od 1394 v wurttemberški lasti, nekdanja nemška knežja grofija. Pierer's Universal Lexikon, Bd 11.
466| Lk 17,1; Mt 24,1-29.
467| 1 Kor 12,13.26;
Rim 12,4.
i Kor 12; Rim i2.467
468| Rim 8,1-16; Gal 6,2-10; Apd 2,4.17-18; Rim 8,26-30.
Rim 8; Gal 6; Apd 2; Rim 8?
dobrega, temveč na najbolj neprijazen način prikazuje kot vtikanje v posle drugega, ki se ga prav nič ne tičejo.
Zato je mnogo ljudi podleglo zmotnemu prepričanju, da je dovolj, če imajo v teh letih miru še pridige svetega evangelija (katerih pa se poslužujejo bolj za meseno svobodo kot za resnično krščansko pobožnost), malo pa se menijo za to, če drugi, ki so tudi krščeni v Kristusovem imenu, zaradi vojn propadajo in v praznoverju za večno umirajo, njihovega gorja pa se nikoli dovolj ne zavedajo.
Kako pa se razmišljanje takih kristjanov ujema z opominjanjem svetega apostola (ki je napisal, da smo bili v enem duhu vsi krščeni v eno telo in še, da je Bog telo ustvaril tako, da udje skrbijo eden za drugega; če trpi en ud, z njim trpijo vsi udje, če pa se časti eden, se tega vesele vsi), to naj vsakomur izpriča vest last nega srca.
Zakaj s tem umrljivim telesom je namreč tako, kadar bolečina napade najmanjši delec in te bolečine drugi deli ali eden od njih ne čuti, tedaj je celo telo ali tisti del, ki bolečine ne čuti, mrtev in ga je treba kot mrtev, neobčutljiv del od telesa odrezati.
Torej, ker kristjani živijo iz enega duha (to je duha Kristusovega in kot je zapisano, da imajo
Mt 15.
Rim ]
verniki eno srce, kdor pa Kristusovega duha nima, ta ni njegov), temu nedvoumno sledi, da kdor v tem duhu živi, ta bo po njegovi poti tudi hodil ter bližnjemu s krščansko ljubeznijo
izkazoval potrebno tolažbo in srčno usmiljenje.
Ker pa resnične pobožnosti brez pravega Iz 29; spoznanja Boga ni mogoče doseči, saj je zapisano: »Zaman mi služijo, ko učijo nauke, ki so zgolj človeške postave, spoznanje Boga se zasadi samo po božji milosti z oznanjanjem božje besede,« kot priča apostol: »Kako naj se obračajo k temu, v katerega ne verujejo, kako pa naj verujejo v tega, o katerem niso ničesar slišali, kako pa naj izvedo brez oznanjeval-cev?« In nato: »Vera prihaja skozi oznanjano, oznanjano pa od božje besede.«
Tako izkazujejo vsi, ki po svojem poklicu in zmožnostih s krščansko vnemo pospešujejo širitev čistega nauka v vse, ali vsaj najpomembnejše, govorice in jezike, vsemogočnemu Bogu in Cerkvi izredno pohvalno, dopadljivo in koristno uslugo, saj s tem mnogim ljudem odpirajo pot do pravega in živega spoznanja Boga.
Gotovo je zemeljski mir posebno velik, dragocen in prijeten dar Božji, toda z mirno vestjo do Boga ga ni mogoče primerjati, kajti vsak
469| Iz 29,11.19-24; Mt 15,8-9.
470|Rim 10,14-17.
1 Tim ;
471|1 Tim 2,1-4.
470
471
472| Lk 16,26; Mt 16,26.
Lk 16; Mt i6.4/
473| Iz 55,10-11. Izjj.4
474| Rim 8,29-30.
Rim i
zemeljski čas nemira, pa naj bo še tako težak, se nekoč konča, kdor pa umre v nemilosti in nespravljen z Bogom, ostane za večno pogubljen, saj je zapisano: »Prepad zeva med nami in vami« itd. In prav tako: »Kaj pomaga človeku, če osvoji ves svet, svoji duši pa škoduje?« Ali pa: »Kaj lahko za odrešitev svoje duše ponudi človek?« Kdo lahko dovolj slavi dobra dela, s katerimi ni samo eden ali nekaj njih, temveč toliko tisoč ljudi bilo povedenih iz slepote v svetlobo, iz nevednosti v spoznanje ter iz večnega srda in nemiru v milost in večni mir božji?
Čeprav je takšno hvale in slave vredno delo v korist mnogih, skromno menimo, da bo omenjeno delo nam, Hrvatom in Slovencem, kot Kristusovim pripadnikom namenjeno delo, prineslo dvakratno korist. Namreč:
Prvič: »Tako kot dež in sneg padata z neba ter se tja več ne vrneta, temveč vlažita zemljo ter jo delata plodno in rodovitno za rast semen in žetev, za kruh za hrano. Tako naj bo tudi z besedo iz mojih ust,« govori Gospod. »Naj se k meni ne vrne prazna, temveč opravi, kar se mi dopade, in naj ji uspeva to, za kar sem jo poslal.« Itd.
Zato je tudi sv. Pavel zapisal: »Tiste, ki jih je Gospod določil, te je tudi poklical, katere je
4/4
poklical, je tudi opravičil, katere pa je opravičil, je tudi poveličal.«
Zato ne dvomimo, da je zaradi oznanjanja svetega evangelija tudi med zbranim občestvom Hrvatov in Slovencev precejšne število poklicanih, ki bodo pred Bogom resnično opravičeni in za večno poveličani.
Ker ležimo in prebivamo na meji s Turki, tem krutim sovražnikom krščanstva, ki nas ima, kot pravi prerok, za klavne ovce, ki jih vsak dan davijo, bi v slučaju, ko bi se nas slednji po božji volji le polastil (pred čemer pa nas milostni Bog obvaruj), bilo pričakovati, da se ta neizrekljiva beda ne ustavi le pri našem uničenju, temveč bi prizadela tudi naše sosede, torej Nemce, kar pa naj Bog milostno od nas odvrne.
Tako tisti, ki s svojo močjo pomagajo varovati meje, ne rešujejo samo nas, uboge kristjane, temveč s tem ščitijo tudi svojo lastno srečo in blaginjo. Tega pa ni mogoče vedno opraviti le s pešaki in konjeniki, predvsem ne tedaj, kadar Bog ne bi izkazal milosti, kot je rekel skozi preroka: »Egipt so ljudje, ne Bog, in konji so meso, ne duh.« Ko bo Gospod iztegnil svojo roko, se bo pomočnik spotaknil in varovanec padel, oba pa bosta pokončana. In še go-
Ps 44.
475| Ps 44,12.
Iz 3
Iz 60.4
476| Iz 31,3.
477| Iz 60,12.
476
478| 5 Mz 28,15. 5 Mz z8.4'
479| 3 Mz 26,25. 3 Mz 2«.4'
480| Iz 9,12; Jer 6,26; Ps 2,12.
Iz 9; Jer 6;
PS 2.480
481| 1 Mz 18,26. 1 Mz 18.
vori Izaija: »Pogani ali kraljevstva, ki nočejo služiti, naj propadejo.«
In Mojzes govori: »Če ne boš prisluhnil glasu Boga, tvojega Gospoda, da moraš upoštevati in izpolnjevati vse njegove zapovedi in pravice, ki ti jih danes ponuja, bodo čez te prišla in te zadela vsa prekletstva. Nad vas bom
1 1 v	v	v 1*1	vv	1	*
poslal žareč meč, ki bo maščeval mojo zavezo, potolčeni boste od svojih sovražnikov in ti, ki vas črtijo, bodo vladali nad vami, in bežali boste, čeprav vas nihče ne bo preganjal.«
Na žalost pa moramo priznati, saj tega nikakor ne moremo zanikati, da se Gospodove zaveze nismo držali, temveč smo se od nje pogosto, predvsem z malikovanjem (kar ga posebno jezi) močno oddaljili. Če hočemo, da nam bo pomagano in da bodo preostali rešeni, se moramo ozreti po njem, ki nas je premagal, se odeti v raševino in posipati s pepelom (to je s pravo pokoro), se izpovedati ter poljubiti njegovega Sinu, da se ne razjezi in nas ne pogubi.
Zato, ker je Gospod obljubil, da tudi če najde samo deset pravičnih, mesta Sodome ne bo uničil, upamo, da bo po božji milosti med nami več kot deset takih, ki Boga prav častijo, se iz prave vere nanj obračajo ter po
njegovi zaobljubi s svojo molitvijo lahko za-drže božjo jezo.
To bi bila najtrdnejša obzidja in trdnjave Ps 127482 4«2|Ps127,1. na mejah, vendar je tudi tam, kjer Bog sam varuje mesto, čuječnost stražarjev koristna in ne brez pomena za pregon sovražnikov Kristusovega imena ter ohranitev krščanskega miru njegovemu ljudstvu.
Ker ste, milostni knez in gospod, vaša knežja milost, to hvalevredno, potrebno in krščansko delo podpirali s takšno krščansko vnemo, srčnostjo in čustvom, da je bilo Sveto pismo Starega in Novega testamenta, ob drugih koristnih in blagodejnih krščanskih knjigah, lahko čisto ter neponarejeno prevedeno v hrvaški in slovenski jezik in je velika zasluga ne samo vaše krščanske molitve in vsakršne milostne podpore, temveč tudi kneževskega denarnega prispevka — ki ga enako kot drugi kralji, volilni knezi in knezi od svoje stalne in trdne pomoči tudi sedaj v ničemer niste okrnili —, da se slava in kraljestvo Kristusovo lahko neomejeno širi, njegova sveta beseda pa obrodi sadove, smo se najprej iz srca zahvalili Vsemogočnemu za tako veliko milost in dobroto (ki ob drugih božjih darovih in krščanski vnemi krasi vašo knežjo milost), vam pa želimo pred celim svet-
483| Am 6,1-7. Am6.4
484| Psalter, srednjeveški instrument na več strun ali ploščic, proizvaja poseben, zvonovom podoben zvok.
om, tudi pred zanamci izkazati svojo hvaležnost s tem, da vam želimo ponižno posvetiti in pod vašim imenom v hrvaškem jeziku z gla-golskimi črkami natisniti in izdati to našo skromno, vendar zvesto po dr. Martinu Luthru, Philippu Melanchthonu in Johannu Brenzu, v duhu augsburške veroizpovedi vestno zbrano krščansko Postilo.
Žal, je veliko takih, o katerih prerok Amos piše, da mislijo, da je še daleč do hudih dni, hlepijo po zločinskem vladanju, počivajo na slonokoščenih ležiščih, jedo jagneda iz črede in lepo rejena teleta, igrajo na psalter,484 pijejo vino iz čaš ter se mazilijo z balzamovim oljem, ne menijo pa se za Jožefove rane. Zato naj gredo na čelu tistih, ki jih vodijo v ujetništvo in naj se že enkrat konča razsipni-ško postavljanje. Toliko bolj gre zato hvala Vsemogočnemu, da je vendarle obudil nekaj krščanskih kraljev, volilnih knezov in knezov, ki so jim mar Jožefove rane ter mu srčno, kolikor zmorejo, želijo pomagati.
Vaša knežja milost ter vsi, ki pomagajo temu krščanskemu delu, naj zato zaradi božje obljube ne dvomi, da Vsemogočni njih izkazano milost in izkazano že dano ter še trajajočo krščansko dobroto temu delu s svojim
blagoslovom ne bo samo na zemlji bogato povrnil, temveč tudi prizadevno in veselo srce okinčal z večno častjo in slavo, kot je zapisano: »Kdor mene časti, tega bom tudi jaz častil, kdor pa mene zaničuje, ta naj bo zaničevan.« Vsemogočni Bog in oče našega Gospoda Jezusa Kristusa naj vaši knežji milosti da dolgo, krščansko in mirno vladanje v krščanski zanesenosti do konca, skupaj z vašo soprogo, mlado gospodo in celotno hišo Wurttemberg pa milostno ohrani, da bi videli otroke otrok ter mir nad Jeruzalemom. Vsem pa se skupaj z našim krščanskim zaščitnikom in zvestim podpornikom tega dela gospodom Ivanom Ungnadom itd. ter celotnim našim delom ponižno priporočamo za milost. Dano v Urachu, dne 30. oktobra leta Gospodovega 1562.
Mt 10; 1 Sam 2.485
Ps 128.4'
485| Mt 10,32-33; 1 Sam 2,30.
486| Ps 128,5-6.
Vaše knežje milosti Pokorni
Primož Trubar Kranjec Anton Dalmata
v
Stefan Konzul Istran
PRVI DEL NO=
VOGA TESTAMENTA,
vatomsu vsi četiri evan =
gelisti i apoustolska djanja, iz mnozih ja-zikov v sadašni i opščeni i razumni hrvatski jazik, po Antonou Dalmatinu i Stipanu Istrijanu, spomošcu drugih bratov, vernu stlmačeni, i Scirulicskimi Slovi naiprvo sada štampani.
Der erft balb Cbeil des newen Te-
ftaments / darinn fein die vier Euangeliften vnd
der Apoftel Gefcbiebt / jetzt zum erften mal in die Crobatifche Spracb verdolmetfcbt / vnd mit Cyrulifcben Bucbftaben getruckt.
VTUBINGI
A FX G 487	487l a= 1000' F = 500'
X = 60, G = 3.
Dem Durcbleucbtigen
Hocbgebornen Furften vnd Herrn /
Herrn Wolffgangen Pfaltzgraffen bey Rbein / Hertzog in Bayern / vnd Grauen zu Veldentz / etc.
Gnad vnd Frid in Cbrifto
Jefu vnferm Herrn.
fcbreibt der wei£ Kunig Salomon im m A^bucb feiner Sprucb. Wann die B ^B^^weijfagung auffbore / fo werde das Pro- xxix ^^^^ Volck wuft vnnd wild / Aber wol dem / der das Gefetz bandbabet.
Durcb die weijfagung aber wurdt anderft nicbts / denn die reine / warbafftige vnnd beftendige aujle-gung vn[nd] predig Gottes Worts / verftanden / wie der Apoftel an die Corintbier fcbreibet. Wer nun die 1 Cor- xiiij-Gefcbicbten beides der vnglaubigen Heiden / vnd des Volcks Gottes im alten Teftament mit fleij gelefen / wie es damals vnder den Volckern mit dem Gottesdienft aller zucbt vnd Erbarkeit geftanden / das fie die weijfagung eintweder niemals gebapt / oder durcb jr vndanckparkeit widerumb verlobren / oder aucb die durcb der Propbeten £ebr ange=
A ij bottene
Joan. xvij
488| Tiskarska napaka: Vatt[t]er.
Joan. iij
bottene Gnad nicht annemen wollen / der es behert-zigt / wie kan er ohne hertzlichs mitleiden / fouil taufent armer Seelen ewigs verderben nicht beweinen?
Dann wie es die ewige / gewiffe / beftendige vnd vnfehlbare warheit ift/ das Chriftus fagt: Das ift das ewig leben / das lie dich (Vattter)488 das du allein wa-rer Gott bift / vnnd den du gefandt haft / Jefum Chrift / erkennen / Alfo ift auch die gwig vnfehlbar ewig warheit / das er an eim andern ort fagt: Wer nicht glaubt / der ift fchon gericht / dann er glaubt nicht an den Namen des eingebornen Sons Gottes.
Wdlcher geftalt aber dife warhafftige erkanntnug Chrifti / in deren das dwige leben ftehet / gar nahend in der gantzen Chriftenheit verdunckelt / vnd an der felben ftatt / menfchen fatzungen auffgebracht / dar-durch vergebung der Sunden zuerlangen / die doch allein in dem blut vnd verdienft Chrifti ftehet / ift lai-der auch vilen Chriften menfchen gnugfam bewuft / daraug dann anderft nichts / dann nach dem Spruch Salomonis: ein wuft wild wefen volgen kunden. Nam-lich / das die andere £eut in groffer blindtheit vn[nd] vnuerftand des Gdtlichen Worts vnnd Willens gefteckt / im Vnglauben gewandelt / vnd entlich / wolche Gott nicht wunderbarlich herauggerissen / darinnen verdorben feyen vnd geftorben.
Sollicher
Sollicber jamer befonders an den Crobaten vnd Windifcben Volck mit groffem bertzlicben vnd Cbriftlicben mitleiden zu bedencken / fo nocb mit Namen der Cbriftenbeit zugezolet / vnd auff der Grentz gegen dem Ertzfeind Cbriftlicbs Namens dem Turcken wobnen / wolcbe mebrer tbeils obne recbtgefcbaffne Hirten / wie die zerftrewten Scbaflin feien / vnnd da lie gleicb Priefter baben / fo jnen / wo
es am boften gerbat489 / Meg lefen / weder das Volck	48.9j gerat geraten
die Priefter / nocb die Priefter das Volck verftebn /
vnnd alfo die arm lieb Jugend wild vnd wuft / obne
des recbt Erkanntnug Gottes / in groffer blindbeit
vnnd Vnglauben aufferzogen / aucb da der Feind
uberband gewonnen / leicbtlicb bernacb zu dem
Turckifcben Mabometifcben Vnglauben gebracbt
werden mogen / weil fie des recbten / waren
Cbriftlicben Glaubens beftendigen grund nicbt geler-
net baben.
Sollicbem jamer vnd ewigem verderben fouil armer Seelen / zu begegnen / ift billicb auffs aller bocbft zu rbumen vnd zu loben der Cbriftlicben Potentaten / Cbur vnd Furften bocbloblicb vnd Cbriftlicb furne-men / fo big daber an jbnen nicbt erwinden laflfen / fonder nacb jrem Cbriftlicben Eifer mit bilff vnd ftewr das notwendig Werck / befurdert / darmit das rain wort Gottes / fampt jrcr Cbriftlicben Augfpurgifcben Confeffion in die Crobatifcb vnd Win=
A iij discb
difcbe Spracb verdolmetfcbet / vn[nd] alfo auch dafelbften dem Herrn Cbrifto ein Kircben gefamlet werde / die jne erkenne / recbt anruffe / vnd jme die-nen moge.
Wolcber gftalt aucb die Grentzen gegen dem grewlicbften Feind Cbriftlicbs Namens nacb dem boften befetzt / da auff der felben recbte vnnd lebendi-Zach. ij. ge Glider Cbrifti ftatigs mit jrem embfgen vnd eifferi-gen Gebett gegen Gott / als in einer Scblacbtordnu[n] g ftebn / das wer follicbe anruret / der werd Gott in fein Augapffel greiffen / vor wolcbem aucb der Herr au^zieben / vnd fur jnen wider den Feind / nacb feiner gnadigen zufagung / ftreiten wurt. So er dagegen den EfautLXXViij. Abgottifcben vnd Gottlofen getrawet: das Volck / fo 4901 ^SiSSt E LX. mit nicbt dienet / foll au^gereittef" werden.
Vnd zwar nacb dem wir arme Diener Cbrifti den Crobaten / vn[nd] Windifcben Volck zu guttem / di£ Cbriftlicb Werck vnder band genommen / vnd daffelbig nacb der ma£ / vns der Gaben Gottes ver-liben / auffs fleifflgft vnnd trewlicbft getriben / ba-ben wir durcb die Gnad Gottes / feinen Allmacbti-gen vnd reicben Segen gefpuret / das aucb jetzunder vnnd in fo kurtzer zeit (dem Allmacbti-gen fey lob / ebr vnnd danck gefagt) bin vnnd wider vnder den Crobaten vnnd Windifcben Volck ein groffe anzal der Cbriften gefamlet vnnd gefunden / die mit groffen frewden das Wort des Herrn ange=
nommen /
nommen / vn[nd] als ein Liecht / fo ficb nicht verber-
gen lagt / auff ein Leicbter ftecken / darmit es aucb Matk v....
andem / fo nocb im finftern fitzen / leucbten mdge. za lx' xllJ
Weil dan[n] Gnadiger Furft vn[nd] Herr / E. F. G. Cbriftlicber eifer / den fie zu der reinen Lebr des beiligen Euangelij / vnd augbreittung derfelben tragen / bekannt / vnnd in der Cbriftenbeit gerumbt / feien wir verurfacbt / E. F. G. den erften tbeil des newen Teftaments / fo wir in der Crobatifcben Spracbe verdolmetfcbt / vn[nd] mit Cyrulifcben Bucbftaben getruckt / zudedicieren / vnd vnder der felben Namen an das Liecbt offentlicb kommen laffen / der vn-gezweiffelten boffnung / E. F. G. werden die befurde-rung difes Cbriftlicben / vnnd fo bocb nottwendigen Wercks jr aucb mit allen gnaden beuolben fein laffen / wdlcbes binwiderumb der Allmacbtig mit feinem Segen reicblicb erftatten wurdt. Dann fo er verbeiffen vnd zugefagt / wer der geringften einem / nur mit einem Becber kalts Waffers trencket in eines Math x Jungers Namen / es werde jm nicbt vnbelonet plei-ben / wie folte dan[n] Gott ein fo berrlicb Werck vn-belobnet laffen / da in vilen taufent armer menfcben Seelen / der dwige Hunger vnd durft der Gerecbtig-keit Gottes gefettiget wurdt? Der vrfacben dann Psalmxxi. befonders / nebe[n] erbaltung der burgerlicben zucbt s m xxlJ. vn[nd] gerecbtigkeit / Gott die Furften feinem Volck
furgefetzt /
Deut xvij, furgefetzt / das fie uber dem Gefetze des Herren vnd PŠTX' dem waren Gottefdienft halten / denfelbigen / fo weit ixxxij. fie immer konnen vnd mogen / augbreitten vnnd befur-dern follen. Darumb fie auch Gotter genennet werden.
Was dann vnfere Perfonen belangt / fo dem Herren big daher gefallen hat / zu difem Chriftichen Werck zu gebrauchen / wollen wir vns vermittelft feiner gnaden der gftalt darinnen erzeigen / auff das man nicht allein im Werck fpiren vnd befinden foll / das wir nichts / dan[n] allein beffurderung der Eeren Gottes / vnd der armen Chriften ewigs heil vnnd Seelen feligkeit gefuchet / fonder es wurdt vns deffen auch an jenem tag vnfer lieber Herr vnnd Seligmacher Jefus Chriftus zeugnug geben. emfelbigen hiemit E. F. G. fampt deren Chriftliche Gemahel vnd kindern / in feinen gnadigen fchutz vnd fchirm / vn[nd] vns E. F. G. fampt der be-furderung difes Wercks zu gnaden in vnderthanigkeit befelhendt. Actum Tubingen den 4. Maij. Anno etc. 63.
Ewer Furft. G.
Vnderthanige
Primus Truber Creiner Antonius Dalmata Stephanus Conful Hiftrianus.
PRVI DEL NOvega TESTAMENTA,
v njem so zajeti vsi štirje
evangelisti in apostolska dela, sedaj prvič iz več jezikov po Antonu Dalmatinu in Štefanu Istranu s pomočjo drugih bratov zvesto preveden v sodoben in razumljiv
1	Vi ♦ •	»1	•	*	• •1•V
hrvaški jezik, natisnjen s cirilič-
nimi črkami.491	4911 Prevedeno iz
hrvaščine.
Prvi del Novega testamenta, v
njem so štirje evangelisti in apostolska dela, sedaj prvič prevedeni v hrvaški jezik in natisnjeni s ciriličnimi
črkami 492	492| Prevedeno iz
Tubingen,
nemščine.
Presvetlemu, visoko-
rodnemu knezu in gospodu,
gospodu Wolfgangu, grofu od Pfalza na Renu, vojvodi bavarskemu, grofu od Veldentza itd.493
Milost in mir po Jezusu
Kristusu, našem Gospodu.
Modri kralj Salomon v Knjigi pregovorov piše, da bi brez prerokovanja ljudstvo postalo razuzdano in divje, dobro pa bi se godilo tistemu, ki se drži postave. Prerokba pa ne pomeni nič drugega kot edino pravilno razlago in oznanjanje božje besede, kot to v pismu Korinčanom sporoča apostol. Kdor je v Starem testamentu pazljivo 1 Kor J44! prebiral zgodbe o nevernih poganih in božjem ljudstvu, o tem, kako je bilo z božjimi službami, omiko in poštenjem pri ljudstvih, ki prerokb nikoli niso poznala ali so te zaradi nehvaležnosti izgubila ali po nauku prerokov ponujene milosti niso hotela sprejeti, in si je to
49
Prg 29.'
493| Wofgang grof Pfalški (1526-1596), bavarski vojvoda, energičen podpornik in zagovornik protestantizma. Leta 1557 je na osnovi Melanchthonovega, Brenzovega in Marbacho-vega izdal cerkveni red za področje pod njegovo vladavino. O. Sakrausky, n. d. 222, op. 2.
494| Prg 29,18.
495| 1 Kor 14,24-25.
vzel k srcu, kako ne bi brez srčnega usmiljenja objokoval večnega pogubljenja toliko tisoč ubogih duš.?
Kajti večna, edina in nezmotljiva resnica je, 496|jn 17,3. j i7.4% karje rekel Kristus:»Večno življenje jev tem, da spoznajo tebe (Očeta), edinega pravega Boga in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« Torej je večna, nezmotljiva resnica tudi to, kar 4971 Jn 318. Jn 3.497 je izrekel na nekem drugem kraju:»Kdor ne veruje, je že obsojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Sina Božjega.« Da je resnično spoznanje Kristusa, v katerem je več no življenje, skoraj v vsem krščanskem svetu zamegljeno, na njegovo mesto pa postavljeno
V t	VI	• 1	1	v v	*	1	v
človeško pravilo za odpuščanje grehov, čeprav se to lahko zgodi le po Kristusovi zaslugi in njegovi krvi, iz česar se ne more roditi nič drugega kakor razuzdanost in divjaštvo, kot pravi Salomon v svojem pregovoru, je, na žalost, spoznalo tudi mnogo kristjanov, namreč, da so ljudje — ki jih Bog iz tega ni čudežno iztrgal, tičali v veliki slepoti in nerazumevanju božje besede in volje — živeli v neveri ter se v njej ugonobili in umrli.
Tolikšno gorje, posebno Hrvatov in Slovencev, ki se po imenu prištevajo h krščanskemu
svetu in prebivajo na mejah največjih sovražnikov Kristusovega imena Turkov, si zasluži veliko in srčno sočutje, saj njihov večji del brez pravih pastirjev živi kot raztresena čreda ovac. Ce pa že imajo duhovnike, ki ne razumejo ljudstva, jim ti, kjer je to še najbolje urejeno, bero maše, ki jih ljudje ne razumejo. Tako uboga ljuba mladež odrašča divje in razuzdano, brez pravega spoznanja Boga, v veliki slepoti in neveri. Kjer pa sovrag prevladuje, mladina z lahkoto podleže in pristopi turški mohamedanski krivi veri, ker se temeljev prave resnične krščanske vere ni učila.
Odvrnitev tolikega zla in večnega pogubljenja od toliko ubogih duš je zasluga in hvalevredno krščansko dejanje krščanske gosposke, volilnih knezov in knezov, ki zasluži najvišjo čast in hvalo. Posebej, ker jih do sedaj ni nič odvrnilo od tega, da ne bi s krščansko vnemo, z dejanji in denarjem še nadalje podpirali ter pospeševali to prepotrebno delo, da bo božja beseda skupaj s krščansko augsburško veroizpovedjo prevedena v hrvaški in slovenski jezik in se bo tako tudi tam lahko zbrala Cerkev okoli Kristusa, našega Gospoda, ga prav spoznala, k njemu molila in mu služila.
498| Zah 2,13. Zahz.4
499| 5 Mz 28,7; 5 Mz 28; Iz 60,12. Iz «c.4W
500| Iz 9,1. Iz 9.5
S tem, da so meje proti najokrutnejšemu sovražniku Kristusovega imena zasedene s pravimi in živimi členi Kristusove Cerkve, so le-te tudi najbolje zavarovane, saj ti s svojimi vztrajnimi in vnetimi molitvami k Bogu, kot v bojnem redu stoje proti sovražniku in če se jih kdo dotakne, je to tako, kot da bi dregnil v božje oko. Zato bo Bog stopil na njihovo stran ter se po svoji milostni obljubi postavil proti njihovim sovražnikom. Nasprotno pa je mali-kovalcem in nevernikom zagrozil, da bo narod, ki mu ne služi, iztrebljen.
Potem ko smo ubogi Kristusovi služabniki hrvaškemu in slovenskemu ljudstvu v korist prevzeli to krščansko delo, katero smo po božjem daru, ki nam je bil dan, kolikor je mogoče, marljivo in zvesto opravljali, smo po božji milosti obč utili njegov bogat in vsemogoči blagoslov, da se že sedaj v tako kratkem času (Vsemogočnemu bodi slava, čast in hvala) zmeraj znova med hrvaškim in slovenskim ljudstvom zbirajo velike množice kristjanov, ki z velikim veseljem sprejemajo božjo besedo ter jo kot luč, katere ni mogoče zakriti, postavljajo na svetilnik, da bi svetila tudi drugim, ki so še v temi.
Milostni knez in gospod, ker je krščanska gorečnost, ki jo vaša knežja milost izkazuje do čistega nauka svetega evangelija in njegove širitve, znana in v krščanskem svetu slavljena, nas je spodbudilo, da prvi del Novega testamenta, ki smo ga prevedli v hrvaški jezik ter natisnili v cirilični pisavi, posvetimo vaši knežji milosti ter damo v javnosti na svetlo pod vašim imenom v trdnem upanju, da bo vaša knežja milost z vso milostjo priporočala in podpirala širitev tega nadvse potrebnega dela, kar bo Vsemogočni bogato povrnil s svojim blagoslovom. Kajti, če je obljubil in rekel, da kdor nekomu od najmanjših da piti čašo hladne vode, ker se ta imenuje učenec, ne bo ostal brez plačila. Kako bi potem Bog brez plačila pustil tako krasno delo, ki bo v veliko tisoč ubogih človeških dušah potešilo večno lakoto in žejo po božji pravičnosti.? Bog je svojemu ljudstvu za ohranitev državljanske pokorščine in pravic, predvsem pa, da nad božjo postavo in pravo božjo službo bedijo, tako daleč, kot zmorejo, širijo in pospešujejo, postavil kneze, ki jim zategadelj tudi pravimo bogovi.
Kar nas, ki nas je Gospod doslej blagovolil uporabiti za izvršitev tega krščanskega dela,
Mt 10.
Ps 22; 5 Mz 17; Iz 49;
Ps 82.502
501| Mt 10,42.
502| Ps 22; 5 Mz 17,14-15; Iz 49,23; Ps 82,6-7.
zadeva, se bomo s pomočjo njegove milosti ne samo v tem delu izkazali, da v njem nismo iskali ničesar drugega kot samo širitev božje slave ter ubogih kristjanov večni blagor in duš pokoj, za kar bo na sodni dan za nas pričal tudi naš Gospod in zveličar Jezus Kristus, kateremu s tem priporočamo vašo knežjo milost skupaj z vašo krščansko gospo soprogo in otroki v milostno varstvo in zaščito, nas pa skupaj s podporo temu delu v ponižnosti za milost vaši knežji milosti. V Tubingenu, dne 4. maja leta itd. 63.
Vaše knežje milosti
Ponižni
Primož Trubar Kranjec Anton Dalmata
v
Stefan Konzul Istran
POSTILA
TO JEST, KRATKO
istlmačenje vsih nedelskih Evangeliov i poglaviteih prazdnikov, skrozi vse leto, sada naiprvo ciruličkimi slovi štampana.
Kurtze au^legung uber die
Sontags / vnd der furnembften Jeft Eu-angelia / durcb das gantz jar / jetzt erftlicb in Crobatifcber Spracb mit Cirulifcben Bucbftaben getruckt.
Psal. 119
Tlmačenje riči tvoih prosveščuje, i razum daje mladencem.
503| Cirilične številčne vrednosti: a = 1, f = 500, x = 60, g = 3.
V TUBINGI a. f. č. g.503
Dem Durcbleucbtigen
Hocbgebornen Furften vnd Herren /
Herren Albrechten dem Eltern / Marggrauen zu Brandenburg / in Preufen / zu Stein / der Caffuben vn[nd] Wenden / etc. Hertzog / Burggrauen zu Nurnberg / vnd Furften zu Rugen etc.
Gnad vnd Fried von gott dem Vatter / durcb Jbefum Cbriftum vnfern Herren vnnd Heilandt.
vrcbleucbtiger Hocbgeborner Furft / Gnediger Herr / Ein Liecbt / fo es angezundet wurdt / flam[m]et es am erften bell / vnnd weit vmb ficb / big es ein gleicbmeffigen fteten fcbein gibt / letftlicb aber / wenn es fcbier verlefcben vnd auggebn will / gibt es augenblicklicb / ein groffen bellen glaft vnd fcbein vmb ficb / vnnd alfdenn erftt wurdt es gar auggelefcbt / etc.
Gleicber geftalt bat es gar nabendt / mit dem Liecbt vnnd lauff des beiligen Euangelij / wdllicbs nacb dem ewigen / vnwanndelbaren Rbat Gottes in der finftern Welt / leicbten folt / wie ge=
A ij scbriben
fchriben fteht / Das war das warhafftig Liecht / wolchs alle menfchen erleuchtet / die in dife welt kommen / Es war in der welt / vnnd die welt ift durch daffelbig504 gemacht / vnd die welt kannt es nicht / vnd abermal / Das ift aber das Gericht / das das Liecht / in die welt kommen ift / vnd die menfchen liebten die Finfternuffen mehr / denn das Liecht / vnnd im Pfalmen fteht gefchriben / Dein Wortt ift meines Fuffes Liechte / vnd ein Liecht auff meinem wege.
Difes Liecht / fo von anfang der Welt her geleuch-tet / als es fonderlich durch Chriftum den Herren / das ware ewig Liecht / zur zeit der Apoftell / in der Welt angezundet / hat es gleich anfangs / durch mancherley Zeichen vnd wunder ein hellen fchein in die gantze weitte Welt geben / dardurch der Juden vnd Heyden Finfternuffen abgetriben / vnnd beide volcker im Hertzen vnd Gemut / zu dem rechten warhafftigen vnnd lebendigen erkanntnus Gottes find erleuchtet worden.
Als aber nachgends / die gwaltigen Kunig vn[nd] Po-tentaten der Welt / fich auff vil vnd manicherley weg 505l Licht-	vnder|tanden / follich Leicht505 augzulefchen vnnd verdil-
gen / auch daruber vnzalbar vil vnfchuldigs Blut vergofen worden / ift es doch wider jren willen / big auff difen tag in der Welt gebliben / ob es gleich zu einer zeyt dunckler
Dann
loan i.
504| Durch das Gelig gemacht.
loan. 3.
Pfa1n
TTO
dann zu der andern / gebrunnen / vnd geleucbtet / die ficb aber dem felben widerfetzt / vmbkommen fein / vnd zu grundt gangen.
Vnd nacbdem es feinen lauff / bif fcbier zum endt gebracbt (dann ficb alles das jenig nabendt verlof-fen / dauon Cbriftus vnnd feine Apoftel weif gefagt / das ficb vor dem jungften tag / nacb dem geoffenbarten Euangelio zutragen folle) bat es in ei-nem augenblick / ein folcben groffen glaft von ficb geben / der nabent durcb die gantze Welt getrun-gen. Dann nacb dem nun ettlicb vil bundert jar / durcb menfcben Satzungen vnd Aberglaubigen ver-meinten Gottefdienft / die £ebr des beiligen Euange-lii / vom verdienft Cbrifti / nicbt allein durcb die jrdifcbe Fabeln / vnd Turckifcben Alcoran / fonder aucb durcb die Bapftifcbe Decret / Gewonbeit vnd Breucb dermaffen verdunckelt / vnd vnder die Banck gefcboben / des wenig oder gar kein recbte erkan[n] tnuf Cbrifti! auflferbalb den 7000. die jm der Herr je-derzeit vorbebalten / gefunden worden. Vnd alfo ein 3 Reg. «>■ anfeben gebabt / als fey es gleicb mit der £ebr / des beiligen Euangelij auf.
Sibe in einem augenblick / on alles / ja wider alles menfcblicb verfeben / bricbt das Liecbt / des beiligen Euangelij / mit folcbem gwalt berfur / das es feinen fcbein / nicbt nur in einem kleinen
A iij vnacbt=
vnacbtfamen winckell da es erftlicb wider angezun-det / fonder in die gantze weitte Welt / feinen klaren bellen fcbein / daruon alle Menfcben den Willen Gottes vnnd recbten vnfablbaren Weg / zum ewigen leben feben mogen / au^breit.
Den[n] wer folt jemal gedacbt baben / das / nacb dem der tbewre Held / vnd Mann Gottes / D. Mar-tinus £utber / feliger gedacbtnus / au|5 trib des beiligen Geiftes den Bapftifcben jrrtbumben / vnd mi£-breucben / widerfprocben / die facb fo weit wider den Gwalt / der gantzen Welt / gebracbt baben folte?
Es bat wol der Furft difer Welt / fein Bla^balg ftarck angericbt / vnd verboffet / di£ Liecbt abzublafen / aber durcb fcbickung Gottes / ift es weit anders / vnd das widerfpil gefcbeben.
Dann das zuuor ein gluent dacbtlein ward / ift es bernacb zu einem groffen Fewerflammen worden / vn[nd] das zuuor an einem ort / eines Cburfurftentbumbs Sacbffen gebrunnen / das bat ficb nun in die gantze weitte Welt in die macbtigfte Konigreicb / nemlicb gantz Teutfcbland / Frank-reicb / Engllandt / Scbotten / Dennmarck / Nortwegen / Scbweden / Poln /in Hifpanien vnd Italien / j a bi£ in die Turckey / feinen groffen vn[nd] berrlicben fcbein geben. Dan[n] da man es gleicb / nicbt allentbalben offenntlicb predigen darff / fo baben fie docb an ermelten orten / ge=
truckte
truckte Bucber / deren fie nutzlicb an ftatt der Predigen gebraucben mdgen / bij Gott dermalen eins aucb die Hertzen / der Herrfcbafft aufftbut / vnd mit feinem Geift erleucbtet / auff das fie ficb difem ewi-gen Liecbt / feines beiligen Euangelij nicbt lenger widerfetzen / fonder dem felben tbur vnd tbor aufft-bun / als dem Kunig der ebren / der die Finfternuj des bertzen binweg nebme / vnd fie fambt jbren vn-dertbonen / auj der ewigen vnnd eufferften Finfternus erldfe.
Demnacb wir nun nicbts anderft vnd gewiffers warten follen / dann das aucb / vnuerfebens / an das Liecbt difer Predig / der Herr Cbriftus mit feiner fcbnellen zukunfft zum Gericbt / vnnd alfo aucb difer Wellt ein end macben werde / darumb wir ftets follen laffen vnfere £enden vmbgurtet fein / vn[d] Luc 12 vnfere liecbter brennen / auff das / wenn der Herr kompt / vnd anklopfft / wir jme bald aufftbun / vnd wurdig feyen / zuftebn fur des Menfcben Sone. Luc 21 Dieweil aber / den tag vn[nd] die ftund / der Herr jme in feiner Gewalt beimlicb vnnd verborgen gebal-ten / follen wir bierzwifcben / vnferm beruff trewlicb warten / vnnd jme fur folcbe erzeigte Gnad vn[nd] guttbaten danckbar fein.
Wdlcbes dann wir Win[n]den vnd Crobaten / fonderlicb zutbun fcbuldig / an wdllicbe on lengft / durcb wunderbarlicbe vnnd gnedige fcbickung
des
des Allmecbtigen vnd Barmbertzigen Gottes / aucb der fcbein des Seligmacbenden Liecbts / des beiligen Euangelij gelanget / da dann durcb die gnad Gottes / die Lebr Cbrifti / von dem einigen verdienft / feines leiden vnd fterbens / rein vn[nd] lautter gepre-digt wurdt.
Vnd verboffen derbalben / zu dem Allmecbtigen / weil das Wortt des Herrn / mit frewden vnnd danckfagung angenommen / Es foll der Herr aucb dem Erbfeindt der Cbriftenbeit dem Turcken / das zil gefetzt / vnnd der in dem Blut / der Cbriftenbeit ge-watten / nun mebr fein zil erreicbt baben / das er den Zepter der vngerecbtigkeit / nicbt weitter / wider die new vnd widergeborne Cbriften augftrecken / durcb wolcben zweifels on / er vnfern vnglauben vnd vilfeltige Abgotterey big daber geftrafft / vn[nd] fo ferr verbengt / vnd erlaubt bat / vnd wa wir vns nicbt beffern / vnd fein Wort mit danckfagung auff-nemen / entlieb aucb dem Feind / wie andere / ein erbermbklicber Raub wurden.
Wir find zwar / wie E. F. G. wiffen / an der Grentz / vnd allfo auff der Fleifcbbanck / vnd wie die Scblacbtfcbaff geacbtet / die taglicb gewurget werden.
Der Allmecbtig aber / macb es mit vns wie es jme gefellig / fo dancken wir jme docb von bertzen / das er vns dife Gnad getbon / vnnd feinen
gnedigen
gnedigen willen / vns geoffenbart / vnd aug der tief-fen Finfternug erlofet hat.
Dann weil wir Chrifto eingeleibt / vnd wiffen nach der Lehr S. Pauli / das nichts verdamlichs mehr an Rom. 9 (8) feinen lebendigen Glidern ift / fo mogen wir auch mit freidigem geift fagen / wer will vnfcheiden von der liebe Gottes? Trubfal oder Angft? oder Verfolgung? Rom. 88 oder Hunger? oder Blofle? oder Gefahrligkeit? oder Schwert? wie gefchriben fteht / vmb deinet willen werden wir getodtet / den gantzen tag / wir find ge-achtet fur Schlachtfchaffe / aber in dem allen uber-winden wir weit / vmb des willen / der vns geliebet hat.
Damit aber difer fo thewrer Schatz / auch vnder die jhenigen gebracht / fo noch der zeit / die Predig nicht erlangen konden / haben wir neben Verdolmetfchung / des newen Teftaments / der Chriftlichen Augfpurgifchen Confeff.on / deggleichen der Hauptar-tickel / Loci communes genennt / auch dife Poftill / fo aug D. £uther / Philippo Melanthon / vnd Brentij auglegung trewlich vnuerfelfcht / vn[nd] allerdings / nach der Chriftlichen Augfpurgifchen Confe^on zufamen / in die crobatifche Sprach verdolmetfchen / vnnd mit Cirulifehen Buchftaben truk-ken wollen. Wolche vnfer arbeit E. F. G. wir fur eins / der vrfachen halben Dedicieren / vn[nd] vnder derfelben
B Namen
Namen im truck auggeben laffen wollen.
Weil durcb diefelbig / aucb / nacb wunderbarli-cber fcbickung des Allmecbtigen / nicbt allein difes Liecbt / des beiligen Euangelij / in das Herzogt-bumb Preuffen gebracbt / fonder es aucb in die vmbligende Konigreicb vnd Furftentbum / als Lieff-5061 Litva.	land506 vnd Poln / mit gantz Cbriftlicbem eiffer / vnd
bobem fleig / gnadigklicben belffen befurdern.
Wolcbes gleicbwol / die vndanckbar Welt / nicbt 5071 Geringe.	allein fur ein fcblecbte vnd ringe507 Gnad / fonder
darzu aucb fur fcbaden vnd nacbtbeil recbnet / So in der warbeit/ einem Konigreicb / grofferer Segen wol-fart vnd Gnad / nicbt widerfaren mag / den[n] eben die£ebr des beiligen Euangelij / dardurcb das recbt erkan[n]tnus Gottes / widerumb erlangt / in wol-cbem das ewig leben ftebet.
Furs ander / das wir vns aucb biemit offentlicb / vnd vor der gantzen Cbriftenbeit / gegen E. F. G. vn-dertbenigklicb bedancken / vnd nacb vnferm vermogen rbumen wollen / die gnadige vn[nd] Furftlicbe woltba-ten / das E. F. G. zu difem Cbriftlicben werck / aucb nicbt die wenigift befurderung getbon / vnd nocb ferrer zu tbun / gnadigklicb erbotten / darmit dem Herren Cbrifto / vnder den Crobaten vnnd Winden / ja aucb den Turcken / ein Kircbe gefamblet / die jn recbt er-kenne / jme gefallig / jne lobe vnd preufete / wolcbs
aucb
aucb der Allmecbtig E. F. G. zweyffels on mit feinem Segen reicblicb widerum[m] vergelten wirdet6. Vnd zweyffeln demnacb gar nicbt / E. F. G. werden nicbt allein / ab follicbem vnfem vndertbenigen furbaben / kein vngnadigs gefallen tragen / fonder aucb nacb jrem von Gott bocbbegabten verftand vnd Cbriftlicbem eyffer / die befurderung difes Cbriftlicben bocbnottwendigen Wercks / fampt vns / Cbrifti / vnd derfelben Diener / nocb weitter mit Gnaden laffen beuolben fein. Hiemit E. F. G. dem Allmecbtigen Gott vnd Vatter vnfers Herren Jbefu Cbrifti / in feinen gnadigen fcbutz vnd fcbirm beuol-ben. Datum Vracb den xx. tag Jen[n]er Anno / etc. 1563.
E. F. G. vndertbenige Primuf Truber Crainer Antoniuf Dalmata Stepbanuf Conful Hiftrianus
B ij
POSTILA
TO JE KRATKA
razlaga vseh nedeljskih in ob glavnih praznikih evangelijev za vse leto, sedaj prvič s ciriličnimi črkami natisnjena.58
Kratka razlaga vseh nedeljskih
in prazničnih evangelijev za vse leto, sedaj prvič v hrvaškem jeziku s ciriličnimi črkami natisnjena.59
Psal. 119
Razkritje tvojih besed razsvetljuje, nevednim daje razumnost.510
V TUBINGENU I563.
508| Prevedeno iz hrvaščine.
509| Prevedeno iz nemščine.
510|Ps 119,130.
Presvetlemu viso-
korodnemu knezu in gospodu,
gospodu Albrehtu starejšemu, grofu Branden-burške marke, pruskemu vojvodi, grofu ščečin-skemu, grofu kašubskemu in vendskemu itd., grajskemu grofu nurnberškemu, knezu rugenskemu itd.511
Milost in mir od Boga Očeta po Jezusu Kristusu, našemu Gospodu in zveličarju.
Presvetli visokorodni knez, milostni gospod. Luč, ki se na novo prižge najprej svetlo in na daleč zažari, dokler ne da enakomerne stalne svetlobe, naposled pa, ko pojenja in hoče povsem ugasniti, še zadnjič z močnim svetlim žarkom razsvetli okolico in šele nato popolnoma ugasne itd.
Podobno je z lučjo in usodo svetega evangelija, ki naj bi po večno veljavnem, nespremenljivem božjem nasvetu razsvetlil, kot je zapisano, temno stran sveta:»To je bila luč, Jn 1 ki resnično razsvetljuje vse ljudi, ki pridejo na ta svet, prišla je na svet in svet je po njej postal zveličan in svet je dotlej ni poznal.« In
511| Albrecht Pruski starejši (1490-1568), sin mejnega grofa brandenburško-ansbaškega. Zadnji veliki mojster nemškega reda in prvi pruski vojvoda. Uvedel protestantizem in ustanovil konigsberško univerzo. Ungnadovo tiskarno podprl s 100 guldni z opombo, da več ne more prispevati, ker ga univerza, ki jo je ustanovil, preveč stane. O. Sakrausky, n. d. 282, op. 2.
512| Jn 1,4-5.7-9.
512
5i3|Jn 3,19-21. jnj,2.513 še:»Sodba paje v tem, daje luč prišla na svet,
ljudje pa so bolj ljubili temo kot svetlobo.«
5141 ps 119,105. Ps 119.514 V psalmih piše: »Tvoja beseda je luč mojim
nogam, svetloba na moji poti.«
Ta lu č, ki sveti od vsega začetka sveta, je ponovno kot več na prava luč zažarela s Kristusovim prihodom, našim Gospodom, v času apostolov ter z mnogimi znaki in čudeži razlila močan sij po vsem širnem svetu ter Judom kakor poganom pregnala temo in obema narodoma v srcih in dušah razsvetlila pot do pravega in resničnega spoznanja Boga.
Ko pa so pozneje mogočni kralji in vladarji sveta na različne načine in po mnogih poteh poskušali, tudi za ceno mnoge prelite nedolžne krvi, to luč zadušiti in ugasniti, ta kljub vsemu vse do današnjega dne, čeprav včasih nekoliko slabše kot sicer, žari in razsvetljuje svet. Vsi, ki so se ji zoperstavljali, pa so bili pokončani in pogubljeni.
Potem ko je skozi mnoga stoletja skoraj dogorela (ko se je skoraj dopolnilo, kar naj bi se po razodetju evangelija zgodilo pred sodnim dnem in kot so prerokovali Kristus ter njegovi preroki), je v nekem trenutku ta-
ko močno zasijala, da je njen sij obšel skoraj ves svet.
Ko je po mnogih stoletjih zaradi človeških postav in praznovernega izmišljenega bogoslužja nauk svetega evangelija o Kristusovih zaslugah — ne samo zaradi zemeljskih bajk in turškega Korana, temveč tudi zaradi papeških odlokov, navad in običajev — evangelij, postal tako izmaličen in potisnjen pod klop, da razen sedemtisočim božjim izbrancem v njem skoraj ni bilo mogoče 1 Kr 19-515 515l 1 Kr 1918-ali pa sploh ne več prepoznati pravega spoznanja Kristusa, je že kazalo, da je z naukom svetega evangelija konec.
In glej, v trenutku je brez vsakega človeškega predvidevanja, da, celo proti pričakovanju, luč svetega evangelija zažarela s tako močjo, da ni razsvetlila samo majhnega, neznatnega kotička, kjer je bila najprej ponovno prižgana, temveč ves svet s tako jasnim in svetlim žarom, da bodo vsi ljudje lahko spoznali Božjo voljo in pravo, nezmotljivo pot do večnega življenja.
Kdo bi si sploh lahko mislil, da bo potem, ko se je naš vrli junak in božji človek blagega spomina dr. Martin Luther po navdihu Svetega Duha zoperstavil papeškim zmotam in zlo-
rabam, to dejanje zoper silo vsega sveta doseglo takšen uspeh.
Knez tega sveta je svoj meh v upanju, da bo to luč upihnil, gotovo dobro pripravil, toda po božji volji se je zgodilo povsem drugače.
Kar je bil na začetku samo majhen plamen-ček, se je razplamtelo v ogromen svetleč kres, in kar je tlelo najprej na enem samem kraju
1	V	•	P V t	*	V* "t	*	v	•
kneževine Saške, je razširilo svoj mogočen in krasen sij v mogočne kraljevine po vsem svetu, namreč po Nemčiji, Franciji, Angliji, Škotski, Danski, Norveški, Švedski, Poljski, Španiji in Italiji, da, tja do same Turčije. Čeprav se evangelij povsod ne sme javno pridigati, imajo v omenjenih krajih vendarle tiskane knjige, ki jim služijo namesto pridig, dokler Bog ne odpre srca gospoščini in jo razsvetli s svojim Duhom, saj se ta ne more dolgo upirati večni luči njegovega svetega evangelija, temveč mu kot kralju časti, ki prežene temo iz srca, ne bo odprla duri in vrat ter jo skupaj s podložniki rešila iz večne in pogubne teme.
Ker torej ne moremo pričakovati nič drugega in bolj gotovega, kot je to, da bo Kristus, Gospod, ne oziraje se na luč te pridige, s svojo sodbo napravil skorajšnji konec temu svetu,
moramo biti vedno opasanih ledij in ob goreči Lk 12-516 516lLk 12>35-36-
luči pripravljeni, da odpremo duri, ko bo Lk 21-517 5i7|Lk2u6.
Gospod potrkal na naša vrata, da bomo vredni
stopiti pred Sina človekovega. Medtem pa,
ker sta dan in ura tega dneva Gospodova
skrivnost, moramo hvaležni za izkazano nam
milost in dobroto zvesto opravljati svoj poklic.
To smo še posebej dolžni mi, Slovenci in Hrvatje, na katere je nedavno tega po čudežni in milostni volji vsemogočnega in blagosrčne-ga Boga posijal žarek zveličavne luči svetega evangelija, tako da se tudi tukaj Kristusov nauk o edinstveni zaslugi njegovega trpljenja in smrti jasno in glasno oznanja.
Vsemogočnemu zaupamo, saj je bila Gospodova beseda, da je dednemu sovražniku krščanstva Turku že določil konec, sprejeta z veseljem in hvaležnostjo. Ta, ki je doslej gazil po krščanski krvi, pa je tudi že dosegel svoj cilj, tako da svoje krivične vladavine ne bo širil nad nove in na novo rojene kristjane, kar nam je doslej brez dvoma bilo naloženo kot kazen za našo nevero in mnogotero malikovalstvo. In če se ne bi poboljšali ter s hvaležnostjo sprejeli božje besede, bi kot drugi postali usmiljenja vreden plen sovražniku.
Mi smo, kot je vaši knežji milosti znano, na meji in tako položeni na mesarsko tnalo, kjer nas imajo za klavno drobnico, ki se dnevno pokončava.
Vsemogočnemu, pa naj z nami počne, kar mu je ljubo, se vendar iz srca zahvaljujemo za izkazano nam milost, da nam je razodel svojo milostno voljo ter nas rešil iz globoke teme.
Ker smo utelešeni v Kristusu in iz nauka sv.
5i8|Rim 9,3. RjW18 Pavlavemo,dananjegovihživihudih niveč ničesar prekletega, lahko tudi mi veselega duha sporočimo: »Kdo nas lahko loči od božje 5191 Rim 8,35-36. Rim8.519 ljubezni, bridkost ali strah, preganjanje ali lakota, golota ali nevarnost, ali meč?« Kot je zapisano: »Zaradi tebe nas ves dan pobijajo, imajo nas za klavne ovce.« Toda nad vsem tem po volji tega, ki nas je ljubil, zmagujemo.
Da pa bi ta dragoceni zaklad prispel tudi do tistih, katerim pridige doslej niso bile dosegljive, smo ob prevodu Novega testamenta, krščanske augsburške veroizpovedi in poglavitnih členov iz Loci communes hoteli po razlagah dr. Luthra, Philippa Melanchthona in Brenza zvesto in kot v izvirniku, zvesto po krščansko augsburški veroizpovedi prevesti v hrvaški jezik in natisniti s ciriličnimi črkami še Postilo.
To naše delo želimo posvetiti vaši knežji milosti ter v vašem imenu natisniti in izdati iz naslednjih razlogov:
Prvič. Ker je po vaši krščanski vnemi in milostni zaslugi ter čudežni volji Vsemogočnega luč tega svetega evangelija zasijala ne samo v kneževini Prusiji, temveč tudi v sosednjih kraljevinah in kneževinah kot v Liviji520 in na Polj-	520lLatvija-skem, kar pa nezahvalni svet jemlje ne samo za slabo in nepomembno milost, temveč celo za škodljivo in nepotrebno. V resnici pa se nobenemu kraljestvu ne more zgoditi noben večji blagoslov, milost in blaginja, kot je prav nauk svetega evangelija, po katerem se ponovno pridobi pravo spoznanje Boga, v katerem je večno življenje.
Drugič. S tem želimo vaši knežji milosti javno, pred vsemi kristjani ponižno izraziti svojo zahvalo in, kolikor je v naši moči, slaviti milostna dobra dela, s katerimi je vaša knežja milost bogato podprla in še nadalje podpira to krščansko delo, ki bo med Hrvati in Slovenci, celo med Turki, v Gospodu Kristusu zbralo cerkveno občestvo, da ga bo prav spoznalo, mu pripadalo, ga slavilo in poveličevalo. Vsemogočni bo vaši knežji milosti s svojim blagoslovom vse to brez dvoma
bogato povrnil. Zato ne dvomimo, da vaša knežja milost našega ponižnega namena ne bo zgolj milostno sprejela, temveč po svoji od Boga veliki nadarjenosti in razumu ter krščanski vnemi to naše nujno potrebno krščansko delo, kakor tudi nas, njegove služabnike, še nadalje milostno priporočala Kristusu. S tem vašo knežjo milost priporočamo vsemogočnemu Bogu in Očetu našega Gospoda Jezusa Kristusa v milostno varstvo in zaščito. Dano v Urachu, 20. dne v januarju leta itd. 1563.
Vaše knežje milosti
Vdani Primož Trubar Kranjec
Anton Dalmata
v
Stefan Konzul Istran.
Edvard Vrečko
Predgovor kot posvetilo v Trubarjevih knjigah K enajsti knjigi Zbranih del Primoža Trubarja
Predgovor kot posvetilo se pojavlja v večini knjig 16. stoletja predvsem po zaslugi zgodnjega tiska, ko je knjiga postala dostopna širšemu krogu občestva. Najzgodnejši predgovori kot posvetila se pojavljajo v letih 1467 do 1472 v tekstih italijanskega humanista Giovanna Andrea de'Bussija, bili so nagovori papežu z namenom, da ga pridobi za podporo prvi rimski tiskarni v lasti Nemcev Konrada Sweynheyma in Arnolda Panartza. S papeževim imenom naj bi izdaje pridobile večjo veljavo. Kmalu se je predgovor kot posvetilo udomačil tudi v ostalem italijanskem tisku in postal njegov ustaljen dodatek.1 V predgovoru kot posvetilu se je tedanji pisec, humanist, obračal neposredno na določeno kategorijo bralcev ali na posameznega bralca, pač glede na to, kaj je hotel s posvetilom izpovedati ali doseči. Vsekakor pa se je zavedal, da tega ne bo bral samo tisti, ki mu je bilo posvetilo namenjeno, temveč bo to doseglo širši odmev, kar bo ugajalo tudi siceršnjemu naslovljencu, saj je v njem ta bil običajno hvaljen in opevan. Predgovor kot posvetilo je bil nekakšen samostojen dodatek h knjigi, lahko bi rekli nekaka nova zvrst literarnega ustvarjanja, še najbolj podobna pismu (ki je bolj osebne narave), toda s širše pomembno vsebino in širokim dostopom. Pisec tako postane samozavestnejši, saj lahko preko svojega dela komunicira z javnostjo in predstavniki sloja, ki mu sicer ne bi bil dosegljiv. Zaveda se, da so čast, spoštovanje, slava in nesmrtnost - že od nekdaj med najvišjimi vrednotami življenja - s tiskano besedo postale dosegljive kot še nikoli do tedaj. Tiskana objava ne daje veljave le piscu temveč mu z imenovanjem, hvalo in poveličevanjem nekega drugega subjekta dviga ugled ter naslovljenca prepričuje, da bo pripravljen posegati v dejanja, ki so morebitni cilj avtorja oziroma
1 Karl Schottenloher, Die Widmungsvorrede im Buch des 16.Jahrhunderts, Munster: Aschendorffsche Verlagsbuchhandlung 1953, 2.
izdajatelja. Pisec tako postaja podeljevalec slave in časti, čast pa obvezuje obdarjenca k hvaležnosti. Schottenloher v razpravi o nagibih za pisanje predgovorov kot posvetil navaja: „Enega glavnih vzrokov moramo iskati v rastoči humanistični želji po uveljavljanju. Drug motiv je povečana potreba po sporočanju, ki je s knjigotiskom doživelo mogočen zagon. Še močnejši vpliv, se zdi, je bila želja avtorja ali izdajatelja, da si pridobi podpornika ali zaščitnika, ki bi njemu posvečeno publikacijo s svojim imenom zaščitil in posvetilo s kakršno koli protiuslugo ali priporočilom, darilom ali častnim plačilom povrnil. Tukaj se torej reklama in nagrada prepletata s predgovorom - posvetilom. Najenostavnejše in nesebično posvetilo je bilo posvetilo prijatelja prijatelju."2
Pomemben vidik predgovora kot posvetila je odnos med avtorjem, piscem in naslovljencem posvetila, ki ga lahko prepozna bralec. Intimnost posvetila daje knjigi barvo, toplino in odnos. Pušča določene vrednote, ko nam knjiga sama nima več kaj povedati. S seboj prinaša vedno nekaj osebnega; življenjsko zgodbo, avtor in naslovljenec se nam približata in na ta način spoznamo njun medsebojni odnos.3 Tudi iz Trubarjevih posvetil in predgovorov spoznavamo poseben odnos. Odnos avtorja do naslovljenca svojega posvetila, do človeka kot posameznika in kot pripadnika neke kulturne in jezikovne skupine, ki je tudi po njegovi zaslugi iz ljudstva vse bolj postajala narod.
Ker je, kot že omenjeno, posvetilo kot predgovor doživelo svoj največji razmah v 16. stoletju, to je stoletju pojava humanizma, je tudi eden njegovih najvidnejših in najizrazitejših predstavnikov Erazem Rotterdamski med prvimi spoznal pomen tiskanja knjig in z njim povezanega posvetila za duhovni dvig človeštva. Iz Basla je s tiskano besedo in jedrnatimi posvetilnimi predgovori pred svojimi teksti nagovarjal posvetne in cerkvene velikaše za vrnitev k čistemu Kristusovemu nauku in krščanskemu življenju po zakonih razuma ter tako širil in vnašal v krščanstvo novega duha. Kar je za Martina Luthra bil udaren plakat (Flugblatt), namenjen predvsem prenovi cerkvenega reda, je bil za Erazma duhovit, pretanjen predgovor kot samostojno literarno delo, s katerim se je obračal tako na cesarja kot na papeža. Prvi je s svojimi »Tezami« razburil cerkveno in posvetno hierarhijo ter razburkal in proti njej dvignil ponižane ljudske množice. Drugi je kot enak z enakimi govoril s posvetno in s cerkveno gosposko pa tudi z učenjaki in vsemi drugimi, ki so jim bili njegovi spisi dostopni, vsi pa so tega vodilnega humanista zavzeto poslušali. Ta razlika v zvrsti pa ni nujno tudi razlika po tematiki in vsebini, pač pa bolj razlika
2	K. Schottenloher, n. d., 175.
3	K. Schottenloher, n. d., 208.
po obliki in sestavi. Predgovori posvetila Erazma Rotterdamskega so bile osebne poslanice posvetnim velikašem za sodelovanje pri njegovih načrtih za prosvetlitev celotnega krščanskega sveta, krog njegovih navdušenih privržencev se je nezadržno širil. V nekem posvetilu poljskemu kanclerju piše: »Povezave z odličnimi možmi ne iščem zase temveč za študije in za pobožnost, ki v teh viharnih časih nujno potrebujejo zaščito.«4
Brez dvoma so vzorcu Erazmovega posvetilnega predgovora sledili številni protestantski pisci, med njimi tudi slovenski, predvsem Primož Trubar in Jurij Dalmatin, saj so njihovi predgovori posvečeni raznim visokim osebnostim njihovega časa, pa tudi preprostim ljudem ali prijateljem. Lahko bi rekli, da so to že samostojna literarna dela, ki so dejanski odraz avtorjevega osebnega prepričanja, hotenja in položaja v družbi. V njih razgrinjajo pred naslovljenci pa tudi pred širšo javnostjo svoje napore in želje za uresničitev ciljev, ki so v splošno korist in blagor pravega starega krščanstva, posebej pa ljudstva, ki mu pripadajo. Vladajoče velikaše tedanje dobe seznanjajo s položajem, v katerem se nahajajo slovanski, posebej pa pripadniki slovenskega in hrvaškega ljudstva. Slovenskih ali hrvaških knjig ali tiskov nasploh do tedaj še ni bilo, pismenost je bila privilegij višjih slojev oziroma redkih mož in žena iz preprostega ljudstva, ki so imeli srečo, da jim je bila odprta pot do izobrazbe, večinoma v duhovniški poklic. Zato ni čudno, da so bili pisci prvih slovenskih tiskov duhovniki in knjige brez izjeme z versko vsebino, predvsem prevodi. Trubar kot prvi in tudi najplodnejši slovenski pisec 16. stoletja je tukaj utiral pot tudi svojim naslednikom, predvsem Juriju Dalmatinu, Ivanu Tulščaku, Felicijanu Trubarju, Sebastijanu Krelju ter Hrvatoma Juriju Juričiču in Štefanu Konzulu. Posebnost prvih slovenskih in hrvaških tiskov 16. stoletja je gotovo tudi v tem, da so v večini nastali zunaj domovine, na nemškem jezikovnem področju, katerega vladarjem in gosposki sta bila tedaj ta naroda podložna. Ker gosposka, od pomoči katere je bila odvisna uspešna izvedba prevajanja in tiskanja prvih slovenskih in hrvaških knjig, ni bila vešča slovenskega ali hrvaškega jezika, so ti posvetilni predgovori bili napisani in natisnjeni v nemškem jeziku in pisavi. Prav tako so bila v nemškem jeziku in pisavi napisana njihova številna pisma, ki so skoraj izključno povezana s skrbjo za prevajanje, tiskanje in razpečevanje že natisnjenih del ali projektov, prav tako naslovljena na takratne velikaše Rimskega cesarstva, to je nemških in avstrijskih dežel, pa tudi na domače kranjsko plemstvo in deželne stanove. Prav tako kot ni mogoče v celoti spoznati truda vseh teh, za slovenstvo izredno zaslužnih mož, brez poznavanja nemških predgovorov v njihovih delih, tega
4 K. Schottenloher, n. d., 5.
tudi ni mogoče brez poznavanja njihove bogate korespondence, ki se v slogu skoraj ne razlikuje od predgovorov posvetil in je obširno predstavljena v izdajah pisem Primoža Trubarja in slovenskih protestantskih piscev. Sistematično je Trubarjeva pisma, ki so sicer vsa napisana v tujem (nemškem ali latinskem) jeziku in raztresena po vsej Evropi, v 19. stoletju začel zbirati Trubarjev biograf Theodor Elze5 ter jih predstavil sicer v nemškem jeziku in opremil s komentarji. Čeprav je bilo videti, da so zbrana vsa Trubarjeva pisma, je po dobrega pol stoletja postalo jasno, da jih je še kar nekaj izven njegove zbirke. Mirko Rupel6 je tej zbirki dodal najprej 15 (1958) nato pa še 6, skupaj 21 (1962) pisem. Jože Rajhman7 je leta 1986 izdal vsa do tedaj znana Pisma Primoža Trubarja v transkripciji in prevodih, v njih objavlja 83 pisem, torej 2 več kot je bilo znanih leta 1962. Razen tega še 6 Trubarjevih lastnoročno napisanih listin in njegov predgovor k slovenski Cerkovni ordnungi. Leta 1997 so pod Rajhmanovim uredništvom izšla še Pisma slovenskih protestantov. Vendar število odkritih Trubarjevih pisem gotovo še ni popolno, saj ni znano, kaj se je zgodilo z zapuščino B. Raupacha.8 J. Rajhman v Pismih Primoža Trubarja pojasnjuje: »Tako morda ne bi vedeli za Trubarjeva hamburška pisma, če jih ne bi odkril in omogočil njih fotokopiranje O. Sakrausky; hkrati pa je opozoril, da utegnejo biti v Hamburgu še nova pisma, vendar se doslej nihče, kolikor je znano, ni lotil načrtnega raziskovanja obsežnega gradiva v zapuščini B. Raupacha. Sicer pa je tudi del njegove zapuščine, po ustnem sporočilu O. Sakrauskega, prešel med drugo svetovno vojno v Berlin, kjer je bil zelo verjetno žrtev vojnih razmer. Vendar je še H. C. W. Sillen v prejšnjem stoletju črpal iz nje. Kar neverjetno je, da za njegovo delo Primus Truber, der Reformator Krains (Erlangen 1861) ni vedel, ali ni hotel vedeti niti Th. Elze niti M. Rupel.«9 M. Rupel se je zavedal, da vse gradivo o Trubarju še ni odkrito, saj je leta 1953 zapisal, da bo za oblikovanje končne literarne in kulturne podobe naše reformacije treba še iskati doma in na tujem gradivo, kot so Trubarjeva pisma. Tako Elze kot pozneje Kidrič, Rupel in vsi poznejši raziskovalci in pisci Trubarjeve biografije ali monografij o njem so se slej ko prej soočali z njegovimi pismi in se pri pisanju v marsičem opirali nanje.
5	Theodor Elze, Primus Trubers Briefe, Tubingen 1897, objavil je 60 Trubarjevih pisem z dodatki odgovorov na ta pisma.
6	Mirko Rupel, Slovenski protestantski pisci, 2., dopolnjena izdaja. DZS: Ljubljana 1966, v njej je objavljenih 33 prevodov odlomkov Trubarjevih pisem.
7	Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja. SAZU: Ljubljana 1986; Pisma slovenskih protestantov. ZRC SAZU: Ljubljana 1997.
8	Bernhard Raupach, 1682-1745. Zgodovinopisec protestantizma v Avstriji.
9	J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 11.
Ker so skoraj vsa Trubarjeva pisma povezana z njegovim delom oziroma njegovo teologijo, so po vsebini in obliki zelo podobna njegovim nemškim predgovorom oziroma posvetilom. Zanimiva je, na primer, primerjava njegovega posvetila knezu, kralju Maksimilijanu, poznejšemu cesarju, naklonjenemu novi veri, v nemškem predgovoru k 2. delu Nove zaveze iz leta 1560, ki je datirana s Tubingen, 1. januarja 1560: v njem govori predvsem o svojem delu. S Kempten, 2. januarja istega leta, pa je datirano pismo istemu knezu in kralju Maksimilijanu, v katerem pa predvsem toži o krivih obtožbah njegovega prevajanja in pisanja ter se le v manjšem delu posveča predvidenemu prevajanju in tiskanju glagolske in cirilične Biblije.10 Kljub precej različni vsebini pa sta slog ter namen posvetila in pisma dokaj enaka, s tem da je pismo le nekoliko bolj osebno. Jože Rajhman o teh Trubarjevih stilnih značilnostih pravi: »Trubarjeva pisma se slogovno ujemajo s principom pisanja tovrstne literarne oblike v času, v katerem so nastala. Vendar pa so še vedno toliko osebne narave, tudi tista ,uradne' vsebine, da ostaja Trubar kot avtor nezmotljivo razpoznaven. Tako bi skoraj lahko trdili, da so pisma razpoznavna ne samo po podpisu temveč po stilu pisanja, po pristopu do obravnavanega predmeta in po Trubarjevi zgovornosti, ki je lastna njegovi slovenski naravi, kadar si prizadeva, da bi dosledno sledil resnici in sprejetemu prepričanju.«11 Brez oklevanja bi lahko to Rajhmanovo misel o Trubarjevih pismih prenesli tudi na Trubarjeve nemške predgovore posvetila. V celotnem korpusu Primoža Trubarja poleg prvih slovenskih knjig in ohranjenih pisem igrajo pomembno vlogo posvetila in predgovori v njegovih tiskanih knjižnih delih. Trubarjeva posvetila in predgovore je znanstveni in strokovni javnosti v nemški komentirani12 izdaji podrobneje predstavil Oskar Sakrausky,13 delno v slovenskem prevodu Mirko Rupel,14 še prej Janko Lokar15 in Peter Scherer,16 s poudarkom na pismih pa Jože Rajhman.17 Avtorji so se dotaknili predvsem vsebine
10	J. Rajhman, n. d., 38-43.
11	Jože Rajhman, Trubarjeva pisma, poskus stilne predstavitve. Protestantizem pri Slovencih. Wiener Slawistischer Almanach, Sonderband, Wien 1984, 13, 56.
12	Marjan Smolik, Komentirana izdaja nemških predgovorov in posvetil v slovenskih in hrvaških knjigah 16. stoletja. Bogoslovni vestnik 49 (1989), 373-379.
13	Oskar Sakrausky, Primus Truber Deutsche Vorreden zum slowenischen und kroatischen Reformation-swerk, SAZU in Institut fur protestantische Kirchengeschichte: Ljubljana, Wien 1989.
14	Mirko Rupel, Slovenski protestantski pisci, Ljubljana 1934, 1966 (druga izdaja).
15	Janko Lokar, Iz predgovorov naših protestantskih pisateljev. Trubarjev zbornik, Ljubljana 1908, 1-20.
16	Peter Scherer, Die Funktion des deutschen Texets und der deutschen Sprache im Korpus der slowenischen protestantischen Schriften. III. Trubarjev zbornik, Ljubljana 1996, 323-329.
17	Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, Ljubljana 1986.
in oblike, vloge nemškega in slovenskega jezika v posvetilih in predgovorih, manj pa je bilo poudarka na naslovnikih, ki so jim bila posvetila namenjena. Posvetilo in predgovor v protestantski knjigi ni posebnost zgolj te dobe, predstavlja pa vsekakor pomemben medij, s pomočjo katerega je avtor oziroma pisec širši javnosti sporočil informacijo, ki je sicer bila namenjena posamezniku ali konkretni ciljni skupini, dotaknila pa se je ta informacija vsakogar, ki je imel dostop do knjige. Kot smo že omenili, je bila oblika posvetila podobna že od humanizma dalje in posvetilo je imelo več ali manj podoben namen pri vseh avtorjih. Pri Trubarju je namen posvetila dvojne narave, lahko bi dejali vertikalne in horizonalne. Naslovljenci njegovih posvetil so namreč pripadniki višjega družbenega sloja, ne gre pa zanemariti tudi njegove horizontalne orientacije, ko se obrača na ljudi, ki so njemu enaki, celo na družbeni lestvici nižje od njega. Krajnc-Vrečkova je v obravnavi Trubarjevih predgovorov in posvetil izluščila tiste vsebine, ki osvetljujejo antropološko sporočilnost njegove misli 16. stoletja. Te se loteva z vidika teološke in kulturne antropologije. V smislu teološke antropologije izhaja iz Rajhmanove teološke misli, da je Trubarjev človek v središču dogajanja, vendar tako, da je še vedo odvisen od božje naklonjenosti (milosti) in z njo računa, ko spoznava sebe kot slabotnega grešnika, iz česar je prepoznavna osrednja misel Trubarjeve teološke antropologije.18 Njegova skrb za posameznika, sicer v razsežnostih vere, ki jo lahko prejme s pomočjo njemu razumljivega jezika, pa daje možnost razjasnitve njegovega sporočila tudi z vidika kulturne antropologije.19 V pregledu antropološke tradicije na Slovenskem je Trubar posredno, deloma pa tudi neposredno uvrščen med klasike slovenske kulturne antropologije.20 Pomemben je namreč mejnik 16. stoletja, ko je tudi na Slovenskem prišlo do ločevanja teologije in filozofije in ko se je zastavilo vprašanje o razmerju med vero in razumom. Čeprav je Trubar predstavljal predvsem verskega reformatorja, si je zastavljal tudi temeljna filozofska vprašanja, ki vsebujejo zametke antropologije in etnologije. Poleg tega, da se je živo zanimal za kulturne značilnosti Slovencev in drugih južnih Slovanov, zlasti za njihovo vero, jezik in običaje, poročal pa je tudi o pravoslavnih in islamu, je »v svojih posvetilih skrbno izbiral naslovljence, ki jim je namenjal posvetila in predgovore. V odnosu do le-
18	Fanika Krajnc-Vrečko, Trubar kot navdih in prispodoba percepcije Svetega pisma med Slovenci. Zbrana dela Primoža Trubarja VI, Ljubljana: Pedagoški inštitut 2010, 695.
19	Fanika Krajnc-Vrečko, Antropološka sporočilnost Trubarjevih posvetil in predgovorov. Stati inu obstati (2008), št. 7-8, 30-41.
20	Zmago Šmitek, Božidar Jezernik, Antropološka tradicija na Slovenskem. Etnolog (nv), 2 (1992), 2, 259-266.
teh se je dotaknil celotne vertikalne in horizontalne družbene razslojenosti svojega časa in si na ta način hote ali nehote ustvaril središčno pozicijo v svojem verskem, kulturnem in družbenem okolju, ki ga je sicer izvrglo v njegov >nigdirdom<, vendar pa je prav njegovo izgnanstvo pripomoglo k temu, da je ponesel celovito vedenje o tem okolju tudi v tujino.«21
Posebej so za razmere, v katerih so nastajale prve slovenske knjige, to je v glavnem prevodi svetopisemskih in drugih verskih tekstov, pomembni Trubarjevi nemški predgovori, ki jih je posvečal vplivnim in pomembnim osebam svojega časa pa tudi preprostemu nemško govorečemu bralcu - den Gottseligen Khristen, pobožnim kristjanom. Med veljaki svojega časa, ki jim je Trubar posvečal svoje nemške predgovore in knjige, so tako kranjski plemiči kot nemški vojvode, knezi in kralji. Namen teh predgovorov je bil vsekakor v prvi vrsti pri naslovljencih vzbuditi zanimanje za prizadevanja, da bi dotlej pismeno nerazviti, pa tudi sicer revni in manj razviti ter od Turkov ogroženi južnoslovanski narodi - Slovenci, Hrvati in Srbi - preko Biblije dobili in razvili lastno književnost in s tem narodno identiteto.
V	predgovorih, s katerimi posveča svoje knjige vodilnim nemškim plemičem, pa gre seveda tudi za poziv k pomoči ali donaciji pri izvedbi predvidenega prevajanja in tiskanja slovenskih ter glagolskih in cirilskih knjig, pa tudi za zahvalo za že izkazano pomoč, ali preprosto za seznanjanje nemškega vernika s položajem v slovenskih, hrvaških in drugih južnoslovanskih deželah. Nemški predgovori - posvetila, ki so namenjeni preprostemu bralcu ali domačim plemičem, ki so kakorkoli vplivali na Trubarjevo duhovno rast, pa so Trubarjeva osebna posvetila znancem ali svojim rojakom - lubim Slovencom. Posebno zanimivo je Trubarjevo posvetilo v knjigi Svetega Pavla lystuvi iz leta 1567, saj je naslovljeno na žene in dekleta - tudi nemško govoreče - da bi posredovale in širile božjo besedo tudi drugim.22
V	svojih nemških predgovorih, kjer predstavlja nemškim velikašem in preko njih tudi širši nemški javnosti slovenske oziroma slovanske narode, njih običaje, vero pa tudi zemljepisni položaj ozemlja, na katerem živijo,23 je moral Trubar uporabiti poimenovanja, ki so bila v lokalni rabi, hkrati pa predstavljiva tudi za tujca. Malo verjetno je namreč, da bi tudi bolje razgledan Nemec tistega časa poznal razliko med
21	F. Krajnc-Vrečko, Trubar kot navdih in prispodoba percepcije Svetega pisma med Slovenci, 693.
22	F. Krajnc-Vrečko, Antropološka sporočilnost Trubarjevih posvetil in predgovorov. Stati inu obstati (2008), št. 7-8, 30-41.
23	S tematiko Trubarjevih poimenovanj krajev, dežel in ljudstev v predgovorih se obširno ukvarja Janez Rotar, Toponimika in etnika v Trubarjevih predgovorih in posvetilih. Zgodovinski časopis 41 (1987), 463-472.
pojmoma Slovan in Slovenec, še manj pa narodnostne razlike med Slovani samimi in še posebej poimenovanja Slovencev po pokrajinah glede na zemljepisno lego le-teh, saj še danes mnogo tujcev, tudi naših sosedov, ne loči med Slovaki in Slovenci in ne ve, kje Slovenija sploh leži. Trubar v nemških predgovorih v glavnem uporablja nemška poimenovanja dežel in krajev, v slovenskih predgovorih pa slovenska. Tako v nemških predgovorih uporablja za Slovence naziv »Windische« v slovenskih tekstih pa dosledno Slovenci ali Sloveni, saj slovenski besednjak naziva »Windisch« takrat ni poznal. Kadar hoče bolj natančno opredeliti teritorialno pripadnost, pa uporablja pokrajinska poimenovanja Crainer (Kranjci), Unterschteyrer (Spodnje Štajerci), Kherner (Korošci), Histerreicher (Istrani), Windisch Markherr (prebivalci Slovenske Krajine), slednje dosledno prišteva med Slovence, nekoliko manj je jasno, kam prišteva prebivalce vzhodno slovenskih dežel pod madžarsko oblastjo BeEjake. Za Hrvate ima prebivalce onstran Kolpe ter jih od Bosancev in Srbov loči po štokavskem narečju. Tako, na primer, v posvetilu knezu in kralju Maksimilijanu v glagolskem Prvem delu novega testamenta iz leta 1562, kjer govori o navadah, običajih narodov in zakaj le-ti potrebujejo Sveto pismo, navaja: »Was das arm Chriftlich Windifch vnd Crobatifch Volck / wolches an den Turckifchen Grantzen / vnd vnder den Turcken / in Bofina / in Seruia24 / in Bulgaria / vnd in denfelbigen vmbligenden Landern wonet (die alle fich der Windifchen Sprach gebrauchen.« V istem predgovoru: »Nun au6 difem jetz erzelten vnnd warhafftigen Bericht (gnadigfter Herr Kunig) wie es vmb das Creinerifch / Illyrifch / Windifch / Crobatifch / Dalmatinifch / Bofinarifch / Surfifch vnd Bulgarifch Chriftlich arm Volck / auch vmb ettlich Turcken zu difer jetzigen zeit / ein geftalt vnd gelegenheit hat." In prav tam tudi: „Der obern Windifchen Landern / gemeines Volck / als die Windifchen Marcker / die in Matlinger Boden / vnnd vmb Newenftatt / Turckfeld / vnnd in derfelbigen Gegendt wonen / feind fchier auch der Art vnd Sitten / wie die Crobaten vnd Surffen / die vor den Turcken / vnd au6 der Turckey zu jnen geflohen feind. Die am Kharft / vnd in der Grauefchaffi Gortz vnd Hifterreich fitzen / der ein theil halt fich auff Crobatifch / der ander auff Walifch / mit Sitten vnd Glauben. Wolche aber in Lands Crein / Vnderfteyer vnd Kernten fitzen vnnd jr Wonung haben / die halten fich nach Art vnd Aigenfchafft der Teutfchen / klaiden fich auch auff teutfch / allein das die Weiber tragen befondere lange Schlayer am Kopff. Vnd der Obern Windifchen Landern / Lands Oberkeit / Grauen / Freyherren / Ritter / vnd die vom Adel / konnen gut Teutfch / vnd jr vil Lateinifch vnd walifch. Dergleichen vil Burger / Priefter vnnd Munch reden Teutfch.
24 Tudi Sirffey, Surfifch, Surfifch Volk.
Aber der gemein vngewandert Man[n] durch au6 / redet nur die Windijche Sprach. Že iz teh odlomkov omenjenega predgovora je razvidno, s koliko zemljepisnimi in etničnimi poimenovanji se je Trubar moral ukvarjati in jih je vsekakor poznal. Trubar se je kot Kranjec, ki, kot sam pravi, ni dobro obvladal nemškega jezika, v svojih pismih, ki jih je tudi lastnoročno pisal v nemški »kurent«25 pisavi in nemških predgovorih, moral zelo samozavestno spoprijeti s tujim jezikom, saj je v njem komuniciral z najvplivnejšimi ljudmi 16. stoletja, kar mu je, kot vse kaže, v veliki meri tudi uspelo. Manj je bil vešč latinskega jezika, saj je njegova latinska zapuščina dokaj pičla, ter hrvaškega oziroma jezikov ostalih južnih Slovanov, saj je pri prevodu in tisku svojih del v hrvaški jezik v glagolski in cirilični pisavi, z vzpostavitvijo nove tiskarne v Urachu nujno potreboval prevajalce, ki so dobro obvladali tako slovenski kot hrvaški jezik ter latinsko, glagolsko in cirilično pisavo. Trubar je nemška posvetila k enajstim od šestnajstih hrvaških tiskov, ki so nastali po njegovih slovenskih predlogah, pisal sam, čeprav sta v nekaterih sopodpisnika tudi Anton Dalmata in Štefan Konzul. Trubar naj bi bil tudi avtor nemškega posvetila v malem poskusnem glagolskem Katekizmu 1561, ki pa ga Sakrausky ne navaja, saj takrat še ni bil poznan in je ohranjen le v fragmentih.26 Omenja pa ga Rupel, ki ga med novimi najdbami navaja pod zap. št. 49, in naj bi bil v lasti dr. Schererja v Zurichu.27 Celotni opus del Primoža Trubarja obsega 25 knjig, namenjenih slovenskim bralcem; 14 knjig, ki so jih pomočniki po Trubarjevi podlagi prevedli v hrvaški jezik, hrvaškim oziroma bralcem drugih južnoslovanskih narodov, od tega 6 knjig v glagolski pisavi, 7 knjig v cirilični pisavi in eno knjigo v latinski pisavi. Samo ena knjiga, to je Register, je bila v celoti natisnjena v nemškem jeziku in pisavi ter namenjena nemško govorečemu bralcu. Torej se Trubarjevo avtorstvo ali soavtorstvo pojavlja skupno v 40 knjigah. Z nemškim predgovorom posvetilom je opremljenih 13 slovenskih, 1 nemška ter po 6 glagolskih in 5 ciriličnih knjig. Vsi nemški predgovori so napisani z nemškimi tiskanimi črkami.28 S Trubarjevim podpisom je zaključenih 12 nemških
25	Nemška pisava, imenovana tudi Kurentschrift, je tekoča pisava, ki se je uporabljala na celotnem nemško govorečem področju od novega veka do sredine 20 stoletja. Typografsko sodi k »lomljeni« pisavi. Od latinske okrogle pisave se loči po ostrih kotih. Leta 1911 je Ludwig Sutterlin razvil nekoliko poenostavljeno, zelo slično, vendar samostojno pisavo. Leta 1941 sta bili po ukazu Martina Bormana obe pisavi v Nemčiji ukinjeni.
26	Irena Orel, Trubarjeva posvetila k južnoslovanskim protestantskim tiskom. Zbornik referatov s Četrtega slovensko-hrvaškega slavističnega srečanja. Znanstvena založba FF: Ljubljana 2009, 20-22.
27	M. Rupel, Nove najdbe našihprotestantik XVI. stoletja. SAZU: Ljubljana 1954, 15.
28	Nemška tiskana pisava. »Gebrochene schriften« gotika, schwabacher fraktura in druge so si zelo podobne, poznamo jih pod skupnim imenom Frakturschrift - fraktura.
predgovorov v slovenskih knjigah razen v Katekizem v slovenskem jeziku 1550, kjer ni podpisa, nemški predgovor v nemškem Registru in predgovori v 3 glagolskih in 2 ciriličnih knjigah pa so znova podpisani. V 6 glagolskih in ciriličnih knjigah sta poleg Trubarja sopodpisnika še Anton Dalmata in Štefan Konzul Istrijan.
Trubarjevi nemški predgovori k slovenskim tiskom
Catechismus in der Windischen Sprach (Katekizem v slovenskem jeziku), Tubingen 1550
Je najkrajši Trubarjev nemški predgovor, ki pa ni posvetilo. Namenjen je bralcu, slovenskemu ali nemškemu (lieber Leser) v pouk, kako naj bere slovensko besedilo. Ne ustraši se, če se ti bo sprva zdelo nenavadno in težko, temveč beri in piši ta jezik tako, kot sem ga nekaj časa tudi sam. Kmalu boš spoznal in občutil, da je tudi ta naš jezik prav tako kot nemški blagozvočen ter primeren za pisanje in branje. Kot posvetilo vsem Slovencem, čeprav ga kot posvetilo posebej ne omenja, pa lahko smatramo slovenski predgovor k temu katekizmu, saj se začenja z: Vsem Slovencom gnado, myr, mylost inu pravu spoznane skuzi Jezusa Cristusa prosim.
Ta pervi deil tiga noviga testamenta (Der erst halber Teil des newen Testaments), Tubingen 1557
Knjiga je posvečena: »Pobožnim kristjanom kateregakoli stanu, ki prebivajo v deželi Kranjski, Spodnještajerski, Koroški, na Krasu, v Istri ali slovenski mejni krajini, želim predvsem milost, mir in blagor od Boga Očeta po Jezusu Kristusu, našem Gospodu in odrešeniku.«
Po Katekizmu 1550 in Abecedariju 1555 se je Trubar po daljšem času na pobudo Petra Pavla Vergerija29 lotil prevajanja prvega dela Novega testamenta. Precej dolgemu nemškemu predgovoru sledi slovenski koledar in kratek slovenski predgovor, nato slovenski dolgi predgovor (Ena dolga predguvor), šele nato slede
29 Peter Pavel Vergerij ml. (1498-1563), koprski škof in poznejši protestantski pisec. V protestantskem gibanju velja za sporno osebnost. Čeprav sokriv za Trubarjev odhod iz Trsta je postal pozneje Trubarjev mentor in je najprej pisno, nato pa ustno na srečanju v Ulmu, kjer je bil navzoč tudi Jakob Andreae (24.-27. jan. 1555), nagovoril Trubarja k prevajanju Svetega pisma v slovenski in hrvaški jezik. Deloval je kot svetovalec wurtemberškega vojvode Krištofa ter je z njegovo in s pomočjo protestantizmu naklonjenega plemstva in meščanstva uspel zbrati sredstva za ta projekt. Kasneje sta se s Trubarjem razšla.
svetopisemski teksti, ki jim je dodana Postila. Če hočemo ta vrstni red pastoralno teološko razčleniti, spoznamo, da Trubar svojim krščanskim rojakom ne predstavlja zgolj biblijskih ali veroizpovednih spisov, ne da bi mu bilo mar, ali lahko te tudi razumejo, temveč jih želi tudi poučevati in jim izpričevati tolažilno delo, ki ga je Bog izkazal v Kristusu. Na delu je reformatorski učitelj in pridigar, ki mu je Bog v srce položil dušo naroda. O tem jasno in poudarjeno govori nemški posvetilni predgovor, ki pa ni namenjen njegovim slovenskim rojakom. Zanje je napisal kratki slovenski predgovor o Svetem pismu. Šele po tem pregledu je pomen nemškega posvetila jasen. Obrača se na nemško javnost, in sicer predvsem na protestansko javnost v Nemčiji.30 Ko se Trubar v tem predgovoru sprašuje, zakaj prevajati Biblijo v slovenski jezik, natanko opiše razmere, v katerih živi njegov slovenski človek: Turki nepretrgoma grozno mučijo Slovence, vendar ti nimajo nobene duhovne tolažbe. In kaj je najpomembnejše v religioznem verovanju njegovega človeka: Slovenci se prav nič ne učijo in seznanjajo o najpotrebnejših in tolažečih poglavjih naše prave krščanske vere ... o razliki med postavo in evangelijem; kaj je izvirni greh in opravičenje po veri; kako se pravilno obračamo k Bogu in mu služimo; kako pravilno in koristno uporabljamo svete zakramente; zakaj morajo pripadniki Cerkve, pravo ljudstvo božje, na tem svetu trpeti bolj kot ostali ljudje. In dalje. Pravi razlogi za prevajanje Biblije v slovenski jezik izhajajo iz socialnih, kulturnih in religioznih razmer okolja njegovega človeka: Kako naj se kristjan tolaži v skrajnih stiskah, kot so: uboštvo, dolgotrajna bolezen, preganjanje, beda, težki zapori, hude bolečine in smrt. Bralec, torej Nemec, more prepoznati tega ubogega zatiranega človeka, ki mu je namenjena verska knjiga, da bo iz nje črpal moč in tolažbo. Sam se počuti poklicanega, da temu človeku pomaga: Oba naroda - slovenskih in hrvaških dežel - se mu iz vsega srca smilita, kot bi se morala upravičeno smiliti vsakemu človeku.31
Ta drugi deil tiga noviga testamenta (Der ander halb Theil des newen Windifchen Teftaments), Tubingen 1560
Knjiga je posvečena: »Presvetlemu knezu in gospodu, gospodu Maksimilijanu, kralju češkemu, nadvojvodi avstrijskemu, vojvodi burgundskemu, zgornje in spodnje šlezijskemu, grofu Moravske marke, grofu tirolskemu itd.«
30	Prim. O. Sakrausky, n. d., 87-88.
31	Prim. F. Krajnc-Vrečko, Antropološka sporočilnost Trubarjevih posvetil in predgovorov. Stati inu obstati (2008), 30-41.
To je prvi Trubarjev predgovor posvetilo, s katerim posveča svoje delo nekemu vladarju, v tem primeru knezu Maksimilijanu, češkemu kralju, pod katerega krono je živelo več slovanskih narodov. Sam v predgovoru pravi, da še nikoli ni posvetil kakega svojega dela vladarju. V predgovoru obvešča kralja, zakaj se je lotil pisanja in tiskanja krščanskih knjig v slovenskem jeziku in kakšna je njihova vsebina. Ker je v zagovor vseh svojih tiskov izvode teh skupaj z izčrpnimi poročili o vsebini poslal vojvodi wurtemberškemu, je po njegovem nasvetu 2. 1. 1560 pisal kralju Maksimilijanu in mu v prilogi poslal tudi že natisnjen nemški predgovor k drugemu delu Novega testamenta. Po preizkusu verodostojnosti in primernosti tiskov na Dunaju je bil nato na osnovi odobritve vojvode Krištofa tisk drugega dela Novega testamenta dokončan. V predgovoru Trubar kralja obvešča tudi o predvidenih hrvaških prevodih in tiskih. Na koncu posvetila ga naproša, naj bo nepristranski razsodnik in sodnik ter podpornik tega in vseh njegovih že natisnjenih in prihodnjih tiskov. ...difer vnd aller meiner aufigegangen Schrifften / vnd die ich hinfur werde laffen aufigehn / gnadigfter Patron / Befurderer / vnd vnparteifcher Arbiter vn[d] Richter fein.
Register und sumarischer Inhalt, Tubingen 1561.
To edino, v celoti v nemškem jeziku napisano knjigo Trubar posveča »krščanskemu, plemenitemu in blagorodnemu gospodu, gospodu Ivanu Ungnadu, sovneškemu baronu, njegovega veličanstva rimskega cesarja svetniku itd.«32 Posvetilo v edini nemški knjigi Registru in sumaričnem poročilu leta 1561 je bilo namenjeno baronu Ivanu Ungnadu, ki je kot vodja uraškega zavoda bil Trubarjev tesen sodelavec in Trubar se pred njim ni nikoli počutil manjvrednega, še več, v pismu kralju Maksimilijanu ga imenuje svojega starega milostnega gospoda, ki mu je pomagal odvrniti krivdo v zvezi z ovadbo, da je v njegovih delih veliko zmot.33 V posvetilu poleg razlogov za nastanek Registra popisuje razmere, ki so vladale med pripadniki obeh krščanskih Cerkva. Čeprav govori o osebni izkušnji, si bralec (nemškega) posvetila zlahka ustvari podobo takratnega Trubarjevega okolja:
32	Ivan Ungnad (1493-1564), baron Ženeški (Sonnegg). Vojaški poveljnik, celjski glavar in vicedom, štajerski deželni glavar, svetovalec vojvode Krištofa itd. Sodeloval v številnih bojih proti Turkom. Mecen in organizator protestantskega tiska. Na Trubarjevo pobudo ustanovil in financiral Ungnadov ali Biblijski zavod za tiskanje slovenskih in hrvaških protestantskih knjig v Urachu. Prim. Enciklopedija Slovenije 14, 43.
33	J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 41.
Pretekle jeseni so mojega pomočnika ... nekateri pridigarji in meščani v Nurnbergu nagovorili in spraševali, ako pravzaprav nisem pristaš in član zwinglijanske, kalvinske, schwenkfeldske ali kake druge podobne sekte. Tudi v deželi Kranjski in sosednjih slovenskih deželah pristaši Rima podobno govore o meni, grajajo moje knjige in ljudi, ki moje knjige posedujejo in bero ter njihovih malikovalskih maš ne obiskujejo, imenujejo preklinjevalce, sektaše, hujskače in odpadnike od katoliške Cerkve. Vsem tem obtožbam se je Trubar moral zoperstaviti, če je hotel nadaljevati svoje delo za dobro Slovencev in tudi Hrvatov, kajti preprost Slovenec ali Hrvat, ki ga Turki neprestano ropajo in zatirajo, je beden in siromašen. Glede na to, da je posvetilo namenjeno nemško govorečemu bralcu, Tubar imenuje svoj materni jezik in jezik Hrvatov tuji jezik: kakšne knjige in stvari so se doslej in se bodo v prihodnje v naših tujih jezikih tiskale. O tem namreč poroča v Registru in hkrati svojemu naslovljencu - ne le Ungnadu ampak tudi nemškemu bralcu - oriše, česa vse so ga obdolžili: Nisem pa tudi poslej ne bom natisnil ničesar lahkomiselnega, nekoristnega, zanesenjaškega, sektaškega, uporniškega, prepirljivega, dvomljivega ali spornega, pa tudi nobenih sramotilnih knjižic temveč samo to, kar je v korist spoznanju in božji slavi, širjenju prave krščanske vere ter tolažbi in večnemu zveličanju ustrahovanega, zaskrbljenega, od Turkov in antikrista mučenega in obubožanega slovenskega in hrvaškega ljudstva, pa tudi spreobrnjenju Turkov. Svojemu dobrotniku in milostnemu gospodu Ungnadu v posvetilu prizna, da bi brez njegove pomoči bil celoten projekt prevajanja ogrožen: Kajti mi ubogi, nepoznani prevajalci nizkega stanu ... ne bi imeli niti zatočišča in preskrbe, niti hrvaške tiskarne. Na koncu posvetila omeni tudi naslovljenčevo soprogo in otroke ter vsem zaželi, da jih Bog ohrani in obvaruje zla.34
Articuli oli deili te prave stare vere kerszhanske (Drey Criftliche Confeffionen), Tubingen 1562
Knjiga je posvečena: »Presvetlemu, visokorodnemu krščanskemu knezu in gospodu, gospodu Krištofu, vojvodi wurtemberškemu in teškemu, grofu mumpelgardskemu itd.«35
34	Prim. F. K.-Vrečko, Antropološka sporočilnost Trubarjevih posvetil in predgovorov, 28.
35	Vojvoda Christoph sin Ulricha (1515-1568), od 1550 do 1568 vojvoda Wurtemberški. Z dogovorom v Passauu je uspel ukiniti cesarski interim. V naslednjih letih je z različnimi uredbami uspel reformirati celotno državno in cerkveno ureditev. Te reforme so bile leta 1559 v Velikem cerkvenem redu (Grosse Kirchen Ordnung) kot pravni podlagi uzakonjene.
V	posvetilu vojvodi Krištofu, katerega »Confessio« Trubar uporablja v svojem delu, utemeljuje, zakaj svojim slovenskim rojakom ni enostavno prevedel augsburške veroizpovedi, ampak jo je zaradi boljše razumljivosti dopolnil s saško in wurtemberško veroizpovedjo. Trubar z zadovoljstvom ugotavlja, da se prava krščanska vera, kot je zapisana v Svetem pismu, z oznanjanjem evangelija, tolmačenjem Biblije in drugih nabožnih knjig v slovenskem jeziku, sedaj tudi v slovenskih in hrvaških deželah javno oznanja, da jo sprejema vedno več mož in žena tako nizkega kot visokega stanu, da pa še vedno veliko ljudi dvomi v novi nauk, ker so jim nekatere stvari tuje zaradi lažnivega hujskanja nekaterih duhovnikov, ki so celo tako nesramni, da krivijo krščansko vero za vse nesreče in tegobe, v resnici pa se nočejo odpovedati svojim privilegijem. To ga je spodbudilo, da je poleg svojega dela prevedel in dal z latinskimi črkami v tisk tudi augsburško veroizpoved, ki
bo kmalu natisnjena tudi v glagolski in cirilični pisavi. Obvešča ga tudi o načinu svojega pisanja, s katerim želi doseči,da bi ga razumeli preprosti ljudje, pri tem pa z ničemer ni okrnil ali spremenil pomena posameznega člena ali misli. Tako piše: Vse svoje misli, delo in trud pri tem prevajanju usmerjam izključno v to, da bi dobrosrčni Slovenci in Hrvatje poleg Locis theologicis tudi s to knjižico dobili na enem mestu na kratko, preprosto in razumljivo združene prave temelje ter celotno vsebino krščanskega nauka. Na koncu zagotavlja, da zaščitnik Uraškega zavoda gospod baron Ivan Ungnad itd. ne bi dovolil tiskati ničesar, kar bi bilo sporno, nekoristno ali v nasprotju z augsburško veroizpovedjo. Knezu in drugim krščanskim kraljem, volilnim knezom in knezom, grofom, gospodom, deželanom ter mestom pa se zahvaljuje za milostno podporo, pomoč in spodbudo pri dvojnem prevajanju in tiskanju Biblije ter drugih nabožnih knjig v treh pisavah.
Ta Celi Pfalter Davidou (Der ganz Psalter), Tubingen 1566
Knjiga je posvečena: »Blagorodnim, plemenitim, žlahtnim, častitim, spoštovanim in modrim gospodom, grofom, baronom, vitezom, plemičem, meščanom in vsem vernim kristjanom, naklonjenim augsburški veroizpovedi, ki prebivajo v deželi Kranjski, na Spodnještajerskem in Koroškem, v Goriški grofiji, Slovenski marki, Metliki, na Krasu ter v Istri.«
V	svojem precej dolgem nemškem predgovoru k psalterju -sam pravi,da se je proti njegovi volji tako razvlekel - Trubar na naslovni strani citira psalm 68,31, s čimer nekako že nakazuje vsebino predgovora, ki je v bistvu razlaga nauka »prave krščanske
vere« in usmerjen v obrambo pred vsemi njenimi nasprotniki znotraj krščanstva, to je proti papeštvu in drugim, kot jih sam imenuje, zoprnikom, dozdevnemu duhovniškemu krdelu. Še posebej pa je obračunal, kot ga imenuje, z neukim kričavim menihom v ljubljanski stolnici frančiškanom Jurijem Bravšicem. Trubar je, kot piše v predgovoru, Psalter končal pred dvema letoma, to je leta 1564, v svojem prvem izgnanstvu, izdal pa in napisal predgovor, ki je datiran z januarjem 1566, pol leta po zapustitvi Ljubljane v svojem drugem pregnanstvu. Jonatan Vinkler v spremni besedi k Peti knjigi zbranih del Primoža Trubarja v poglavju o Nemškem predgovoru k Psalmom razglablja: »Drugi razlog za Trubarjev obračun z nasprotniki na Kranjskem, kot ga je moč brati v nemškem posvetilu psalterja, pa je morda tudi v izgnanega superintendenta odzivu na dogodek, ki se je 6. in 20. decembra 1562 odvijal v škofijskem dvorcu v Ljubljani« 36 Obširno poroča o dogodkih, povezanih s Trubarjem in protestantizmom na Kranjskem.
Trubar na koncu predgovora kranjsko gosposko in celotno cerkveno občestvo poziva in spodbuja, naj živi, kot se za otroke božje spodobi, naj bodo pravični do vseh, dobri in zvesti podporniki ter zaščitniki prave krščanske vere in naj se ga spominjajo v svojih molitvah.
Ta celi katehismus, s kratko zastopno izlago (Catechismus, mit des Herrn Johannis Brenzij kurtzen Auslegung), Tubingen 1567.
Knjiga je posvečena: »Plemenitega, hrabrega viteza, gospoda Jošta Gallenberškega od Podpeči, nekdaj rimsko cesarskega veličanstva ter presvetlega kneza, pokojnega svetnika in deželnega upravitelja na Kranjskem itd., najmlajšemu sinu, plemenitemu gospodiču Gabrijelu Gallenberškemu itd.«37
Trubar je ta katekizem posvetil Gabrijelu Podpeškemu, ko je ta bil star 7 ali 8 let in zrel za pouk, da bi ga z zgledom njegovega očeta in matere, ki sta oba bila zvesta pripadnika krščanskega nauka, spodbudil k prebiranju katekizma in učenju. Da pa se boš katekizma učil z večjim veseljem in marljivostjo, sem oba omenjena katekizma posvetil tebi in ju želel izdati v tvojem imenu. Trubar s tem predgovorom posvetilom, tako kot še z nekaterimi drugimi , prav gotovo ni iskal neke pomoči ali podpore svojemu delu, temveč ga lahko razumemo kot zgolj prijateljsko posvetilo.
36	Jonatan Vinkler, Zbrana dela Primoža Trubarja V. Darila Rokus, Ljubljana 2009, 638.
37	Jošt Podpeški (Jobst von Gallenberg zum Gallenstein), vitez, cesarski svetnik, krajnski deželni glavar od 1558 do svoje smrti 1566. Trubar je do njega gojil poseben prijateljski in duhovni odnos, saj je bil Jošt trden pripadnik in zagovornik reformacijskega gibanja. Trubar je bil krstni boter njegovemu najmlajšemu sinu Gabrijelu, ki je študiral v Tubingenu in postal vnet zagovornik reformacije.
Svetiga Pavla lystuvi, h tim Efeseriem ... (Des heiligen Pauli Episteln), Tubingen 1567
Knjiga je posvečena: »Vsem visoko- in blagorodnim, plemenitim, častitim in pobožnim ženam, vdovam ter devicam, ki prebivajo v kneževinah Kranjski, Spodnje Štajerski in Koroški, na Goriškem itd.«
Trubarjev nemški predgovor kot posvetilo k Pavlovim pismom je vsekakor nekaj posebnega ne samo med slovenskimi temveč tudi med pisci 16. stoletja na sploh, saj ni znanega primera, da bi kakšen tisk v Trubarjevi dobi bil posvečen ženski populaciji kot celoti ali posameznici. Trubar se na pobožne žene nemškega ali slovenskega rodu, vdove ali device obrača z zavestjo, da bodo one prve, ki bodo mlademu rodu posredovale krščanski nauk tudi s pomočjo njegovih prevodov svetopisemskih in drugih nabožnih knjig v domačem jeziku. Za to se mu zdijo poleg psalterja še posebej primerna Pavlova pisma, saj piše: V teh najhujših težavah in tegobah, ki tudi zaradi varnosti in obrambe drugih narodov pred Turki in podobnimi sovražniki, ki nam, Bog se usmili, že čepe na vratu, pretijo naši ljubi domovini, vam, mojim v Kristusu ljubljenim ženam, sestram, hčeram ter vsem pobožnim ljudem našega rodu po Psalterju, ki sem ga izboljšal pred enim letom, nisem znal ponuditi koristnejšega nauka, tolažilne besede ali tolažilnega pisanja kot prav ta pisma svetega Pavla, ki doslej še niso bila prevedena v naš jezik. Pa še: Vse to je sveti Pavel zbral ter v svojih pismih in pridigah lepo na kratko in razumljivo zapisal. Naj kdorkoli govori ali sprašuje karkoli o katerem koli poglavju svete krščanske vere, za vsako vprašanje najdemo odgovor, zagovor in razlago v pismih svetega Pavla.
Zahvaljuje se vsem ženam, da so po svojih domovih tudi v najtežjih časih brale ter hranile svetopisemske in druge nabožne knjige ter za njihove zasluge, da je bil po prvem »patmosu« poklican v domovino. Zahvaljuje se za vso pomoč, ki so jo izkazale njemu in vsem preganjanim ter revnim in nesrečnim, zato pa jim tudi posveča te Svetega Pavla lystuve.
Eni psalmi, ta celi catehismus (Der gantz Catechifmus / etliche Pfalmen), Tubingen 1567
Knjiga je posvečena: »Plemenitemu in krepostnemu mlademu gospodu Juriju Khislu s Fužin in Razborja, zastavnemu gospodu v Višnji gori itd.«
To posvetilo je drugo, s katerim je Trubar neko svojo knjigo posvetil kakemu mlademu plemiču, in to Juriju Khislu, katerega rodbina je podpirala Trubarja v njegovih prizadevanjih za širjenje reformacije na Slovenskem, in prva od petih protestantskih pesmaric (Primož Trubar 1567, 1574, 1579, Jurij Dalmatin 1584 in Felicijan Trubar 1595). Družini Khisl je bilo posvečenih še 9 v beneških oficinah (1561 - 1615) natisnjenih glasbenih zbirk v Italiji in v avstrijskem Gradcu delujočih skladateljev, kar kaže na zelo razširjeno kulturno mecenstvo rodbine Khisl, katere najmočnejši pripadnik Janž Jakob je bil v mladih letih tudi sam skladatelj. Nasploh je bila rodbina Khisl velika ljubiteljica glasbe, Jurij pa je poleg drugih plemenitih lastnosti užival tudi ugled literarno izobraženega plemiča. Ko Trubar v posvetilu navaja zasluge Jurijevega praočeta Vita Ksihla, piše, da je gospode in deželane pa tudi ljubljanske meščane nagovoril k temu, da so plemenitega in zelo izobraženega v jezikih in umetnostih, posebno pa v glasbi zelo izkušenega in razgledanega magistra Leonharda Budina, mojega ljubega znanca, sprejeli za posebnega osebnega učitelja svojih otrok, poleg njega pa še štiri v umetnosti igranja na razne instrumente, godala in bobne pa tudi telovadbe vešče umetnike. Prav tako govori za Vitovega sina, Jurijevega očeta, da čuti veliko radost ob poslušanju in branju božje besede, posebej pa veselje do glasbe. Zato te je še zelo mladega dal v vzgojo omenjenemu gospodu Budini in posebnemu učitelju, da bi se od njiju naučil pobožnosti, pravega razumevanja celega katekizma, jezikov, glasbe in drugih umetnosti.
Sicer pa bi lahko rekli, da je predgovor kratek svetopisemski oziroma zgodovinski pregled cerkvene glasbe in njenega vpliva na poslušalca. Tudi pri tem predgovoru posvetilu gre bolj za tip posvetila prijatelju kot pa posvetila z namenom iskanja določene koristi, čeprav tudi ta dolgoročno ni povsem izključena.
Ta celi catehismvs, eni psalmi (Der gantz Catechifmus, ettlich Pfalm, Chriftliche Gefang), Tubingen 1574
Knjiga je posvečena: »Plemenitemu in krepostnemu mlademu gospodu Juriju Khislu s Fužin in Razborja, dednemu dvornemu kletarju knežje grofije v Gorici, zastavnemu gospodu v Višnji gori itd.«
Predgovor se v glavnem skoraj ne razlikuje od predgovora iz leta 1567, oba sta datirana z Derendingen, na svetega Jurija dan, le letnica je druga. V naslavljanju je dodan nov naziv: dednemu dvornemu kletarju knežje grofije v Gorici, ki si ga je naslovljenec pridobil v sedmih letih med izidoma obeh knjig. Bistvena razlika je v
tem, da Jurija leta 1567 še tika: Tvoj zvesti in vdani Primož Trubar, leta 1574 pa mu izkazuje več časti: Vaše častitljivosti zvesti in vdani Primož Trubar Kranjec, tukajšnji župnik. Ta predgovor je datiran enako kot nemški predgovor v Eni psalmi, ta celi katekizem iz leta 1567.
Catehismus z dveima izlagama (Katekizem z razlagama gospodov Brentija in M. C. Višerja), Tubingen 1575
Knjiga je posvečena: »Plemenitemu in cenjenemu mlademu gospodu Francetu Juriju plemenitemu baronu Reinu strmolskemu.«38
Posvetilo je namenjeno še enemu mlademu kranjskemu plemiču, ki je bil tedaj star okrog 12 let in torej pripravljen za študij. Trubar v očitni skrbi, da mladi, za študij pripravljeni dijaki ne bi podlegli mamljivim in vsiljivim ponudbam jezuitskih menihov, ki jim je bila naložena skrb za vzgojo katoliškega naraščaja. Ti so jeseni 1574 izdali prvo slovensko katoliško knjigo, avtor je bil Lenart Pachernecker,39 in sicer je prevedel katekizem Petra Kanizija40 ter ga v Gradcu natisnil pri Hansu Bartschu. Za ta katekizem Trubar pravi: V njem dobri menih sedem papeških zakramentov, sedem smrtnih grehov, štiri v nebo vpijoče grehe, sedem dobrih del usmiljenja, klicanje k svetnikom, Ave Marijo in druge zlorabe zagovarja ter razglaša za katoliške. Omenja tudi nekega jezuita, ki je v istem letu v Gradcu na Štajerskem izdal: ...tiskano, po njegovem razumu ostro napisano razpravo proti naši Cerkvi in veri, v kateri hoče z napačnimi, preobrnjenimi in popačenimi zgodovinskimi dejstvi, primeri in izreki iz Svetega pisma, starih očakov in cerkvenih zborov dokazati, da je sedanja papeška rimska Cerkev prava katoliška in apostolska, naša pa napačna ter krivoverska itd. V nadaljevanju vse preproste, dobrosrčne kristjane prav nič kaj prijazno in leporečno svari pred novo, samovšečno, v ovčje kožuhe preoblečeno volčje leglo, posebej pa svari mlade, za študij sposobne fante, ki jih love po vsej deželi in tudi
38	Grad Strmol je bil v 16. in 17. stoletju nekaj časa v lasti rodbine Rain. Rupel - Saria omenjata, da se je Trubar še kot pridigar v ljubljanski stolnici (Rupel - Saria, 45) seznanil s Francem Rainom s Strmola in se pozneje z njim spoprijateljil, tako je postal krstni boter njegovemu vnuku Francu Juriju (1562) in mu leta 1575 posvetil svoje pomembno delo (O. Sakrausky, n. d., 369).
39	Lenart Pachernecker (u. 1580), živel v cistercijanskem samostanu v Vetrinju, od 1579 opat kostanjevi-
škega samostana, avtor prve slovenske katoliške knjige Compendium catechismi catholici in slavonica
lingua, per quaestiones, in gratiam catholicae iuventutispropositum. Naslov je znan le po Trubarjevem zapisu v predgovoru, knjiga se do danes ni našla (ES 8).
40	Peter Kanizij (Petrus Canisius), 1521-1597. Nemški katoliški teolog, njegov katekizem preveden v številne jezike, med prvimi tudi v slovenskega (1574).
proti volji staršev spravljajo v svoje dobro opremljene in vzdrževane ustanove, kjer ih predvsem učijo v njihovi sofistični prazni veri, da jih nato pošiljajo v razne dežele, kjer branijo papeško cesarstvo. Zato Trubar čuti dolžnost, da čeprav star in bolan, preko svojih tiskanih knjig uči ne samo mlade, kaj je prava krščanska vera, kako jo ločiti od neprave papeške, in mlade posebej opominja ter jim priporoča, naj vneto prebirajo Sveto pismo ter druge svete knjige.
Na koncu posvetila se Trubar želi zahvaliti za vsa dobra dela, ki jih je zanj in njegovo družino storila rodbina Rainov. Ker so staro, častivredno poreklo, ime, tradicija in plemeniti rod gospodov Rainov v vsej kneževini Kranjski in okoliških deželah ljudem visokega ali nizkega stanu poznani, visoko cenjeni, priljubljeni in spoštovani, uap, da bo ta knjižica - ker je posvečena mlademu gospodu, bogaboječi ljubi mladini ter dobrosrčnim kristjanom cele domovine - toliko ljubša, prijetnejša ter jo bodo vsi vneto brali.
Noviga testamenta pusledni deil (Das letst Theil des newen Testaments), Tubingen 1577
Knjiga je posvečena: »Blagorodnim in plemenitim gospodom ter gospodičem, gospodu Krištofu baronu turjaškemu in nadliškemu, dednemu komorniku na Kranjskem in v Slovenski marki, zastavnemu gospodu na Čušperku, ta čas upravitelju deželnega glavarstva na Kranjskem itd., gospodu Andreju turjaškemu, gospodu na Šumberku, Žužemberku in Mirni, dednemu maršalu na Kranjskem in v Slovenski marki; mladima gospodoma Francu Gallu od Jame in Podpeči ter Jakobu Gallu od Knežje poti in Podpeči.«
Ko je Trubar po 10 letih od izdaje predzadnjega dela N. T. (Svetiga Pavla lystuvi, h tim Efeseriem) končno uspel zbrati dovolj sredstev za izdajo zadnjega dela Novega testamenta, je to delo, kot je obljubil, posvetil sinovom kranjskih plemičev, študentom v Tubingenu, kasneje več ali manj pomembnim kranjskim plemičem, ki ga v študentskih letih v njegovem pregnanstvu niso pozabili, ampak so ga pogosto obiskovali ne samo kot duhovnega vodjo temveč kot pravega očeta, saj je v posvetilu zapisal: Milostni in dobri gospodje ter gospodiči. Tega, da sem ta zadnji del Novega testamenta v našem preprostem slovenskem jeziku (ki sem ga pred nekaj leti, ko ste bili pri nas tukaj v Tubingenu na študiju, obljubil posvetiti vam in vašim študentskim tovarišem) šele sedaj s tako veliko zamudo dal v tisk, niso krivi, da povem po pravici, le moja težka in dolgotrajna bolezen, starost in nezmožnost, da bi tisk sam založil, temveč
tudi moja malomarnost in posvetna opravila. Kristus, Gospod, naj mi oprosti ter pozabi te in druge moje grehe. Amen To so bili sinovi njegovih zaščitnikov in podpornikov iz domovine še iz časov, ko je bil pridigar na kranjskem in štajerskem, to je rodbin Auersperg in Gall. V predgovoru komentira vsebino knjige, zakaj se je odločil za manjši format, kot ga je predvideval na začetku, ter zakaj je odstopil od namere, da za stroške tiska naprosi nekatere pravi veri vdane deželne stanove. Med razlogi, zakaj je to delo posveti prav tej četverici mladih plemičev, navaja naslednje: Ker se je rodil v Raščici, ki pripada baronom Turjaškim in so njih pobožni, pošteni in ugledni predniki, dedje, babice, očetje, matere, sorodniki in sorodnice poleg drugih gospodov in deželanov, žena in gospodičen sprejeli sveti evangelij ter ga ne brez velike nevarnosti za svoje telo in imetje javno izpovedovali, ga pridigarjem zvesto pomagali širiti ter jim, ko so bili preganjani, storili mnogo dobrega. Nadalje, ko so jih pobožni krščanski starši poslali na študij v Tubingen, so ga tam, v njegovem pribežališču, ne kot svojega rojaka temveč kot očeta pogosto obiskovali ter ga spraševali o starih zgodbah, ki so se dogajale v domovini. Pri tem so drug drugemu izkazovali in potrjevali vse spoštovanje, ljubezen, zvestobo, prijateljstvo in pošteno druženje, kot se za rojake v tuji deželi spodobi. V treh letih, ki so jih prebili v Tubingenu, so se namreč s svojim marljivim učenjem ter krepostnim plemiškim vedenjem tako izkazali, da so bili, po Trubarju, v čast vsej slavni univerzi v Tubingenu. Vaši pobožni zelo učeni zvesti učitelji, ki so vas močno cenili, pa še danes zelo pohvalno govorijo o vas in se z radostjo v srcu veselijo vašega dobrega počutja in blaginje. Tako kot zasluge in podvige turjaškega rodu Auerspergov, vendar nekoliko skromneje povzdiguje gamberški rod Gallenov in upa, da bodo tako kot njihovi predniki nadaljevali oba rodova in šli po stopinjah prednikov ter svoj poklic in dolžnosti opravljali kot Patres Patriae & Nutricij Ecclesiae Christi po božjih zapovedih. Svari pa jih pred tem, da ne bi kot nekateri njihovega stanu in starosti, od mladosti vzgojeni v evangeliju in poslani v tujino na visoke šole, ko se kot odrasli, osvobojeni starševske ali skrbniške vzgoje in pokornosti, vrnejo domov, kmalu postali predrzni, surovi fantalini, brezdelneži in pijanci, ki zavržejo vse, kar so se naučili, plemenitost in bogaboječnost ter svoje knjige pustijo ležati v prahu. Kar pa je še huje, je to, da nekateri od njih zaradi minljivega miru in užitka podležejo papeštvu ter preganjajo tiste s pravo vero, ne mislijo pa na to, da jih za povračilo sedaj in za večno čaka pogubljenje.
Seveda pa Trubar upa, da bodo njihova stara poštena imena, rod in poreklo med bogaboječimi Kranjci in Slovenci prispevali k temu, da bodo to knjižico toliko pogosteje ter bolj marljivo brali (in seveda tudi kupovali).
Ta celi catehismus, eni psalmi, Ljubljana 1579
Knjiga je posvečena: »Plemenitemu in krepostnemu mlademu gospodu Juriju Khislu s Fužin in Razborja, dednemu dvornemu kletarju knežje grofije v Gorici, zastavnemu gospodu v Višnji gori itd.«
Je tretja Trubarjeva knjiga, posvečena Juriju Khislu. Od prve, ki mu jo je posvetil, je minulo 12 let, torej je Jurij v tem času odrasel. Posvetilo se v ničemer ne razlikuje od posvetil, ki jih je Trubar napisal leta 1567 in leta 1574 ter je celo v celoti prepisano iz katekizma iz leta 1574. Vsa tri so na koncu datirana z Derendingen, na Jurjevo411567, čeprav je Katekizem iz leta 1579 bil natisnjen v Ljubljani. Sta to napaki tiskarjev? Skoraj neverjetno se zdi, da bi dva različna tiskarja (Katekizem 1579 je bil natisnjen v tiskarni Johana Manela v Ljubljani) ponovila isto napako. Ali pa jeTrubar sam tako želel, da bi s tem morda izpričal, da se v njegovem osebnem odnosu do naslovljenca v tem času ni nič spremenilo.
Ta celi novi testament našiga gospudi inu izveličarie (Das new Testament vnsers Herren vnd Seligmachers), Tubingen 1582
Knjiga je posvečena: »Presvetlemu visokorodnemu krščanskemu knezu in gospodu wurtemberškemu, gospodu Ludviku, vojvodi wurtemberškemu in teškemu, grofu mumpelgartskemu itd.«42
Ko je Trubar pisal nemški predgovor za Ta celi novi testament, ki je izšel pet let pozneje, kot je bilo predvideno, se je gotovo dobro zavedal, komu ga posveča in kako naj ga oblikuje, da bo pri naslovljencu posvetila naletel na ugoden sprejem, s tem pa seveda tudi celotna izdaja tega Trubarjevega tako rekoč zadnjega dela, katerega izdajo je še doživel. Vojvodi Ludviku ga je posvetil v zahvalo za vso pomoč in podporo, ki jo je Ludvig, poprej pa že njegov oče vojvoda Krištof,43 nudil pri uresničevanju
41	Jurjevo ali sv. Jurij se po današnjem koledarju praznuje 23. aprila, po Trubarjevem koledarju iz leta 1557 pa le dan kasneje, 24. aprila.
42	Ludvig Wurttemberški, imenovan tudi Ludvig Pobožni (1554-1593). Od leta 1568 do smrti peti vojvoda Wurttemberški, je bil edini preživeli sin vojvode Krištofa. Da bi ohranil mir med nemškimi kneževinami, pa tudi zato, da ne bi podpiral kalvincev, je leta 1573 odklonil predlog pfalškega kneza Friedricha o nekakšni zvezi protestantskih knezov, prav tako leta 1577 enaka prizadevanja kraljice Elizabete I., tudi njenim poznejšim prizadevanjem za nekakšno splošno protestantsko zvezo se je izognil, ker je kot njegov oče bil pristaš cesarja in cesarstva ter hotel obdržati prijateljske odnose s cerkvenimi in posvetnimi knezi.
43	Prim. Artikuli oli deili te prave stare vere kersčanske 1562.
slovenskega in hrvaškega tiska v Uraškem biblijskem zavodu in po zaprtju le-tega. Trubar sam pa se je čutil dolžan zahvale kot oče sinov Primoža in Felicijana, ki sta bila med drugimi študenti iz slovenskih dežel, ki jim je vojvoda, sicer z nekoliko obotavljanja, omogočil brezplačno bivanje v svojem tifernijskem zavodu in tako olajšal študij na tubinški univerzi, starejšemu Primožu pa tudi priskrbel službo. Razen tega mu je vojvoda zaupal pridobivanje kranjskih, štajerskih in koroških pridigarjev in šolnikov za podpis Formule concordiae, ki naj bi utrdila omajano versko slogo med luteranci v nemških deželah, a so ji zlasti na koroškem močno nasprotovali. S podpisi naj bi dosegli tudi, da bi na zboru parlamenta v Augsburgu leta 1582 s posredovanjem evangeličanskih stanov dosegli uspeh proti zatiranju evangeličanstva v avstrijskih dednih deželah.44 Na željo vojvode Ludvika je Trubar poleg augsburške veroizpovedi prevedel tudi Formulo konkordio. Večji del predgovora namenja Trubar verski vsebini svojih tiskov, s katero poučuje in usmerja slovensko ljudstvo k pravi krščanski veri. Vojvodo seznanja s tem, kaj so Slovenci, ki trpe od turških napadov in so še pod vplivom papeštva, s tem tiskom pridobili, kakšna je njihova vera in kako jo razumejo. Daje mu in preko njega tiskarskim nadzornikom ter vsem Nemcem, ki slovenskega jezika ne razumejo, obračun svojega celotnega dela, v katerem ni ničesar sektaškega, nepotrebnega ali famoznega. Izdajo Ta celega novega testamenta pa komentira tako: Kar zadeva translacijo oziroma prevod, sem v tem testamentu ostal pri svojem prvem prevodu, saj v njem, ko sem ga ponovno prebiral, nisem odkril nobenih nepravilnosti, pa tudi v petindvajsetih letih, odkar sem začel prevajati, nisem od nikogar bil obdolžen kakršnih koli nepravilnosti. Trubar utemeljuje, zakaj je ohranil pravopis iz prejšnjih izdaj: zato, da bi ga lahko ob poslušanju dobro razumel vsak slovenski kmet, čeprav bi ga bral nekdo, ki sicer slovenskega jezika ne razume, vendar vsaj dobro bere. Svojo praktičnost in pastoralno usmerjenost pa pokaže v obrazložitvi, zakaj je dal Sveto pismo tiskati v manjšem formatu: da bi se vsebina lahko povezala v eno knjižico ter lažje v rokah nosila v cerkev ali drugam. Ker pa bi predebela ne bila priročna in lepa, sem jo moral razdeliti na dva dela, manjšemu delu pa sem pridal slovenski predgovor (ki po vsebini ni primerljiv z nemškim), pregled vsebine Svetega pisma, koledar in druge koristne stvari.
Ob zaključku pa se zahvali med drugim z besedami: Po preudarku in razmisleku o omenjenih in mnogih drugih dobrih delih, ki sta jih vaša knežja milost in vaš blaženi gospod oče milostno izkazala naši slovenski Cerkvi, meni in mojim sinovom, sem Ta
44 Prim. J. Rajhman Trubar, Primož. SBL.
novi testament v slovenskem jeziku sedaj drugič tiskan v Tubingenu, želel v večen spomin in zahvalo posvetiti vaši knežji milosti. Ponižno prosim, da to mojo željo blagohotno in z razumevanjem sprejmete, omenjeno Cerkev in mene pa kot doslej še naprej vzamete milostno pod svojo zaščito.
Trubarjevi nemški predgovori v hrvaških glagolskih in ciriličnih tiskih
O Trubarjevih zaslugah za hrvaški latinični, glagolski in cirilični tisk je bilo napisanih že mnogo razprav znanih slovenskih, nemško gorečih in hrvaških avtorjev, medtem pa je število avtorjev, ki bi posebej raziskovali Trubarjeve nemške predgovore v teh tiskih, znatno manjše. Naj omenimo le nekatere: Oskar Sakrausky, Mirko Rupel, Franjo Bučar, Janez Rotar, Franjo Francev, Alojz Jembrih.45 Od mlajših slovenskih avtorjev je v precej obširni razpravi Trubarjeve nemške predgovore v hrvaških tiskih predstavila Irena Orel v razpravi Trubarjeva posvetila k južnoslovanskim protestantskim tiskom na četrtem slovensko - hrvaškem slavističnem srečanju junija 2008.46 Alojz Jembrih v Pogovor uz pretisak glagoljičkoga novoga testamenta 1562 - 1563, posebno pozornost posveča nemškemu predgovoru v glagolskem Malem katekizmu, okrog katerega je bilo precej nejasnosti. V isti prilogi objavlja hrvaški prevod nemškega predgovora h glagolskem Novem testamentu iz leta 1562 - 1563 Marine Miladinov.47
Katekizam Edna malahna kniga (Der klein CatechiEmus), preizkusni, glagolica, Tubingen 1561
Posvetilo je namenjeno: »Presvetlemu in mogočnemu knezu in gospodu, gospodu Maksimilijanu, kralju češkemu, nadvojvodi avstrijskemu, vojvodi burgundskemu, zgornje in spodnje Šlezije, grofu Moravske marke, grofu tirolskemu itd.«
45	O. Sakrausky, avtor prve celovite objave Trubarjevih nemških predgovorov, Ljubljana 1989; M. Rupel, poleg odlomkov iz del drugih protestantskih piscev prevedel dele Trubarjevih predgovorov v dveh izdajah, Ljubljana 1934 in 1966; Franjo Bučar, raziskovalec hrvaških protestantskih tiskov, prav tako Franjo Francev, raziskovalec hrvaškega jezika hrvaških protestantskih piscev; Alojz Jembrih, sodobni raziskovalec hrvaške protestantike ter urednik hrvaških izdaj faksimilov glagolskih in cirilskih tiskov.
46	Glej zbornik srečanja, 13-34.
47	Marina Miladinov, lektorica na teološki fakulteti "Matthias Flacius Illyricus" v Zagrebu.
Preizkusni Mali katekizem je prva, v Urahu v glagolici natisnjena hrvaška knjiga, pravzaprav naj bi bil njen tisk bolj preizkus in uvod v nadaljnje tiskanje, saj je bilo natisnjenih le nekaj pol. Ohranjen je le v fragmentarni obliki. Eden se nahaja na 7. tiskanih listih v zasebni lasti Ivana Dubravčica v Delftu48 in ga je kot prilogo k faksimilni izdaji celotnega glagolskega katekizma objavil A. Jembrih. Drugi je izvod, o katerem govori M. Rupel, ko ga omenja med novimi odkritji, vendar ga v knjigi Slovenski protestantski pisci ne omenja.49 Posebna zgodba tega poizkusnega katekizma je njegov nemški predgovor (tudi O. Sakrausky ga ne omenja med Trubarjevimi nemškimi predgovori). Ker je Trubar v času tiskanja tega katekizma živel v Kemptenu, je Pavel Skalic50 sam sestavil predgovor in ga posvetil kralju Maksimilijanu II. Tekst je prebral P. Pavel Vergerij in ga označil za neprimernega, saj je pod tekst med drugim pripisal: »Takoj v prvi poli se kaže velika častihlepnost, poveličanih je namreč pet imen in pripoveduje se o nekaterih stvareh, ki niso resnične. Ali bo to učilo Hrvate skromnosti in ponižnosti?«51 To polo je Vergerij poslal knezu, Ungnad pa je pisal Trubarju, naj se vrne v Urah, ker je s hrvaškim tiskom nekaj hudo narobe, saj je knez od Ungnada zahteval, da spremenijo predgovor in odstranijo Skaličevo posvetilo. Ungnad je tisk ustavil, Trubarju pa naročil, da napiše nov predgovor. Nejasnost okrog avtorstva nemškega predgovora v Malem katekizmu je bila razrešena tudi s pomočjo dopisovanja med akterji hrvaškega tiska v Urachu in potrjeno je Trubarjevo avtorstvo predgovora. V predgovoru Trubar sedaj na kratko obvešča kneza, da so po posebni želji in usodi božji s pomočjo mnogih dobrosrčnih kristjanov, posebno pa ob zvesti pomoči in podpori blagorodnega krščanskega gospoda barona Ivana Ungnada prevzeli celotno hrvaško tiskarno, v Urach pripeljali Štefana Konzula, ki bo pomagal pri prevajanju in tiskanju hrvaških knjig, da bodo, če bo taka božja volja, kmalu imeli na voljo tudi vse potrebno za tiskanje v cirilici, da bodo za preizkus najprej natisnili glagolski katekizem in kaj bodo tiskali pozneje. Razlog, zakaj posvečajo to knjigo kraljevi visokosti, da je isti, kot je naveden
48	Delft, univerzitetno mesto na Nizozemskem.
49	M. Rupel ga med novimi najdbami navaja pod št 49. Del tega katekizma, nepopolno prvo polo, ki je vezana skupaj s prvo polo ciriličnega Katekismusa, je Rupel odkril v privatni lasti dr. Schererja v Zurichu. Jembrih meni, da gre za isto izdajo, kot je ona v Delftu.
50	P. Skaliča je Trubar povabil v Tubingen, da bi bil v pomoč pri prevajanju in tiskanju hrvaških knjig. Prim. Trubarjevo pismo kralju Maksimilijanu, 27. 7. 1560: »In ker zna doktor Skalič, moj zaupni, naklonjeni gospod, tudi kranjski, bezjaški in hrvaški jezik in hrvaško pisavo primerno pisati in brati, naj mu izvoli vaše kraljevo veličanstvo pisati in naročiti, da bi nam pomagal tudi pri tem božjem delu, ki ga sam ima za veliko in koristno itd.« J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 77.
51	J. Rajman, n. d., 84; A. Jembrih 1997, 130.
v posvetilu v drugem delu slovenskega novega testamenta, ponižno pa ga prosijo, da to naše posvetilo prav razumete ter daste to knjižico po razumnih in pobožnih Hrvatih potrditi ter nas po njih milostno obvestiti o morebitnih pomanjkljivostih. Kot je videti, se je Trubar dobro zavedal, kakšno škodo bi s prvotnim predgovorom, ki knezu očitno ni bil po volji, lahko povzročil P. Skalic, ko so pričakovali dodatno pomoč za izvajanje hrvaškega tiska.
Katehismus edna malahna kniga (glagolica), Tubingen 1561.
Knjiga je posvečena: »Presvetlemu in mogočnemu knezu in gospodu, gospodu Maksimilijanu, kralju češkemu, nadvojvodi avstrijskemu itd.« Da gre pri tem katekizmu za drugo knjigo, kot je Mali poskusni katekizem, je razvidno že iz razlik na naslovni strani v glagolskem in nemškem tekstu. Prav tako je razlika tudi v obeh nemških predgovorih že v samem naslavljanju, ki je v tem katekizmu znatno skrajšano, čeprav namenjeno istemu naslovljencu. Vsebinsko se oba predgovora v glavnem ne razlikujeta, čeprav se tudi v tem ne ujemata popolno, tako so, na primer, vtem predgovoru izpuščene zasluge Ivana Ungnada za postavitev tiskarne. Prav tako se ne ujemata predloga za prvi hrvaški tisk, v prvem predgovoru Trubar pravi: da naj za začetek in prvi poizkus postavi in da v tisk malo Biblijo, namreč Katekizem, v katerem so zajete najnujnejše in zveličavne resnice, nauki in molitve, najlepši in mili obredi ter prave božje službe novega testamenta s kratkimi razlagami. V tem predgovoru pa: da nam te od več hrvaških prevajalcev prevedene in od hrvaških pridigarjev v kranjski deželi pregledane, korigirane in nam v tisk poslane prevode Katekizma s kratkimi razlagami Nicenijskega koncila,52 Atanazija, Ambrozija in Avguština53 nauki ter pridige o moči in sadovih prave krščanske vere pripravi za postavitev in da v tisk. V obeh posvetilih posveča knezu ta prvi in skromni poizkus s tem, da v tem dodaja še našega novega hrvaškega prevajanja in tiska. Oba predgovora se zaključujeta z istim datumom:1. dne marca v letu 1561, vendar zapisano nekoliko različno.
52	1. nicejski koncil, leta 325.
53	Atanazij (295-373), aleksandrijski patriarh; Ambrozij (339-397), milanski škof; Avguštin (354-430), škof in cerkveni učitelj.
Katehismus edna malahna kniga (cirilica), Tubingen 1561
Knjiga je posvečena: »Presvetlemu in mogočnemu knezu in gospodu, gospodu Maksimilijanu, kralju češkemu, nadvojvodi avstrijskemu itd.« Tudi ta katekizem je kot oba glagolska posvečen istemu naslovniku. V njem Trubar kneza spominja, da je skupaj s Konzulom že posvetil in dal v njegovem imenu natisniti glagolski katekizem, ki je bil vseskozi dobro ocenjen in sprejet in so se sedaj, ko so po zaslugi njegovega kraljevega veličanstva že sprejeli cirilične črke, odločili, da bodo z njimi najprej za preizkus natisnili mali katekizem v cirilični pisavi in ga tudi posvetili njegovemu kraljevemu veličanstvu. V nadaljevanju izraža upanje, da bo vašemu kraljevemu veličanstvu to delo ugajalo, ter ponižno prosi, da ga bo enako kot prejšnja dalo oceniti in potrditi poznavalcem tega jezika, na morebitne vsebinske ali ortografske napake pa nas milostno opomnilo. Končuje z obljubo, da bodo zvesto nadaljevali s prevajanjem in tiskanjem Novega testamenta in drugih krščanskih knjig v slovenskem in hrvaškem jeziku ter vse, kar bo natisnjeno, predstavili njegovemu kraljevskemu veličanstvu. Predgovor je datiran s 25. oktobrom 1561, torej nekaj manj kot 7 mesecev po Malem katekizmu v glagolski pisavi.
Prvi del novoga testamenta, va tom jesu ... (glagolica), Tubingen 1562
Knjiga je posvečena. »Presvetlemu in mogočnemu knezu in gospodu, gospodu Maksimilijanu, kralju češkemu, nadvojvodi avstrijskemu, vojvodi burgundskemu, vojvodi zgornje in spodnje Šlezije, grofu moravske marke, grofu tirolskemu itd.« Na začetku enega najdaljših svojih nemških predgovorov Trubar pravi, da to knjigo posveča po lastnem preudarku in na prigovarjanje mnogih kristjanov kraljevemu veličanstvu, in napoveduje vsebino predgovora k tej nikoli dotlej tiskani hrvaški knjigi. V napovedi vsebine se odloči, da bo najprej na kratko, pošteno in temeljito povedal in prikazal, kakšno vero, navade, lastnosti in običaje imata ubogo krščansko slovensko ter hrvaško ljudstvo, ki živita na turških mejah ter pod Turki v Bosni, Srbiji in Bolgariji ter okoliških deželah (vsi uporabljajo slovanski jezik in se za silo med seboj razumejo) ter s kakšnimi obredi opravljajo svoje božje službe. Da pa vsega tega njegovemu kraljevemu veličanstvu ne govori: zaradi poročanja, saj ste o vsem tudi brez tega dobro poučeni, temveč zaradi blagih in pobožnih gornjih Nemcev, pri katerih sedaj uživamo zatočišče, hrano in gostoljubje, saj so nekateri od njih poleg vašega kraljevega veličanstva pomagali pri nastajanju hrvaških in cirilskih črk ter tiskarne, pa
tudi zaradi drugih dobrih kristjanov, ki žive daleč od turških meja ter malo ali prav nič ne vedo o veri, običajih, strahovih in stiskah omenjenih ljudstev. Ponovno utemeljuje nujnost in koristnost tiskanja pobožnih knjig za širitev prave vere med slovenskim in hrvaškim ljudstvom in kakšne koristi so se od tega že pokazale zlasti med Slovenci, ki nekaj teh knjig že imajo. Kralju se zahvaljuje za že izkazano pomoč pri urejanju hrvaške tiskarne, saj da je to tudi vojvodo Krištofa wurttemberškega spodbudilo, da je imenitnim hrvaškim prevajalcem omogočil dobro namestitev in oskrbo, njemu samemu pa v Urachu milostno podelil na novo ustanovljeno župnijo. Izvedeli pa da so tudi za razveseljivo novico, da žele z izdatno podporo pomagati tudi številni od Boga razsvetljeni, milostni krščanski ter pobožni knezi, volilni knezi, grofje, gosposka in mesta. Na koncu Trubar kralja obvešča o tem, kako s podarjenimi sredstvi upravljajo, za kaj jih porabijo, kako in kaj prevajajo in kaj nameravajo še natisniti ter da mu v presojo pošiljajo Prvi del novega testamenta in več drugih knjig.54 Predgovor je datiran v Urachu, dvanajstega januarja leta 1562. Podpisan je samo Primož Trubar.
Edni kratki razumni nauci, naipotrebnei ... (cirilica), Tubingen 1562
Knjiga je posvečena: »Presvetlemu in mogočnemu knezu in gospodu, gospodu Maksimilijanu, kralju na Češkem, nadvojvodi avstrijskemu, vojvodi burgundskemu, spodnje in gornje šlezijskemu, grofu Moravske marke, grofu na Tirolskem itd."55 To je šesta knjiga, ki jo je Trubar posvetil knezu in kralju Maksimilijanu, od tega eno slovensko in pet hrvaških knjig. Predgovor je precej daljši od predgovora k Ednim kratkim razumnim naukom v glagolski izdaji. V posvetilu na primeru Kristusa, sv. Štefana, Pavla, Jeremije in drugih apostolov govori o tem, kako so ti, ko so hoteli visoke svečenike in duhovne poučiti o pravilnem razumevanju prave božje besede ter odvrniti od praznoverja, malikovanja in krivih božjih služb, bili na koncu
54	Kralj Maksimilijan v svojem pismu z dne 10. 5. 1562 iz Linza Ivanu Ungnadu potrjuje sprejem knjig in seznam vseh natisnjenih slovenskih in hrvaških knjig. I. Kostrenčič, Urkundliche Beitrage zur Geschichte derprotestantischen Literatur der Sudslaven. Wien 1874, 78.
55	Maximilian II. (1527-1576), leta 1562 v Pragi okronan za češkega kralja in istega leta v Frankfurtu na Maini za rimsko-nemškega kralja, leta 1563 v Bratislavi za kralja Madžarske in Hrvaške, leta 1564 po smrti očeta Ferdinanda I. tega nasledi na cesarskem prestolu. Od začetka svoje vladavine je bil naklonjen protestantizmu, da bi lahko zasedel cesarski prestol, je priznal pripadnost katolicizmu, vendar je enako kot njegov oče vodil politiko medverskega sporazumevanja. Na splošno je veljal za zaščitnika augsburškega verskega miru. V njegovem času je tudi v avstrijskih deželah protestantizem doživel svoj vrh. Bil je med največjimi podporniki uraškega tiskarskega zavoda, zato tudi toliko posvetil na njegovo ime.
zasmehovani in obtoženi, da puntajo ljudstvo in vpeljujejo novo vero, ki ne prinaša nič dobrega, na koncu celo križani, kamenjani ali kako drugače ubiti, preganjani in mučeni. Govori o tem, da o takih dogodkih ne priča samo cerkvena zgodovina temveč jih je bilo dovolj tudi v njegovem času: Bog je tudi v tem poslednjem času povsod v krščanskem svetu obudil pobožne učitelje in pridigarje, ki se po zapovedi in zgledu Kristusa, prerokov in apostolov z veliko resnostjo ter vnemo ob nevarnosti za svoje telo in življenje s pisanjem, tiskanjem in pridiganjem na vso moč trudijo in delajo na tem, da bi se surovo malikovanje, grde zlorabe ter brezbožno nečistovanje in neskesano življenje, ki so se zaradi zanikrnih dušnih pastirjev, neukih, licemerskih, častihlepnih in pohlepnih svečenikov priplazili v krščanstvo, ponovno izkoreninili in iztrebili. Kralju se potoži, da bodo sovražni, praznoverni in hinavski ljudje pred vašo kraljevo visokostjo in drugimi hoteli o mojih pomočnikih in meni širiti enake laži, češ da hočemo med slovensko in hrvaško ljudstvo vnesti in vzpostaviti novo zavajajočo in puntarsko vero. Zato kralja kot sam pravi na kratko, sicer pa zelo obširno obvešča o vsebini te, v cirilici natisnjene knjige, urejene v celoti in povsem tako, kot je bila poprej v nekem nemškem tisku, in kaj o najpomembnejših členih naše krščanske vere, o katerih so se in se tudi sedaj po vsem svetu vodijo največji prepiri, spopadi in razklanosti, mislimo in verjamemo ter kaj o teh členih učimo, pišemo in pridigamo. Ob tem pa proti koncu svojega razlaganja na za Trubarja nenavaden, precej ne »ekumenski« način zapiše, da s svojim verovanjem, pridiganjem, pisanjem in tiskanjem zavračamo, rušimo in javno obsojamo na prekletstvo vse druge veroizpovedi, nauke, pridige, spise in knjige, ki uče in trde, da se milost, odpuščanje grehov in večno življenje razen skozi pravo vero in Jezusa lahko pridobe tudi z drugimi sredstvi. Prav tako zavračamo vse božje službe, namišljena dobra dela, navade in običaje v cerkvi, četudi so videti staro in dobro ter ljudem prijetno, ki so si jih izmislile ter vzpostavile visoke, modre in mogočne osebe, ki jih vodijo, vzdržujejo in branijo, so pa v nasprotju z božjo besedo ali pa niso zapisane in utemeljene v Bibliji. Takoj nato pa svojo strogo obsodbo nekoliko opraviči in omili, saj se zaveda, da Maksimilijan še vedno pripada katoliški cerkvi. To rušenje in prekletstvo pa ne izvira iz naše lastne volje, napuha, nerazumnosti ali iz zavisti in sovraštva (to ni v naši naravi, saj s tem ne bi uživali velikega priznanja in hvale sveta), to smo dolžni zaradi resne, stroge zapovedi Boga ter zaradi Kristusa, Mojzesa, vseh prerokov, apostolov, mučencev ter vseh svetih starih in novih učiteljev nauka ter zgledov iz preteklosti in sedanjosti. Na koncu izraža upanje, da bo knez kot razsvetljen in zelo razumen kralj, pa tudi vsak pobožen kristjan katerega koli stanu iz te obširne razlage lahko povzel, pretehtal in presodil, da naš krščanski, blagorodni,
milostni gospod patron in podpornik slovenskega, hrvaškega ter cirilskega novega tiska, kakor tudi mi, prevajalci, z našim začetim delom in tiskom ne nameravamo postaviti, kot se o nas morda govori ali se bo govorilo, nobene nove, zavajajoče vere, temveč želimo v Iliriji, Dalmaciji, Srbiji in Bolgariji s pomočjo božjega blagoslova za širitev krščanstva, za slabitev in uničenje Antikristovega ter Mohamedovega nauka in carstva, ponovno obuditi in postaviti staro, pravo, zveličavno krščansko vero ter prave božje službe in dobra dela. Predgovor je datiran z dano v Urachu, na prvi dan marca v letu gospodovem 1562. Podpisan je samo Primož Trubar.
Edni kratki razumni nauci, naipotrebnei ... (glagolica), Tubingen 1562.
Knjiga je posvečena: »Presvetlemu in visokorodnemu krščanskemu knezu in gospodu, gospodu Avgustu, vojvodi saškemu, Svetega rimskega cesarstva visokemu maršalu in volilnemu knezu, turinškemu deželnemu grofu, mejnemu grofu mišenskemu, magdeburškemu grajskemu grofu itd.«
Na začetku tega predgovora Trubar po svoje ponovi oceno Katekizma, kot jo je M. Luther predstavil knezu Juriju Anhaltskemu.56 Vse posvetno znanje namreč za zveličanje nič ne koristi, če ne poznamo bistva Svete Trojice, ki je povsem jasno razložena v apostolski veri. Zato je on, Primož Trubar, brez želje po slavi v teh dvaintridesetih letih, odkar je bil posvečen v duhovnika, povsod po slovenskih in nemških cerkvah pridigal najprej o Katekizmu, da pa sedaj apostolsko vero pridiga v obliki, kot so jo na osnovi Svetega pisma in augsburške veroizpovedi razlagali in pridigali pravi, sveti od Boga razsvetljeni, stari in novi učitelji krščanske cerkve. Nato pojasnjuje, zakaj se je odločil prevesti in natisniti najprej v slovenskem, sedaj pa še hrvaškem jeziku v glagolski in cirilični pisavi Melanhtonovo Loci Theologici. Knezu sporoča, da so on sam in njegovi pomočniki zvesti Augsburški veroizpovedi ter da ne prevajajo ničesar novega, sektaškega, sanjaškega, pohujšljivega, dvomljivega ali nerazjasnjenega, temveč se pri pisanju in pridiganju vedno dosledno drže biblijskih tekstov in so v pravem katoliškem duhu sledili katekizmu, Melanhtonovim Locis Theologicis in augsburški veroizpovedi. Na koncu kneza obvešča še o tem, kako je Ivan Ungnad prizadevno, skrbno, pošteno ter pravično porazdelil pomoč in prispevke, ki so jih krščanski kralji, volilni knezi in knezi ter druge izjemne osebe darovali za to delo, pa tudi z vložitvijo velike vsote lastnega denarja, preden je prišla pomoč od drugod,
56 Georg/Jurij III. Anhaltski (1507-1553), imenovan tudi »Pobožni«, deželni knez anhaltski in desauski, katoliški pridigar in evangeličanski reformator.
pomagal prebroditi vedno večje stroške, saj omenjeni prispevki še zdaleč ne zadoščajo, dokler knjige ne bodo prodane. Knjigo pa mu posvečajo zaradi milostne podpore in pomoči pri tem delu. Predgovor je datiran: V Ljubljani, 20. julija 1562. Sledijo podpisi P. Trubarja, A. Dalmate in Š. Konzula z doslej najdaljšo navedbo imena P. Trubarja.
Articuli ili deli prave stare krstianske vere (glagolica), Tubingen 1562
Knjiga je posvečena: »Presvetlima, visokorodnemu knezu in gospodu, gospodu Johannu Fridrichu srednjemu ter njegovemu bratu Johannu Wilchelmu, vojvodi saškemu, deželnemu grofu v Doringu, grofu v marki Meyssen itd." To je edino posvetilo,57 ki ga Trubar naslavlja na ernestinsko vejo knezov Saških, ki so od začetka podpirali reformacijo v Nemčiji (Friedrich III. Saški, imenovan modri), ki so se pod Johannom Friedrichom Velikodušnim (GroEmutigen) prvič razvneli v vojni spopad s katoliškim cesarjem Karlom V. v schmalkaldski vojni (1546 - 1547), v kateri so protestanti podlegli, Velikodušni pa je po bitki pri Muhlbergu (1547) izgubil naziv volilnega kneza in Wittenberg ter za svojo rezidenco proglasil Weimar. Po njegovi smrti sta si sinova Johann Fridrich Srednji in Johann Wilhelm navidezno razdelila očetovo posest. Johann Friedrich je Jeno napravil za center čistega luteranstva, vendar je kmalu zašel v nemilost pri cesarju in se zatekel na trdnjavo Grimmenstein. Po obleganju te, katerega se je udeležil njegov rodni brat Wilhelm, je prišel v cesarjevo ujetnišvo (1567), ki ga ni zapustil do smrti leta 1595. Ernestinski liniji gre zahvala, da je na njenem področju vladanja zavladalo urejeno cerkveno življenje.
Posvetilo se sicer začenja s svetopisemsko tematiko o babilonskem stolpu, mešanjem jezikov in svetlobi, ki jih avtor ali avtorji spretno vnašajo v razmere svojega časa in povežejo s svojim delom v uraškem biblijskem zavodu: Čeprav Bog omenjenih darov v takšni obliki kot apostolom na binkoštni dan ne podeljuje vsakomur, pa v svoji veliki in neizrekljivi dobroti in milosti spodbuja nekatere izbrance, da ta v tem, drugi pa v drugem jeziku božjega občestva s prevajanjem ali tolmačenjem Svetega pisma koristno služi njegovi Cerkvi. In še: Te svetlobe pa Bog ni prižgal samo v Nemčiji, temveč je njen sij razširil tudi v sosednje kraljevine, kneževine in dežele, ki je, Vsemogočnemu bodi čast in hvala, tako obsijala tudi nas, Hrvate in Slovence. Če in koliko podpore in pomoči sta knežja brata, ki sta živela v slogi še ravno dovolj
57 Znano pa tudi ni nobeno Trubarjevo ali pismo drugih slovenskih protestantov.
dolgo, da bi lahko do konca podpirala Uraški tiskarski zavod, nudila slovenskemu in hrvaškemu tisku, ni znano, vendar sta uraškemu zavodu že morala izkazati kakšno dobro delo, ali pa je Trubar to vsaj pričakoval, ko piše: Zato ne dvomimo, da bosta vaši knežji milosti, ko bosta videli in spoznali, da to delo ne širi nič drugega kot čisti, nepopačeni, blagodejni nauk svetega evangelija, isto podprli in priporočili tudi drugim krščanskim vladarjem. Vsemogočni, pred katerega obličjem stojimo, je naša priča, da v tem delu ne iščemo nobene lastne koristi, saj smo po Kristusovem nauku tudi ob nevarnosti za lastno življenje dolžni po božji milosti in njegovi volji storiti vse, da pri tisočih ljudeh, ki bi sicer v svoji slepoti zapadli večni smrti in pogubljenju, ponovno vzplamti živo spoznanje Kristusa in njegovih dobrih dejanj, kajti blagor ene same duše je vreden več kot zakladi vsega sveta. Pod posvetilo, ki je datirano z 20. oktobrom 1562, torej skoraj leto po cirilskem malem katekizmu, so podpisani Trubar, Konzul in Dalmata.
Artikuli ili deli prave stare krstianske vere (cirilica), Tubingen 1562
Knjiga je posvečena: »Presvetlemu, visokorodnemu knezu in gospodu, gospodu Filipu, hessenskemu deželnemu grofu, grofu od Katzenelnbogna, Dietza, Ziegenheima, Nidda itd.«
Tako kot s knezoma Johannom Fridrichom srednjim in njegovim bratom Johannom Wilchelmom tudi s knezom Filipom hessenskim Trubar ni vodil druge korespondence, kot je to posvetilo, vsaj ohranjeno ni nobeno podobno pismo. Naslovni strani v glagolskem in ciriličnem izvodu se povsem ujemata, zanimivo pa je, da se razlikuje naslavljanje izročiteljev vsebine protestantske veroizpovedi leta 1530 cesarju Karlu V. v Augsburgu in pozneje leta 1552 na koncilu v Trientu.58 V hrvašem delu: od ednih velikih Hrcegov i Voivod, v nemškem tekstu pa: von etlichen von Gott hocherleuchten Churfurften / Furften. V Cirilični izdaji je napaka pri navajanju letnice koncila pri številčni vrednosti črke l = 30 namesto n = 50. Trubar v posvetilu hvali vse, ki so sprejeli pravo krščansko vero ter storili, kar je v njihovi moči za njeno širitev in potrditev, graja pa neodločneže in sektaše. Navdušuje se nad augsburško veroizpovedjo, ki vsebuje in razlaga vse najvažnejše iz Stare in Nove zaveze, na razumljiv način tudi za preprostega človeka. Tako piše: Zato smo mislili na to, da je nujno potrebno poglavja krščanske vere, ki so v sedanjem času
58 Tridentinski koncil se je odvijal v treh zasedanjih. Od leta 1545 do 1547 v mestu Trident (Trento), od leta 1547 do 1549 v Bologni, od leta 1551 do 1552 in od 1562 do 1563 zopet v Tridentu.
sporna, tako kot so v krščanski augsburški veroizpovedi zajeta in v apologiji obširno razložena, od besede do besede prevesti v hrvaški jezik in natisniti s ciriličnimi črkami. Pa še: omenjena veroizpoved je od leta 30, ko je ob prisotnosti volilnih knezov, knezov, mnogih spoštovanih teologov in v božjem Svetem pismu podučenih mož, po obširnih in obsežnih posvetovanjih o Svetem pismu, po temeljitem in podrobnem tehtanju bila priznana za večno, božjo in nespremenljivo resnico, ki je do danes in bo vekomaj ostala nespremenjena. Ker je bil Filip hessenski med najvplivnejšimi zagovorniki in podporniki augsburške veroizpovedi in je sam tudi materialno s 300 talerji59 podprl Uraški zavod, se je Trubar s sodelavci odločil, da mu posveti to knjigo, z naslednjimi besedami: To naše božje delo smo ponižno hoteli posvetiti vaši knežji milosti zaradi tega, ker je vaša knežja milost skupaj z drugimi krščanskimi volilnimi knezi in knezi augsburško veroizpoved posredovala njegovi rimsko cesarski visokosti, ki jo kot zvest krščanski vitez pogumno in svobodnega duha tudi izpoveduje, ji v ničemer ne oporeka in po posebni milosti Vsemogočega v njej z dušo in telesom vztraja. Predgovor je datiran z Dano v Urachu, dne 20. oktobra leta 1562. Pod posvetilo so podpisani Primož Trubar, Anton Dalmata in Štefan Konzul.
Postila to est kratko istlmačenje vsih nedelskih ... (glagolica), Tubingen 1562
Knjiga je posvečena: »Presvetlemu, visokorodnemu knezu in gospodu, gospodu Krištofu, knezu wurttemberškemu in teškemu grofu mumpelgartskemu itd.60 Glede nemških predgovorih v obeh hrvaških postilah je nekaj nejasnosti o avtorstvu. Medtem ko v Trubarjevi slovenski postili iz leta 1558 ni nemškega predgovora, imata obe hrvaški izdaji posvetili, in to različnima naslovnikoma ter sta različne vsebine. V tem času je že prišlo do trenj med Konzulom in Trubarjem, zato ne preseneča, da je Trubar v svojem pismu Ivanu Ungnadu 4. 9. 1562 predlagal, naj predgovora k hrvaškim postilam napiše Jakob Andreae (ne pa kdo od obeh najožjih sodelavcev) in v njih navede, da sta oba povzeta in oblikovana po vzoru postile Filipa Melanhtona,61
59	Taler je bil po letu 1500 pomembno plačilno sredstvo ne samo v Nemčiji, temveč v Evropi in se je v raznih oblikah zadržal skoraj vse do 18. stoletja. V 16. stoletju je bilo v obtoku več vrst srebrnih taler-jev različnih vrednosti, katere točno je Filip namenil tiskarni v Urahu, je verjetno zaznati iz njegovega osebnega spremnega pisma k darilu. O. Sakrausky n. d. 173., op. 2.
60	Christoph von Wurttemberg (1515-1568) je bil od leta 1550 do 1568 wurtemberški vojvoda. Ko je leta 1550 nastopil vojvodstvo, je v Wurtembergu veljal cesarski interim. Krištof je s Passauskim sporazumom 1552. uspel doseči ukinitev interima in je v naslednjih letih z Velikim cerkvenim redom 1559 uvedel obsežne državne in cerkvene reforme.
61	I. Kostrenčič, n. d., 103.
čeprav je še mesec prej, 4. 8. 1562, v pismu Ungnadu pisal, da bi oba predgovora k postilam želel napisati sam in ju bo iz Ljubljane poslal v Urah.62 Tako nastane dvom, ali sta predgovora res izpod Trubarjeve roke, še posebej, ker Ungnad Trubarju dve leti pozneje, v pismu 6. 6. 1564, očita, da že več kot dve leti ni izpolnil svojih obljub o izročitvi predgovorov k nekaterim knjigam in tudi drugih dogovorjenih del.63 Na dvom navajajo tudi zapisi Winden namesto Windische za Slovence v obeh predgovorih,64 kar pa seveda ne more biti dokaz za dokončen odgovor na to vprašanje, saj je končno Trubar podpisan pod predgovara v obeh postilah. Sama vsebina posvetila izraža skrb zaradi vse bolj ugašajoče vere in ljubezni do bližnjega ter malega števila tistih, ki bi se s potrebno vnemo zavzemali za širitev božje slave, njegove svete besede in za stiske ogroženega krščanstva. Po drugi strani je nehvaležnost do Boga in pomanjkanje ljubezni tako veliko, da si ljudje drug drugemu očitajo vtikanje v svoje posle, namesto da bi v opravljanju duhovniške službe in v resnem zavzemanju za vero videli kaj dobrega. Vendar veje iz vsebine tudi določen optimizem, ko Trubar navaja sv. Pavla, da je tiste, ki jih je Gospod določil, tudi poklical, in torej ne dvomi, da je zaradi oznanjanja svetega evangelija tudi med zbranim občestvom Hrvatov in Slovencev precejšne število poklicanih, ki bodo pred Bogom opravljali pravična in dobra dela. Tako vsebina niha med svetopisemskimi prilikami o tem, kaj grozi ljudem, če se ne držijo božje besede, in o tem, česa se morajo držati, da se temu ognejo. Da pa bi se božja beseda razširila tudi med ljudstvi, ki trpijo pod Turki, je zelo pomembno prav to, da je Sveto pismo starega in Novega testamenta, ob drugih koristnih in blagodejnih krščanskih knjigah, lahko čisto ter neponarejeno bilo prevedeno v hrvaški in slovenski jezik. V posvetilu je omenjen tudi knežji denarni prispevek, ki ga knez enako kot drugi kralji, volilni knezi in knezi od svoje stalne in trdne pomoči tudi sedaj v ničemer niso okrnili. Predgovor je datiran v Urachu, dne 30. oktobra leta gospodovega 1562, podpisani pa so P. Trubar, A. Dalmata in Š. Konzul.
Postila to jest kratko istlmačenie vsih nedelskih ... (cirilica), Tubingen 1563
Knjiga je posvečena: »Presvetlemu visokorodnemu knezu in gospodu, gospodu Albrehtu starejšemu, grofu brandenburške marke, pruskemu vojvodi, grofu
62	Th. Elze, Briefe, 194.
63	Th. Elze, n. d., 416.
64	V glagolski postili dvakrat in cirilični izdaji enkrat.
ščečinskemu, grofu kašubskemu in vendskemu itd., grajskemu grofu nurnberškemu, knezu rugenskemu itd.«
Postila v cirilični izdaji je knjiga, za katero ravno tako kot za postilo v glagolski izdaji velja dvom, da je predgovor napisal primož Trubar, ker pa je sopodpisnik pod predgovorom, velja kot da ga je napisal, dokler ne bo dokazano obratno. Posvetilo knezu začenja s svetopisemsko tematiko luči svetega evangelija, ki je bila prižgana na začetku sveta, nato pa je skoraj ugasnila, ker so ljudje bolj ljubili temo kot luč,ki pa je ponovno močno zažarela s Kristusovim prihodom. Skozi stoletja ta luč, ker so jo nekateri mogočneži skušali tudi za ceno mnogo krvi zadušiti, ni povsem ugasnila, temveč le izgubila nekaj svojega sijaja. V protestantizmu vidi Trubar razplamenitev te luči, katere sij je ponovno oblil ves svet, potem ko sploh ni bilo več mogoče prepoznati pravega spoznanja Kristusa in je že kazalo, da je z naukom svetega evangelija konec, saj zapiše: Kdo bi si sploh lahko mislil, da bo potem, ko se je naš vrli junak in božji človek blagega spomina dr. Martin Luther po navdihu Svetega Duha zoperstavil papeškim zmotam in zlorabam, to dejanje zoper silo vsega sveta doseglo takšen uspeh. In nadaljuje z navdušenjem nad razširjenostjo luteranske vere: Kar je bil na začetku samo majhen plamenček, se je razplamtelo v ogromen svetleč kres, in kar je tlelo najprej na enem samem kraju kneževine Saške, je razširilo svoj mogočen in krasen sij v mogočne kraljevine po vsem svetu, namreč po Nemčiji, Franciji, Angliji, Škotski, Danski, Norveški, Švedski, Poljski, Španiji in Italiji, da, tja do same Turčije. Tudi tukaj Trubar toži, kako so Slovenci in Hrvati položeni na mesarsko tnalo, kjer jih imajo za klavno drobnico, ki jo dnevno pokončavajo. To je kazen, ki je bila Slovencem in Hrvatom brez dvoma naložena za nevero in mnogotero malikovalstvo, vendar se Vsemogočnemu zahvaljuje za izkazano milost, da nam razodel svojo milostno voljo ter človeštvo rešil iz globoke teme.
Na koncu pred vsemi kristjani ponovno izraža svojo zahvalo in slavi kneza, ki podpira delo, ki bo med Hrvati in Slovenci, celo med Turki, v Gospodu Kristusu zbralo cerkveno občestvo, da ga bo prav spoznalo, mu pripadalo, ga slavilo in poveličevalo. Predgovor je datiran v Urachu, 20. dne v januarju leta itd. 1563. Tako kot v glagolski izdaji so tudi v cirilični podpisani P. Trubar, A. Dalmata in Š. Konzul.
Prvi del novoga testamenta, va tom su ... (cirilica), Tubingen 1563
Predgovor je posvečen: »Presvetlemu, visokorodnemu knezu in gospodu, gospodu Wolffgangu, grofu s Pfalza na Renu, vojvodi bavarskemu, grofu z Veldentza itd.«
V posvetilu Trubar primerja trpljenje slovenskega in hrvaškega ljudstva, ki se prišteva med krščanska in trpi zaradi bližine in pogostih vpadov Turkov, posebno pa zaradi pomanjkanja božje besede in tolažbe z ljudstvi, ki niso poznala prerokbe in so postala razuzdana in divja, kot je to zapisal Salomon v knjigi pregovorov in pozneje Pavel v pismu Korintčanom. Prerokba ne pomeni nič drugega kot edino pravilno razlago in oznanjanje božje besede, kdor pa te ne pozna ali jo je zavrgel, je za večno pogubljen. Zato si ti dve ljudstvi zaslužita veliko in srčno sočutje, saj njihov večji del brez pravih pastirjev živi kot raztresena čreda ovac. Mladi divje in razuzdano žive brez prave vere in spoznanja Boga. Zato gre velika zasluga krščanskim gospodom , da so s krščansko vnemo, z dejanji in denarjem podpirali ter pospeševali prepotrebno delo prevajanja in tiskanja božje besede v slovenski in hrvaški jezik, tako, da se tam po zaslugi tega tiska že sedaj zbirajo velike množice kristjanov, ki z velikim veseljem sprejemajo božjo besedo ter jo kot luč, katere ni mogoče zakriti, postavljajo na svetilnik, da bi svetila tudi drugim, ki so še v temi. Če bodo meje s Turki zasedli goreči kristjani, bodo te tudi najbolje zavarovane, kajti če bi se jih kdo dotaknil, bi bilo, kot da bi dregnil v božje oko. Knjigo so podpisniki posvetili knezu zaradi njegove krščanske gorečnosti, ki jo izkazuje do čistega nauka svetega evangelija in njegove širitve, ki je v krščanskem svetu znana in slavljena.
Predgovor je datiran v Tubingenu, dne 4. maja leta itd. 1563. Podpisani so P. Trubar, A. Dalmata in Š. Konzul.
Ob koncu lahko sklenemo, da tudi Trubarjevi nemški predgovori izpričujejo njegovo stalno skrb za duhovno rast in blagostanje njegovega preprostega slovenskega in hrvaškega človeka, ki jima tuji mogočneži - knezi in cesarji iz današnje Evrope lahko pomagajo in so jima dejansko pomagali iz duhovne revščine na ta način, da so omogočili tisk knjig v njima razumljivem jeziku.
Izbrana literatura
B. Berčič, Abhandlungen uber die slowenische Reformation. Munchen 1968.
J. Dalmatin, Biblia „Tv ie vse svetvpismv" 1584. Faksimile. Ljubljana 1968.
Th. Elze, Die Universitat Tubingen und die Studenten aus Krain. Tubingen 1977.
Th. Elze, Primus Trubers Briefe. Tubingen 1897.
K. Holl, Luther und die Schwarmer, v: Gesammelte Aufsatze zur Kirchengeschichte, zv. I: Luther. Tubingen 1932.
Janez Pavel II., Apostolsko pismo Rožni venec Device Marije (CD 98). Ljubljana 2002.
G. Kocjančič, Platon I.. Celje 2004.
I. Kostrenčič, Urkundliche Beitrage zur Geschichte der protestantischen Literatur der Sudslaven. Wien 1874.
F. Krajnc-Vrečko, Trubar kot navdih in prispodoba percepcije Svetega pisma med Slovenci. Zbrana dela Primoža Trubarja VI. Ljubljana 2010.
F. Krajnc-Vrečko, Antropološka sporočilnost Trubarjevih posvetil in predgovorov. Stati inu obstati (2008), 7-8, 30-41.
J. Lokar, Iz predgovorov naših protestantskih pisateljev. Trubarjev zbornik. Ljubljana 1908, 1-20.
M. Luther, De captivitate babylonica ecclesiae praeludium. Wittemberg 1520.
M. Luther, Wider das Papsttum zu Rom vom Teufel gestiftet. Wittemberg 1545.
M. Luther, Kirchenpostilla, das ist Ausslegung der Episteln und Evangelien, von Ostern bifi auff das Advent. Nurnberg 1560.
I. Orel, Trubarjeva posvetila k južnoslovanskim protestantskim tiskom. Zbornik referatov s Četrtega slovensko-hrvaškega slavističnega srečanja. Ljubljana 2009, 13-33.
J. Rajhman, Trubarjeva pisma, poskus stilne predstavitve. Protestantizem pri Slovencih. Wien 1984, 39-45.
J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja. Ljubljana 1986.
J. Rajhman, Pisma slovenskih protestantov. Ljubljana 1997.
J. Rotar, Toponimika in etnika v Trubarjevih predgovorih in posvetilih. Zgodovinski časopis 41 (1987), 463-472.
M. Rupel, Slovenski protestantski pisci. Ljubljana 1934 in druga izdaja 1966.
M. Rupel, Primož Trubar in Formula concordiae. Drugi Trubarjev zbornik. Ljubljana 1951, 65-112.
M. Rupel, Nove najdbe naših protestantik XVI. stoletja. Ljubljana 1954.
M. Rupel - B. Saria, Primus Truber. Munchen 1965.
O. Sakrausky, Primus Truber Deutsche Vorreden zum slowenischen und kroatischen Reformationswerk. Ljubljana, Wien 1989.
P. Scherer, Die Funktion des deutschen Texets und der deutschen Sprache im Korpus der slowenischen protestantischen Schriften. III. Trubarjev zbornik. Ljubljana 1996, 323-329.
E. M. Schild, Abendlandische Bibelvorreden bis zur Lutherbibel. Qellen und Forschungen zur Reformationsgeschichte. Zv. 39. Heidelberg 1970.
K. Schottenloher, Die Widmungsvorrede im Buch des 16. Jahrhunderts. Munster 1953.
M. Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana 1982.
M. Smolik, Komentirana izdaja nemških predgovorov in posvetil v slovenskih in hrvaških knjigah 16. stoletja. Bogoslovni vestnik 49 (1989), 373-379.
Z. Šmitek, B. Jezernik, Antropološka tradicija na Slovenskem. Etnolog (nv), 2 (1992), 2, 259-266.
M. C. Vischer, AuslegungderfunffHeubtstuck des heiligen Catechismi... Schmalkalden 1573.
J. Vinkler, Zbrana dela Primoža Trubarja V. Ljubljana 2009.
Uredniško poročilo
Že ob sprejetju zamisli o izdaji Zbranih del Primoža Trubarja je uredniški koncept zaradi posebnosti predvideval, da bodo Trubarjeva neslovenska, to je nemška besedila posvetil objavljena v posebni knjigi Zbranih del. Zato so v že objavljenih knjigah izostala. Doslej je bilo objavljenih več transkripcij oziroma prevodov Trubarjevih nemških predgovorov, vendar še nikoli niso bili vsi zbrani na enem mestu. Najpopolnejše prepise, vendar brez prevodov je objavil O. Sakrausky, najpopolnejše prevode brez prepisov pa M. Rupel. Nekaj pa je tudi posameznih prevodov in prepisov, ki so izšli ob izdajah faksimilov, npr. A. Janko, Register und summarischer Inhalt. Zaradi takšne razdrobljenosti je bila želja uredništva, da na enem mestu zbere in objavi vse znane Trubarjeve nemške predgovore, tudi tiste iz hrvaških glagolskih in ciriličnih izdaj tiskarne v Urachu. O. Sakrausky v svoji knjigi Primus Truber Deutsche Vorreden (1989) poleg Trubarjevih 13 predgovorov v slovenskih knjigah, 1 nemški in 10 predgovorov v hrvaških tiskih objavlja še predgovore Jakoba Andreaea, Jurija Jurišiča, Štefana Konzula, Jurija Dalmatina, Felicijana Trubarja, Ivana Tulščaka in Sebastijana Krelja, vendar vse brez slovenskih prevodov. Mirko Rupel pa je v Slovenskih protestantskih piscih (1934 in 1966) objavil 10 deloma nepopolnih prevodov posvetil v slovenskih knjigah, 1 v nemški in 10 posvetil v hrvaških tiskih brez nemških prepisov ter nekaj prevodov posvetil Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča, Janža Mandelca, Ivana Tulščaka in Felicijana Trubarja.
Ne glede na vse te predloge slovenskih prevodov se je urednik tokratne izdaje Trubarjevih nemških predgovorov odločil za popolnoma novo, samostojno transkripcijo, prav tako pa tudi za nove prevode nemškega teksta v slovenski jezik iz kopij izvirnikov oziroma faksimilov, ki so mu bili na voljo iz različnih virov, največ iz Rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Pri manj čitljivih delih izvirnikov je avtor primerjal prepise O. Sakrauskyga iz že omenjene knjige. Transkripcija nemškega besedila je diplomatična, z vsemi morebitnimi napakami in posebnostmi kot v izvirniku, z izjemo podvojenih grafemov, ki so v izvirnem besedilu včasih označeni s črtico ~ nad grafemom, v prepisu pa so postavljeni v oglati oklepaj, npr. Him[m]el, vn[n]d. V oglati oklepaj so postavljeni tudi izpuščeni grafemi, ki so na zadnji črki skrajšane besede prav tako označeni s črtico ~ nad grafemom, npr. dan[n], vn[d]. Prepis slovenskih tekstov na naslovnih straneh prevodov se ravna po transkripcijskih načelih, kot so bila določena že pred izidom 1. knjige Zbranih del P. Trubarja in so bila z manjšimi modifikacijami upoštevana v vseh dosedanjih izdajah
ZDPT. Svetopisemska mesta, ki so v izvirni obliki zapisana na robu ali med tekstom, so v transkripciji napisana tako, kot jih je zapisal Trubar, razrešana pa so v prevodu, in to po Slovenskem standardnem prevodu Svetega pisma. V prepisu in prevodu sta uporabljeni dve obliki oklepajev, okrogli ( ) za dele teksta, ki jih je v oklepaj postavil Trubar, in oglati [], ki so vstavljeni zaradi zahtev diplomatičnega prepisa ali prevoda. Trubarjevi vstavki latinskega besedila v prevodu niso prevedeni v slovenski jezik, saj jih tudi Trubar v svojih predgovorih ni posebej prevajal v nemški ali slovenski jezik, temveč kar s svojimi besedami zapisal v samem tekstu. Tako tudi urednik te izdaje ni videl potrebe, da se ti latinski vložki posebej prevajajo. Pojavilo se je tudi vprašanje, kako predstaviti prevedene tekste, ali stran za stranjo primerjati z nemškim tekstom ali celoten prevedeni tekst tekoče posebej. Zaradi neenakih dolžin predgovorov iz različnih izdaj in posebnosti stavčne strukture v obeh jezikih je prevladala misel, da so prevodi zapisani tekoče kronološko, ne glede na strani v izvirniku, tako kot je to v Pismih Primoža Trubarja in Pismih slovenskih protestantov Jožeta Rajhmana. Samo prevajanje nemških besedil je predstavljalo določene težave zaradi arhaične nemščine, ki jo je govoril in pisal Primož Trubar, saj je sam zapisal, da nemščine ne obvlada povsem dobro, kar pa popolnoma ne drži, saj v primerjavi s pisanjem nemško govorečih piscev 16. stoletja, na primer s pismom Ivana Ungnada nemškim knezom in mestom 14. septembra 1561 ni posebnih razlik. Težavo pri prevajanju predstavlja, na primer, izredna dolžina stavkov brez ločil, uporaba oziroma neuporaba ločil po današnjih pravilih, posebnost nekaterih besed, ki v sodobnem nemškem jeziku niso več v uporabi ali se izgovarjajo drugače itd.
Urednik sem se v soglasju z glavnim urednikom zbirke odločil, da del znanstvenega aparata XI. knjige „bibliografski opis" v tej knjigi ni potreben, saj je v posameznih knjigah ZDPT natančen bibliografski opis posameznih izvirnikov Trubarjevih del, ki obsega tudi nemški predgovor.
Na koncu gre zahvala vsem, ki so mi pri tem delu kakorkoli pomagali, predvsem glavnemu uredniku, gospodu dr. Jonatanu Vinklerju za izreden trud, da je knjiga sploh izšla, moji soprogi dr. Faniki Krajnc-Vrečko, ki je poskrbela za večino predlog in lektoriranje, vodji Rokopisnega oddelka NUK gospodu mag. Marjanu Rupertu, ki je omogočil vpogled v izvirnike, ter vsem ostalim, ki so kakor koli sodelovali pri dokončanju te knjige.
Urednik
9789612700997