8554 50100200 P.P.126 66001 KOPER fosinina plačana v gotovinj orkrk i* Abb. postale 1 gruppo IiCIltl Z\)\) llF Leto XXXIII. Št. 294 (9902) nevnik TRST, nedelja. 18. decembra 1977 OSREDNJA KNJIŽNICA PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17,. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. nji vladi se izteka čas .Vladi se iztekajo dnevi. lz-*kšn,/'a enobarvnega demo-'fščanskega ministrskega *'’eta je dejansko na koncu, *®r ni bila sposobna plača-|jf menice, podpisane julija :laht, znane kot «programski ‘Porazum* šestih strank. Te-j®9/ so mnogi izrazili resne Izmisleke o dobri volji KD, r| se je na vse kriplje tru-“‘ta. da bi partnerje prepri-j“8la, kako bo sama uresni-lc|Ia vse, kar je bilo dogovo-\rkno za oremostitev hude jtospociarsfee in družbene kri-I1®’ Andreotti se je potrudil, J*® to priznanje ga ne morejo prikrajšati, toda vlada je ^ubijala preveč časa za potrjevanje razprtij med mi-Pistri in strujami, konkretno >e je pa lotila dela samo te-71/, kadar so jo stranke ali dikati k temu prisilili. Yečja bera v uresničevanih dogovorjenega progra-Jjto je bila v parlamentarni “ejavnosti. kjer vse stranke tako pravno in glede na tecifično težo soodločajo o P°vih zakonih. Nekje se je zataknilo. Demokristjani v svoji analizi tračajo stvari na glavo in fttrjujejo, da vlada ni ime-m dovolj moči zato, ker so ^kateri jzven nje ugibali o Povih formulah. Resnica pa le drugačna• socialisti, komunisti, republikanci in seti tudi sindikati zahtevajo Povo vlado prav zato. ker *° spoznali, da Andreottije-ni kos krizi, da jo hromi-™ notranje razprtije in da ,l manjka prave politične tl je. Tako dozoreva trenutek, se ga demokristjani krčečo branijo in bi se mu ne-tteri raje izogmli celo z P°vim, tretjim razpustom lamenta ter novimi vo-,1(vomi. To je trenutek o-Pukovanja «emergenčne vla- v kateri naj bi poleg hiokristjanov sedeli tudi ',°munistični, socialistični in PrUgi ministri. KD trdi, da bi taka vtada J® rešila vseh perečih pro-^einov in se sklicuje na spo-e med strankami. V re-mici je prav enakopravna m^kusija med strankami o-m^gočila pozitivne rešitve ^katerih problemov. Kon-c®o je celo «programski spo-plod teh diskusij. Kotovo je, da je za «emer-®ehčno vlado* potreben ja-!en program, vendar si lah-Predstavljamo, da je bila ^ova za ta program na-msana že julija lani. «Pro-fdmski sporazum» z more-mtnimi dopolnili o zunanji ^Utiki je, v bistvu, pro-jtm, ki bi ga morala nova J^da uresničiti, da se ( premesti sedanja kriza. Pridnost komunističnih, sofističnih in drugih mi-mstrov v njej pa bi pred-fljala • jamstvo*, da bo-0 problemi načeti čimprej l1 ob stalnem pritisku, ki a° Prihajal do izraza v vla-? sami. Skratka, emergen-f vlada s prisotnostjo demokristjanov in obeh levi-fskih strank razpolaga z ?®/,Pomembnejšim jamstvom, m je v tem trenutku krva-l? Potrebno:. politično voljo, * je plod politične strate-?l,e in taktike posameznih ftnerjev ih množično pod-Vro, ki jo nudijo simpatiji in volivci teh strank. j. Pravzaprav so demokratski pomisleki in posku-/ Zavlačevanja dokaj iz tr-® Izviti, kajti nerazumlji-u je, s kakšno logiko naj ftka, ki uživa 36 odst. f Panja volivcev, pusti /ed vrati ministrskega sve-? devico, ki zbira 46 odst. jpsov; Pri tem so izbili so-dno prav sindikati, ko lj° ta povedali splošno stav-st° vseh strok. Že manife-fija kovinarjev prve dni jfmbra dokazuje, da se ,, zaupanje v vlado krepko fhalo po nekajmesečnih izkušnjah. To nezau-fie je potrdilo srečanje Ij Gospodarski politiki, o derem se razen K D ni nu Ce izrekel pohvalno. Sredi januarja, če se stva- ri medtem ne bodo bistveno spremenile, kar je malo verjetno, bo italijansko delovno ljudstvo množično izreklo nezaupnico sedanji vladi. Morda tega ne bodo i-zrazili naravnost, toda vsakomur je jasno, da bodo tistega dne stavkali delavci, obrtniki, javni uslužbenci, trgovci in kmetje, ki običajno glasujejo za KPi, PRI, laične stranke, v veliki meri pa tudi za KD. Na zadnjem kongresu KD je eden izmed Zaccagninijevih sodelavcev izjavil, da ;>rpa~/ da vsaj 6 milijonov demohr-ščanskih volivcev nižjim socialnim slojem. Sedaj. ko se Moro, Fanfani in Zaccagnini sklicujejo na «mandat volivcev* dobro vedo, kako tvegana je izbira sklicevanja na teh 6 milijonov ali na drugih osem! Italijo vsekakor pretresa pregloboka kriza, v kateri so se zrahljale tudi temeljne demokratične vezi, da bi Lahko tvegala popolno razsulo sedanjega političnega ravnotežja. Zato je vsekakor pozitivno dejstvo, da so se Berlinguer, Craxi in po svoje tudi Zaccagnini izrekli za «usmerjeno vladno krizo*, ki naj v razsodnem roku u-stvari pogoje za zamenjavo sedanje vlade z drugo Skoraj gotovo je ta rok, kljub demokrščanski,m ijo-skusom zavlačevanja, začetek pomladi. Konec zime pridejo namreg na rešeto pomembni problemi: kampanja za referendume, upravne volitve, začetek «belega semestra* in torej t).idi manevrov za izvolitev novega predsednika republike. Kar dozori v tem času lahko še obrodi jeseni, v nasprotnem primeru pa bi beseda spet pripadala volivcem. Toda nove volitve jro-menijo v sedanjem italijanskem političnem trenutku nekajmesečno prekinitev vsakršnega upravnega in zakonodajnega dela države, zaostritev družbene napetosti z nujnimi posledicami tudi na področju javnega reda. Bi Italija prenesla tako veliko napetost? Se nasprotnikom zgodovinskega zasuka v italijanski politiki ne zdi, da bi tvegali preveč? V roku dveh. treh mesecev bo odgovor znan. STOJAN SPETIČ V TOREK SREČANJE S TAJNIKOM^ KD ZACCAGNINUm CRAXI BO SKUŠAL UVELJAVITI POSREDOVALNO VLOGO SOCIALISTOV ZA PREMOSTITEV KRIZE Tajnik PSI polemizira s komunisti in zagotavlja demokristjanom, da noče izzvati sporov - Minister Donat Cattin za predčasne volitve OBČNI ZBOR TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA ZBORA 140 KONCERTOV V PETIH LETIH RIM — V torek se bosta srečala tajnik PSI Bettino Craxi in tajnik KD Zaccagnini in razpravljala o političnem poležaju ter nujnosti oblikovanja nove vlade. Po ustaljeni shemi bi moral na tem srečanju Zaccagnini zavirati, Craxi pa pospeševati razvoj, vendar se zdi, da se v socialističnih vrstah uveljavlja prepričanje, da bo njihova politična pobuda žela uspeh samo, Če bo PSI v lem trenutku znala ohraniti hladno kri in dobršno dozo previdnosti. V nenadni ohladitvi socialistične razburjenosti in neučakanosti mnogi slptijo bojazen, da bi predčasne volitve ne oškodovale stranke na račun «velikih», komunistov in demokristjanov. Craxi se verjetno tudi boji, da bi sporazum o «emergenčni vladi» dodelil pretirano težo «velikima» in dejansko porinil v ozadje vse «vmesne sile*, med katerimi pa je vloga socialistov najpomembnejša. Zato skuša v tem trenutku, ki ga označujeta večja nestrpnost in ostrina komunistov, odigrati vlogo posredovalca. Tako je socialistični tajnik v Milanu opozoril proti »spiralam uničevanja* in spomnil, ka- ko' je bilo pred petnajstimi leti, ko je KD storila prvi korak na levo, k socialistom in levi sredini. »Tedaj KD ni mogla sodelovati s komunisti, ki so še plesali ob hrumenju ruskih tankov po Budimpešti*. Danes je drugače. Komunisti so se spremenili, poudarja Craxi, «čeprav ne smemo zamižati pred njihovo omejenostjo in dvoumnostjo*. Po nepričakovani polemiki s KPI je Craxi bil prav tako nepričakovano mil do demokristjanov: «0bvezali smo se za dialog in poskusili bomo politiko prepričevanja, zato pa ne smemo tvegati spora ali spopadov*. V tej liniji ga podpirajo Ciechitto in njegovi, medtem ko je Mancinijev pristaš Balzamo ostrejši in opozarja stranko, «naj ne dopusti, da bi jo kdo komprbmitiral v politiki majhnih korakov*. Manca pa se miMiHiiiimihiiiiiniiiiiiiiiiuiiimiuMiiiiiiniiMiiiiiiuiimmiiinniitiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiniiiimiiii,, POGAJANJA 0 ČETRTI TOČKI DNEVNEGA REDA V SLEPI ULICI Spori med blokoma zavirajo delo KEVS Marsikdo se vprašuje, ali hočeta bloka z zavlačevanjem in prepiri .razvodeniti konferenco BEOGRAD — Delegacije na beograjskem sestanku konference o evropski vargosti in sodelovanju so imele včeraj neuradni sestanek, na katerem pa niso našle izhoda iz težav, v katere je zadnje dni zašlo diplomatsko srečanje v palači »Sava* v Novem Beogradu. Tudi po včerajšnji1 štiriurni razpravi delegati niso našli kompromisne rešitve glede četrte točke dnevnega reda, torej glede razprave o uresničevanju sklepne listine konference v Helsinkih. Medtem ko vzhodnoevropske države na čelu s Sovjetsko zvezo vztrajajo, da je treba razglasiti četrto točko dnevnega reda za končano, Zahod vztraja, da ta točka ostane odprta in da tako lahko razprava o uresj ničenju helsinških dogovorov traja vse do konca beograjskega sestanka. umni iiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiii ii iiiiiiiii m mi ii in*" |i|,||iiikm|ii|,|,||iMiN,iM|i||iA|||||H||iN|,i,m|( NA POBUDO POKRAJINE Marca v Vidmu konferenca o narodnostnih skupnostih VIDEM — Marca se bo v videmski pokrajini začela konferenca o narodnostih in jezikovnih manjšinah. Datum začetka konference so določili med sestankom v palači Belgrado, ki ga je vodil predsednik pokrajine Turello, uae-ležili Pa so se ga predstavniki sveta Petricig (KPI), Tiburzio (PSI) in Co-mini (MF), izvedenci šiškovič, černo in Ceschia ter zastopniki znanstvenega odbora Sergio Salvi, Leon, Giovanni Battista Pellegrini in Gui- vlzmailiji » Ponoči sta sp v Washingtonu spel sestala Cartor in Brgin - PIO zavrača ameriško stališče ter pripominja, da ni bila uradno povabljena v Kairo KAIRO — Še ta teden se bosta egiptovski predsednik in izraelski premier ponovno sestala, čeprav zelo verjetno ne v Kairu. O bližnjem srečanju, kateremu pripisuje veliko pomembnost, je novinarjem pripovedoval sam Sadat med tiskovno konferenco, na kateri pa ni podal nikakršnih ocen o izraelskem mirovnem načrtu. Predlog telavivske vlade sicer ni bil uradno objavljen, vendar diplomatski krogi, tako v ZDA kakor v Izraelu, zagotavljajo, da predvideva umik izraelskih sil s Sinaja (obdržale bi nekaj oporišč) in podelitev Cisjordaniji upravne samostojnosti. Svoje mnenje o osnutku, ki ga je v Belo hišo prinesel Begin, je sinoči opolnoči zelo verjetno izrekla ameriška vlada med drugim razgovorom izraelskega pre- miera s Carterjem v Washingtonu. Na zaključke obiska izraelskega premiera v ZDA zavzeto čaka Sadat, ki bo, kot kaže, že v sredo nekje pri Ižmailiji sprejel Begina. Na »delovnem sestanku*, kakor ga je označil egiptovski predsednik ter ob tem poudaril, da bo kmalu Begin prišel v Egipt še na uraden obisk, med katerim bi lahko spregovoril tudi pred egiptovskim parlamentom, se bosta državnika domenila o nekaterih »načelih za u-rejevanje položaja na Bližnjem vzhodu* ter jih posredovala kairski konferenci. V tem primeru bi zasedanje v hotelu »Mena House* prešlo na raven zunanjih ministrov Egiptovski predsednik Pa je zanikal, da se namerava srečati z a-meriškim predsednikom Carterjem niiiiiiMiMiiiiiitiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Šolski organi po volitvah Okrajne in pokrajinske volilne komisije so v sredo odposlale notranjemu ministrstvu zalepko z volilnicami za volitve v šolske organe. ki so bile po vsej državi 11. in 12. decembra. Elektronski računalnik pri notranjem ministrstvu je začel analizirati podatke v četrtek, dokončni izidi pa niso še znani in bodo objavljeni v prihodnjih dneh. Poleg glasov za posamezne liste in preferenčnih glasov bodo seveda sporočili tudi točen odstotek upravičencev, ki so se udeležili volitev v okolišne, za-vodne, okrajne in pokrajinske šolske svete. Podatke o odstotkih in sezname izvoljenih na slovenskih šolah v okolišne in zavodne svete na Tržaškem in na Goriškem smo že objavili, podatkov o volitvah v okrajne in pokrajinske šolske svete pa ni, ker so slovenski volilni upravičenci bojkotirali te volitve in sploh niso predstavili kandidat- nih list v znak protesta proti diskriminacijam in s poudarjeno zahtevo po ustanovitvi slovenskega šolskega okraja in avtonomiji slovenske šole. Čeprav ni še uradnega sporočila, nam dosedanji podatki kažejo, da se je volitev svetov udeležilo nekaj nad 50 od sto staršev, 80 od sto učnega in neučnega osebja ter 50 od sto dijakov. V severnih pokrajinah je bila udeležba na splošno večja kot v južnih predelih l-talije. Enotne in levičarske liste so se uveljavile med dijaki, med starši in šolniki pa so prevladovale katoliško usmerjene liste. Zdaj bodo morale svoje predstavnike v okrajne in pokrajinske šolske svete imenovati še druge komponente (krajevne uprave, sindikati, trgovinske zbornice), da bodo novi orciani lahko začeli delovati. Pri tem moramo pripomniti, da bo na Tržaškem in Goriškem nastala vr- POHITITE I ... ČAS JE....BREZPLAČNI PRIMORSKI DNEVNIK i NOVI NAROČNIKI PRIMORSKEGA DNEVNIKA ZA LETO 1978 BODO PREJEMALI DNEVNIK 2E TAKOJ IN BREZPLAČNO DO KONCA TEKOČEGA LETA. VSEM NAROČNIKOM NUDI PRIMORSKI DNEVNIK REVIJO DAN IN MALE OGLASE Z fcSTONJ zel, da bo namreč sestava okrajnih in pokrajinskih šolskih svetov nepopolna, ker ne bo pač v njih določenega števila slpvenskih predstavnikov. Zanimivo vprašanje bo rešeno, ko bodo ustanovljeni ustrezni organi za slovensko šolstvo. Tudi na Tržaškem je na volitvah v tri okrajne šolske svete dobila večino katoliško usmerjena lista, ki bo iiela 14 predstavnikov staršev in 11 predstavnikov dijakov, levičarsko usmerjena lista pa bo imela 1 predstavnikov staršev in 10 predstavnikov dijakov. V pokrajinskem šolskem svetu pa bo imela katoliška lista 3 predstavnike, levičarska pa 1 predstavnika staršev. Na Goriškem je v goriškem šolskem okraju katoliško usmerjena lista imela 5 predstavnikov staršev in 2 mesti levičarska lista, v tržiškem okraju pa 4 predstavnike staršev katoliško usmerjena lista in 3 predstavnike levičarska lista, ki pa bo imela 4 predstavnike dijakov, medtem ko bo katoliško usmerjena lista imela 3 predstavnike dijakov. Priprave na volitve in odstotki udeležencev na volitvah v okrajne in pokrajinske šolske svete kažejo, da je .italijanska dijaška mladina precej skeptična, precejšnje število belih in neveljavnih glasovnic pa pomeni, da volivci niso imeli dovolj jasne slike o programih in kandidatih. ali pa so oddali belo glasovnico kot protest. Vsekakor bo delovanje in utrditev vloge zlasti okrajnih svetov zdaj odvisno od angažiranosti izvoljenih članov, katere bodo lahko 1spodbujali. ali pa jim ubili vsako voljo do dela odnosi, ki jih bodo do teh šolskih organov imeli pristojni deželni organi ter ministrstvo za javno vzgojo. ALBIN BUBNIČ med njegovo skorajšnjo dolgo turnejo. Na splošno pa je Sadat izrazil »optimistično razpoloženje* nad »mirovnim zanosom Izraela in E-gipta*, česar nikakor ne bodo mogle uničiti države, ki nasprotujejo njegovim pobudam. Hudim kritikam na račun udeležencev »arabskega vrha v Tripolisu* je tokrat dodal še izjavo o »nevrednosti PLO, da bi predstavljala palestinski narod, kajti vlogo je sama zavrgla z nepremišljenim obnašanjem*. Vsekakor bo Sadat »PLO nudil še eno možnost*, s čimer, vsaj trenutno", ne soglašata ne Tel Aviv ne Washington. Palestinska osvobodilna organizacija je namreč uradno že odgovorila na izvajanje ameriške vlade, ki začenja skoraj v celoti osvajati izraelsko tezo. da za pogajalno mizo o 'miroljubnem reševanju položaja na Bližnjem vzhodu ni mesta za PLO. šef političnega urada Kadumi je astro pribil, da nihče nima pra,vice določati kdo je verodostojni 'predstavnik palestinskega naroda, ki je že sam in na demokratičen način rešil to vprašanje. «Raje, ko da presoja vrednost ali nevrednost neke organizacije .naj ameriški predsednik prisili izraelskega zavojevalca, da končno začne popuščati*, je še dodal Kadumi. Sicer pa je Po tunizijskem radiu član izvršnega odbora PLo Abu ljad zatrdil, da or" ganizacije niso povabili na kairsko konferenco in ji zato ne morejo očitati, da »zavrača sporazumne rešitve*. Egipt naj bi namreč povabil palestinsko osvobodilno gibanje na obisk Kaira, da bi bilo čim bližje pripravljalnemu srečanju in se ga mogoče celo udeležilo, ko bi se Izraelci le hoteli pogajati s »palestinskimi teroristi*, (bp) Carrillo pri Titu LJUBLJANA — Predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito je včeraj na Brdu pri Kranju sprejel generalnega sekretarja komunistične partije Španije San-tlaga Carrilla iu se zadržal z njim v daljšem prijateljskem pogovoru. Santiago Carrillo, ki .je na krajšem oddihu v Jugoslaviji, je Tita seznanil z vlogo komunistične partije Španije pri demokratizaciji dežele. Pri tem sta, kot pravi uradno sporočilo, Tito in Carrillo- izrazila zadovoljstvo nad procesom demokratizacije v Španjji in poudarila, da ta demokratizacija odpira tudi široke možnosti za poglobitev jugoslovansko - španskega sodelovanja in prijateljstva med narodi obeh držav. Tito in Carrillo sta izmenjala tudi mnenja • perečih mednarodnih vprašanjih in o razmerah v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju. TRŽAŠKI DNEVNIK 18. decembra 1977 VIŠJE TARIFE ZA PRISTANIŠKE STORITVE Poslovni krogi zaskrbljeni predsednik Zanetti optimist Najavljeni poviški tudi v drugih lukah - Primanjkljaj pristaniške ustanove bi morali kriti država in dežela Trimesečni pregledi luškega poslovanja stroke FLM in deželni sindikalni zvezi CGIL - CISL - UH, za Furlanijo - Julijsko krajino in deželo Ve-neto. Na posvet so organizatorji povabili delavstvo, predstavnike političnih strank, predsednike in člane parlamentarnih komisij za promet, industrijo, proračun in državne soudeležbe ter predstavnike prizadetih občinskih in pokrajinskih uprav. Posvet se bo začel ob 9. uri. • Skupina avtonomnih mladincev, ki se naziva «mladi organizirani proletarci*, je včeraj zasedla občinsko zgradbo v Ulici Gambini št. 8/A, ki je bila svoj čas namenjena menzi za reveže. Izvajalci zasedbe se pritožujejo nad kampanjo, ki da si prizadeva jih osamiti in izražajo zahtevo zadovoljiti svoje potrebe. Prva med njimi, poudarjajo, je u-stvaritev družbenega središča v o-menjeni zgradbi, ki naj bo njihovo in vodeno samoupravno, ne pa miloščina oblasti. Vodstvo pristaniške ustanove je včeraj izdalo poročilo o petkovi seji upravnega sveta, na kateri je bil sprejet sklep o povišanju pristaniških tarif od 1. januarja 1978 poprečno za 40 odst. Poročilo v glavnem navaja razloge za ta ukrep in podatke o letošnjem razvoju blagovnega prometa v luki, ki smo jih že navedli včeraj na tem mestu. Poročilo dodaja, da bo upravni svet vsako trimesečje pregledoval finančno stanje luške ustanove, tako da bi lahko pravočasno ukrepal za o-hranitev ravnovesja v režijski bilanci. Poleg tega bo vodstvo ustanove vsak mesec skupaj s koristniki luških storitev in predstavniki sindikalnih organizacij pregledoval razvoj prometa in produktivnosti dela. V intervjuju za tržaški radio je predsednik pristanišča Zanetti včeraj minimiziral posledice ukrepa o 40-odstotnem povišanju tarif, češ da |bodo svoje storitve s 1. januarjem povišale tudi druge italijanske in tuje konkurenčne luke, poleg tega pa bo dejanski povišek za tuje kliente naše luke znatno manjši od določenega, saj se vrednost lire v odnosu do drugih evropskih valut stalno manjša. Zanetti je v razgovoru z ladijskim urednikom izrazil tudi mnenje, da se bo promet čez Trsts kljub novemu povišku v prihodnjem letu še znatno povečal. Povsem nasprotnega mnenja je združenje tržaških špediterjev, ki v daljšem poročilu trdi, da, bo novi povišek luških tarif preusmeril iz Trsta dober del blagovnega prometa «iz tujine za tujino*, tako da bo leto 1978 »zelo trdo* ne le za luko, temveč za celotno tržaško gospodarstvo. Predsednik združenja Mar-zari pa zagovarja stališče, da bi morali kriti primanjkljaj luške ustanove država in dežela. Podobno stališče je do tega vprašanja zavzelo tudi pokrajinsko vodstvo PSI. Tajnik Carbone je razposlal všem strankam ustavnega loka brzojavno vabilo na skupen posvet, na katerem naj bi obravnavali vprašanje luškega deficita. Tudi PSI je mnenja, da bi morali primanjkljaj izravnati država in dežela, in to še preden bo upravni svet luške ustanove januarja vzel v razpravo proračun za poslovno leto 1978. Socialisti nadalje pozivajo luško ustanovo, naj vsako trimesečje predloži finančno in prometno bilanco, da bi tako laže nadzorovali posledice novih tarifnih poviškov. V TRŽAŠKEM AVDITORIJU Jutri vsedržavni posvet o železarstvu in ladjedelstvu V dvorani tržaškega Avditorija bo jutri vsedržavno posvetovanje o na-črt:h za razvoj železarstva in lad-jedelstva, ki ga organizirata sindikat delavcev kovinopredelovalne •■iiiiitiiimiaiiiiiiiiiniiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHjiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiintiiiiiiiiiiiiHiiii DVA DNI PO PRESENETLJIVI ARETACIJI SINOČI V DVORANI «LO SQUERO» V MILJAH Gregorčičeva pesem gre do dna srca Kulturni večer je priredilo Društvo Slovencev miljske občine - Nastopili so domači učenci in Komorni zbor GM Društvo Slovencev miljske občine je sinoči priredilo v dmrani «Lo Squero» v Miljah prijeten kulturni večer, posvečen Simonu Gregorčiču, Goriškem slavčku, katerega pesem še vedno sega do dna srca starejšim in najmlajšim rodovom, zlasti v krajih, kjer opažamo kulturno prebujenje in narodnostno osveščanje. Hvaležno občinstvo je z užitkom sledilo sporedu in z aplavzi nagradilo vse nastopajoče. zlasti domačo osnovnošolsko in srednješolsko mladino ter Komorni zbor Glasbene matice, ki ga je vodil Janko Ban. Uvodno besedo je imel Kiljan Fer-luga, ki je pozdravil goste in pripomnil. da so večer posvetili Simonu Gregorčiču, ker nam je najljubši, ker je naš po občutkih, po trpljenju, po mišljenju. Spored je lepo napovedal in smiselno povezoval s kratko obrazložitvijo tajnik društva Diego Marega, ki je spored zaključil z mislijo: «Mi in naši zanamci ne smemo nikdar pozabiti našega goriškega slavčka, ker se bomo le tako v še tako obrobnem trenutku našega življenja vedno zavedali, kdo smo in da moramo biti vredni naših velikih mož, kot je bil Simon Gregorčič. Komorni zbor je ubrano zapel nekaj najbolj znanih Gregorčičevih pesmi, kot dodatek ob zaključku prireditve pa še Kramol-čevo _ «Sem se rajtal ženiti» in Vrabčevo '(Bratci veseli v siv. Še posebej moramo pohvaliti mlade recitatorje, ki jih je za nastop pripravil član SSG Stane Raztresen in so bili deležni toplih, spodbudnih aplavzov. Na sporedu so bile le Gregorčičeve pesmi, ki so jih recitirali Igor Tul, Ivo Tul, Vesna Cupin. Tanja Svetina, Fobija Sossa, Lilijana Umek, Tanja Santin, Damijana Kolarič, Luiza Antoni in Diego Marega. Sinoči je bila pri Korošcih veselica, ki jo je priredila domača godba na pihala in je privabila v dvorano društevene gostilne izredno številno občinstvo. • Tržaška federacije PdUP za komunizem priredi jutri, 19. t.m., ob 20.30 uri v novem študentovskem do- niiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiinnniiiiiiiiiiiiiiiiB OBČNI IBOR TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA Bogata bera petletnega delovanja s pesmijo borbe, bratstva in edinosti 140 koncertov v zamejstvu in matični domovini - Ugledni gostje so poudarili pomen našega najbolj množičnega pevskega zbora ’ Tržaški partizanski pevski zbor je imel včeraj v gledališču »France Prešeren* svoj tretji redni občni zbor. Po izvolitvi Mira Kaplja za delovnega predsednika, so prebrali poročila predsednika, tajnika, blagajnika in prikazali premoženjsko stanje zbora. Predsednik Rudi .Žerjal in tajnik Lucijan Padovan sta podala obračun dosedanjega dela in nakazala smernice bodočega delovanja. Pomen tega najbolj množenega zbora naše manjšine pa ni izstopal samo iz teh dveh poročil in posega pevovodje Oskarja Kjudra, temveč iz vseh govorov številnih gostov. Občnemu zboru so prisostvovali vidni predstavniki kulturnega in političnega življenja iz Slovenije, obmejnih občin, Furlanije - Julijske krajine, Italije ter naše manjšine. Dolinski župan Edvin Švab je v svojem govoru med drugim dejal, da je ta občni zbor priložnost za obračun intenzivnega dela, požrtvovalnosti in uspehov, obenem nudi še posebno vzpodbudno priložnost za osvežitev in nadaljnjo prekalitev naše skupne borbe za napredek, za demokratizacijo, enakbpravnost in mir tu pri nas in v svetu. Prav te misli je razvil tudi Vladimir Kenda, ki je v imenu VZPI - ANPI dejal, da je TPPZ s svojo pesmijo pripo- KENDA OB VČERAJ SVOBODEN ZARADI «UGASNITVE» KAZNI Obsodba na 12 let in pol ječe pred 30 leti neizvršljlva od maja 1975 Dogodivščina 47-letnega Vladimir a Kende, Borštana po rodu, sicer pa sedaj jugoslovanskega državljana, živečega z družino in zaposlenega v .Kopru, o kateri smo poročali včeraj, je imela hiter in zanj srečen razplet in zaključek. Kendo so namreč že včeraj v prvih popoldanskih urah izpustili iz zapora, v katerega so ga spravili v četrtek zvečer, ko je z rednim potnim listom prestopil mejo na škofijskem prehodu, in to na osnovi določila čl. 172 kazenskega zakonika ki predvideva »ugasnitev* (e't'nzione) kazni po preteku dvakratne zaporne dobe, prisojene v obsodbi. O samem dogodku v daljnem letu 1947 v Borštu, zaradi katerega je bil takrat 17-letni Kenda obsojen v odsotnosti na 12 let in pol zapora, smo že poročali. Pred sodiščem se je znašlo zaradi umora v pretepu več mladeničev in med njimi tudi Kenda. Obsodba za vse obtožence je postala pravomočna 4. maja 1950, ker pa je od tedaj preteklo že 27 let, dvojna doba kazni v smislu čl. 17 kazenskega zakonika pa znaša 25 let, je Kendi kazen »ugasnila* že pred dvema letoma. Tržaški odvetnik dr. Masucci, na katerega se je obrnila družina aretiranega Vladimira Kende za pravno pomoč, je v smislu čl. 172 takoj posredoval pri namestniku državnega pravdnika dr. Franzotu, kjer pa je zvedel, da je postopek za izpustitev Kende na svobodo že v teku. Kot rečeno so Kendo izpustil/ včeraj v prvih popoldanskih urah in po opravljenih formalnostih se je lahko v spremstvu zaskrbljene žene in hčerke vrnil v Koper. V sredo na trgovinski zbornici Predstavitev aktov 11. gospodarske konference Tržaški župan Spaccini in predsednik pokrajinske uprave Ghersi bosta v sredo ob 18. uri v glavni dvorani trgovinske zbornice predstavila zastopnikom gospodarskih, političnih in sindikalnih organizacij z našega območja zbirko aktov z H. konference o tržaškem gospodarstvu, ki jih je uredila in pripravila za tisk posebna delovna skupina v okviru pokrajinske uprave. Gre za knjigo 587 strani, v kateri so zbrani, poleg glavnega poročila univerzitetnega profesorja s. Parrinella, posegi 66 udeležencev, ki so posegli v razpravo na dvodnevnem posvetu v prostorih Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Mi-ramaru. mogel, da se je še bolj učvrstila misel, da ne bomo nikoli in nikdar klonili pred porajajočim se fašizmom. Miroslav Košuta pa je v imenu SKGZ poleg pozdravov in čestitk ob jubileju 30-letnega delovanja pevovodje Oskarja Kjudra dejal, da zbor do potankosti izvaja svoje poslanstvo posrednika partizanske in slovenske pesmi, pri čemer ima, kot likovniki, prednost, da mu ni treba umetnine prevajati, saj je razumljiva tudi tujcem. Misel internacionalizma pa je še bolj poudaril- urednik celovškega Kladiva Janko Male, ki se je zahvalil zboru za pomoč pri boju za uveljavitev pravic Slovencev na Koroškem. Dunajski koncert je bil enkratna priložnost, da sta se naprednemu avstrijskemu občinstvu prikazala pomen in lik intemacionaliz-ma, kj ga tako temeljito predstavlja TPPZ. Najbolj strokovno oceno delovanja TPPZ pa je dal bivši direktor ljubljanske Opere dr. Danilo Švara. «Ta zbor je impozantna celota, iz katere preveva duša. Kritika o-čara nastop, saj ima pred očmi dejstvo, da so to amaterji in ne profesionalci, ljudje, ki ljubijo svojo dejavnost in so pripravljeni tudi na žrtve.* V zaključku svojega pozdrava je dr. Švara z občutkom pozval, da je treba mladine, ker bi bilo škoda, da bi tak sad usahnil. Zboru je čestital tudi predstavnik Ljubljanskega partizanskega zbora Ignac Žbonter in tajnik Zveze združenj borcev NOV Slovenije Tone Turnher. Sen. Jelka Gerbec je poudarila poslanstvo zbora v krepitvi narodne zavesti in internacionalizma. »Osimski sporazum odpira odbobje vedno boljših odnosov med Italijo in Jugoslavijo, in prav pri tem TPPZ igra pomembno vlogo.* Gerbčeva je prikazala zbor kot aktivno antifašistično ustanovo, ki je danes ob porajajočem se fašizmu toliko bolj važna. Potrebno je sodelovanje vseh demokratičnih sil, da se v kali zatrejo prevratniške sile ,ki hočejo spremeniti sedanji družbeni red. Dario Jagodic pa je v imenu PSI dejal, da je TPPZ napravil v teh' petih letih delovanja neprecenljive usluge naši narodni stvari in dvigu ugleda naše manjšine. Zbor nam zavi Jutri podelitev «zlatega sv. Justa» Lojzetu Spacalu V dvorani tržaškega občinskega sveta bodo jutri ob 12.30 podelili tržaškemu slovenskemu umetniku Lojzetu Spacalu nagrado »zlati sv. Just* za leto 1ST77. To nagrado podeljujejo tržaški kronisti vsako leto Tržačanu, ki se je uveljavil v svetu; letošnja podelitev nagrade Lojzetu Spacalu sovpada z umetnikovo 70-letnico rojstva in z veliko retrospektivno razstavo, ki si jo je v poletnih mesecih ogledalo nad 90 tisoč obiskovalcev. »Zlatega sv. Justa* so doslej podelili že 11 Tržačanom, med temi pa je Lojze Spacal prvi Slovenec. Imenovana komisija za šolske gradnje Z dekretom deželnega šolskega nadzornika je bila obnovljena za naslednjih pet let pokrajinska komisija za šolske gradnje, ki jo sestavljajo; tržaški šolski skrbnik dr. Medoro Rizzelli, pokrajinski odbornik za javno vzgojo prof. Stelio Spadaro, tržaški župan inž. Marcelin Spaccini, miljski Willer Bordon, dolinski Edvin Švab, nabrežinski Albin škerk in repentabrski dr. Pavel Colja, tehnični inšpektor dr. Ermanno Crevatin in šolski ravnatelj inž. Lino Zanaegiaconio. ko more iz tako maloštevilne skupnosti zrasti nekaj takega. V imenu političnih preganjencev je občni zbor pozdravil Postogna, vsi govorniki pa so izrekli najpri-srčnejše čestitke ustanovitelju in pevovodji z bora Oskarju Kjudru za njegovo 30-letnico- delovanja. Kju-der je nedvomno kot so vsi poudarili duša in gibalo tega našega zbora. Sledil je slovesni del občnega zbora, na katerem je najprej zapel nekaj pesmi mešani pevski zbor France Prešeren iz Boljunca. Po podelitvi Gallusovih odličij pevcem, je mogočno zadonela pesem Tržaškega partizanskega pevskega zbo ra. Medtem je volilna komisiia pregledovala glasovnice -članov T PPZ ki so izvolili novi odbor, v katerem so: ■Miran Kapič. Vilko Batič. ■'Eviari čač, Oskar Čok, Romeo Ferfolja, Eligio Giorgi, Ivan Grgič, Adrijan Kalc, Davorin Križmančič, Stanko Kralj, Jagoda Kjuder, Lucijan Malalan, Silvano Maver. Lucijan Padovan, Lojze Počkaj, Miro Prešel, Marjan Spetič, Stanko Vodopivec, Pepd Žagar in Rudi Žerjal. Odlomke iz včerajšnjih poročil na občnem zboru bomo objavili v torek. mu'v Ul. F. Severo št. 158'javno 'razpravo o terni: Obnovitev borbe, politični položaj, naloge levice. V SREDO V ULICI LAMARMORA Srečanje o zdravju na delovnih mestih Spored srečanj s prebivalstvom na temo »Za drugačno kakovost življenja*, ki ga prireja tržaška pokrajinska uprava na pobudo odbornice za higieno in zdravstvo Ester Pacor Grande, se redno izvaja. Ta mesec bo razprava o «Zaščiti zdravja na delovnih mestih*, temi, ki je zavzela pravilno razsežnost družbenega, političnega, kulturnega in znanstvenega vprašanja. Zato je pokrajinska uprava povabila k sodelovanju izvedence raznih ustanov, ki delujejo na področju delovne medicine in predstavnike sindikalnih organizacij ter tovarniških svetov. Srečanje, ki mu je narfaen seznaniti delavce z razpoložljivimi sredstvi za zaščito njihovega zdravja v tovarnah, bo v sredo, 21. t.m., ob 18. uri v konferenčni dvorani pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso v Ul. Lamarmora št. 13. Protestna manifestacija filmskih krožkov Zveza filmskih krožkov, v kateri so včlanjeni krožki «Cappella Un-derground*, «Barbaro» in univerzitetni krožek ter deželna kinoteka ARCI so v zvezi z obsodbo filmskega delavca Ludovica Codelle izdali tiskovno poročilo, v katerem obsojajo represivni način, »s katerim se je sodni aparat znesel nad svobodo izražanja*. Omenjene organizacije prirejajo v znak solidarnosti z obsojenim Codello javno manifestacijo, ki bo v sredo, 21. decembra, ob 20. uri v Ul. Madonnina 19. Govorili bodo med drugimi Francesco Maselli, Ettore Scola ter člani vsedržavnega združenja filmskih avtorjev. Fašisti ranili mlada levičarja Včeraj je prišlo na Trgu Goldoni ponovno do provokacije fašističnih skrajnežev. Skupinica neofašistov, »oboroženih* s palicami, je prišla na Trg Goldoni iz zloglasnega brloga v Ul. Paduina in napadla mlade levičarje, ki sq. se tudi včeraj kot vsak dan zbrali ina trgu. Fašisti so ranili dva mlada levičarja, 22-let-nega Walterja Verbanaza in 23-let-nega Cristiana Zavadlala; Verbana-zu so v bolnišnici le nudili prvo pomoč, Zavadlala pa so sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo o-krevanja v 8 dneh. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO iiiiinmiiiaiiiitiiiiiiiiiMiHimiiiiiiMiiimiiiiimiiiiiiiMMiMimmiiitmimiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiHiii OB NJEGOVI 80.LETNICI OPENCI POČASTILI ROBERTA HLA VA TVJA Rener In Černigoj o človeku in umetniku Med prireditve, ki so jih kulturne in družbenopolitične organizacije priredile tržaškemu slovenskemu slikarju in javnemu delavcu dr. Robertu Hlavatpju ob njegovi 80-letnici, spada tudi sinočnja prireditev v Prosvetnem domu na Opčinah, ki jo je pripravilo SPD '(Tabori). Slavljenca je v imenu «Tabora* pozdravil dolgoletni predsed nik društva Rudi Vremec, ki je pou-dajo rfaši italijanski tovariši, za ne-1 daril, da se društvo čuti na eni katere je naravnost nepojmljivo, ka-j strani dolžno počastiti Hlavatgjev ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA |e te dni izdalo Dnevnik in spominsko knjigo iz fašističnih zaporov Predstavitev izrednega knjižnega albuma iz I. 1943 bo v torek, 20. dec., ob 17.30 v Tržaški knjigarni. Sodelovali bodo avtor dnevniških zapiskov MILKO SKRAP, avtor spremne besede BORIS RACE in opremljevalec KLAVDIJ PALČIČ. ttiailta ifoiigoAMi OGLASNI ODDELEK PRIMORSKEGA DNEVNIKA OBVEŠČA da spre|ema za novoletno številko, ki bo Izšla v povečanem obsegu NOVOLETNA VOŠČILA PROSVETNIH, ŠPORTNIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ IZ TEHNIČNIH RAZLOGOV DO VKLJUČNO 23. DECEMBRA. URNIK: vsak delavnik od 9. do 12.30 sobotah od 9, ure do 12.30. In od 15.30 do 18. ure, ob življenjski jubilej,' na drugi strani pa počaščeno, da je bil Hlavatg e-den izmed ustanoviteljev drultva. Nato je prof. Milko Rener obširneje spregovoril o Hlavatgjevi življenjski poti, seveda predvsem o njegovem umetniškem razvoju, začenši v letih po prvi svetovni vojni, ko se je začel uspešno preizkušati v risbi, prvenstveno v karikaturi. Nato je govoril o Hlavatgju kot akvarelistu. Hlavatgjeva tovrstna dejavnost se je začela v Ljubljani, kamor se je moral slavljenec v času fašizma umakniti in kjer mu je bila ambulanta slikarska šola, njegovi pacienti učitelji. Prof. Milko Rener je nato še obširneje govoril o Hlavatgjevi povojni dobi, ko se je mojster vrnil v Trst, kjer je po letu 1950 njegova razvojna pot postajala čedalje bogatejša, doba po 1960. letu pa postala njegova najbolj plodna doba. Spregovoril je nato prof. Avgust Černigoj, ki se je v spominih skupno z dr. Hlavatgjem vrnil v leto 1919 in k akvarelni tehniki, ki zahteva sposobnega, naglega slikarja, ki ve, kaj hoče. Ob koncu se je slavljenec zahvalil vsem za pozornost, ki mu je bila ob jubileju izkazana, in nanizal nekaj svojih življenjskih sentenc, ki bi veljale še za današnjo dobo in za vse nas. Mirko Kapelj pa mu je izročil darilo, ki so ga Hlavatgju poslali iz Makedonije. Slavje je izpopolnil nastop open skega pevskega zbora, ki je v pozdrav slavljencu zapel Vrabčevo «Zdravljico», zaključil pa z nizom umetnih pesmi. Sinoči so tudi odprli razstavo kakih 25 Hlavatjjjevih akvarelov in več karikatur. Razstava -bo odprta do 26. t.m. V Žabnicah gostuje p. z. Gallus iz Celovca V župni cerkvi v Žabnicah bo danes nastopil pevski zbor Jacobus Gallus iz Celovca, ki bo izvajal koncert nabožnih, polifonskih in ljudskih pesmi. Koncert se prične ob 14.30. Za to priložnost bo cerkev ogrevana. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1977-78 BRANISLAV NUŠIC OBLAST komedija v dveh delih Prevod MILAN JESIH Scena arh. SVETA JOVANOVIČ Kostumi in maska SLAVICA LALICKI Koreografija JANEZ MEJAČ Priredba in režija MIROSLAV BELOVIC Ponovitve: glej pod rubriko »Gledališča*. GLASBENA MATICA TRST Koncertna sezona 1977-78 Četrti abonmajski koncert V torek, 20. decembra 1977, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. SIMFONIČNI ORKESTER RTV - LJUBLJANA Dirigent: SAMO HUBAD Solist: ALEKSANDER VODOPIVEC klavir Na sporedu: Vrabec, Gershvvin, Beethoven. Rezervacija, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - Kulturni dom Branislav Nušič: OBLAST; Ponovitve: danes, 18. t.m., ob 16. uri, abonma red C - prva nedelja po premieri; v sredo, 21. t.m., ob 20.30, abonma red D • mladinski v sredo; v četrtek, 22. tm., ob 16. uri, abonma red H — ob 20.30 abonma red E - mladinski v četrtek; v petek, 23. hm., ob 16. uri abonma red I — ob 20.30 abonma red F -sindikalni. Zaradi bližnjih praznikov bo predstava »Oblast* za abonente sobote reda F sindikalni, tokrat izjemoma na dan petka. Prosimo za razumevanje. V ponedeljek, 26. t.m., ob 16. uri, abonma red G - popoldanska predstava na dan praznika. SSG v Trstu gostuje jutri, 19. t.m., ob 20. uri v Kopru s predstavo Otona Župančiča «Vqronjka Deseniška*. ROSSETTI Danes, 18. decembra, ob 16. uri, red H. nedelja, «VdIpbhe» Bena Jon-sona v izvedbi rimskega gledališča. Režija Luigi Squarzina, v glavni vlogi Mario Scaccia. Rezervacije Pri o-srednji blagajni v Pasaži Protti 2. 4. abonmajski odrezek. Razna obvestila Tržaška radijska postaja bo danes predvajala ostali del posnetka prireditve «PESEM V PRIJATELJSTVU*, ki je bila preteklo soboto v Kulturnem domu v Trstu, v rubriki Nedeljskega popoldneva od 17. ure dalje. Kino Ariston 15.30 «Un borghese piccolo piccolo*. Alberto Sordi. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Mignon 15.00 »La grande avventura*. Barvni film za vsakogar. Nazionale 16.00 »Isole nella corrente*. George C. Scott. Barvni film. Grattacielo 16.00 »Una donna di se-conda mano*. Senta Berger, Enrico Maria Salerno. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. F.xcelsior 14.00 »Guerre stellari*. Mark Hamill, Carrie Fisher. Barvni film. Fenice 15.00 «Ride bene chi ride ulti-mo». Barvni film za vsakogar. Eden 16.00 «Amore alla’ francese*. Natalie Delon. Prepovedan- mladini pod 18. letom. Barvni film. Ritz 16.00' «La soldatessa alla visita militare*. Edwige Fenech. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.30" »Le vacanze e-rotiche delle liceali*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Cristallo 16.00 »La polizia č sconfit-ta». M, Bozzuffi. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Aurora 15.30 »La via della droga*. Fabio Testi. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Capitol 16.00 «Sette note in nero*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 15.00 «La vergine, il toro e il capricomo*. Edvvige Fenech.' Prepovedan mladini pod 18. letom. Impero 15.30 «Mister Miliardo*. Te-rence Hill. Barvni film. Ideale 15.00 «Califomia*. Giuliano Gemma. Barvni film. Vittorio Veneto 15.00 «Rocky». Silve ster Stallone. Barvni film. Radio 14.30 »Pinocchio*. Walt Disne> risanka. Astra 15.00 »La trappola di ghiaccio*. Disneyev film, sledi risanka. Volta (Milje) 15.00 »Invito a cena con delitto*. Peter Falk. Peter Sellers, DR. ANDREJ KRANJEC OBVEŠČA PREMESTITEV ZOBNE AMBULANTE v Ul. sv. Frančiška 11 TRST Dne 17. decembra nas je za vedno zapustila naša draga , J0SIPINA VERGINELLA vd. ŠTOLFA Pogreb bo jutri, 19. t.m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: hči Gabrijela z možem Albinom, vnuk Sergij, sestra Antonija ter drugo sorodstvo Trst, 18. decembra 1977 V 89. letu starosti nas je zapustil naš dragi ' ANDREJ METLIKA (BOGNARJEV) Pogreb bo v torek, 20. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Bazovico. r - \ I Žalostno vest sporočajo: sinova Andrej in Srečko z družinama, nečakinje in nečaki r družinami ter drugo sorodstvo Bazovica, Milan, Ljubljana, 18. decembra 1977 Dne 16. decembra nas je zapustila naša draga URŠULA OTA STARA 79 LET Pogreb bo v torek, 20. t.m., ob 13. -uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Boljunec. žalostno vest sporočajo: sestra Marija, brat Anton, nečaki in pranečaki Trst, 18. decembra 1977 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga žena, sestra in teta MARIJA MISLEJ por. F0RTUNAT žalujoči: mož Emilio, brat Stanko, sestra Tončka z družinami in drugo sorodstvo Trst, Nabrežina, 18. decembra.,/971 2 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega ljubega moža in očeta MILANA RUPLA se toplo zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam bili ob strani v teh trenutkih in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku, pevskemu zboru Vasilij Mirk, cerkvenem11 pevskemu zboru, gospodarskemu društvu Prosek, ZSŠDI, ŠD Primorje, sostanovalcem, prijateljem in znancem ter vsem tistim, ki so prekrili grob s prekrasnim cvetjem in darovali v dobrodelne namene. Žalujoča žena Gizela, hčerki in sin z družinami Prosek, Salež, 18. decembra 1977 ZAHVALA Ob težki izgubi našega preljubega in nepozabnega ALBINA KALCA se ganjeni nad tolikšnimi izrazi sožalja, iskreno zahvaljujem0 vsem, ki so z. nami sočustvovali v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala zdravniškemu osebju tržaške bolnišnice, osebju derm«; tološkega oddelka, TPPZ, župniku M. Živcu, mladim glasben}" kom, sekciji KPI iz Bazovice, Lipi iz Bazovice, bazovski mladini ŠD Zarja, pokojnikovim bivšim sošolcem, dirigentoma zborov, govornikom, sovaščanom, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali ob tej hudi nesreči. Mama Dora, brat Milan, dedje ter drugo sorodstvo Bazovica, 18. decembra 1977 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgn^* našega dragega STANKA ŠTOKE Posebna zahvala pevskemu zboru, darovalcem cvetja ^ vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Kontovel, 18. decembra 1977 Svojci OBLETNICA Jutri, 19. t.ip., poteka druga žalostna obletnica smrti IVANA LOZEJA Z nespremenjeno bolestjo se ga sp<}®^ njajo žena, sinova, snahi in vnuk*nr Trst, 18. decembra 1977 3 18. decembra 1977 Primorski dnevnik TRAJAL J L OD 7. DO 19. NOVEMBRA Uspešno zaključen deželni knjižničarski tečaj NŠK Zaključni izpit je v minulem tednu uspešno opravilo 33 tečajnikov iz tržaške, goriške in videmske pokrajine Organizacijo knjižničarskega deželnega tečaja v slovenščini je odbor-ništvo 7.a kulturne dejavnosti poverilo Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Deželni odbor FJK pa je nakazal NŠK v ta namen 2 milijona lir. Tečaj je trajal od pone deljka, 7. novembra do sobote, 19 novembra t.l. Zvrstilo se je 22 predavanj: Stanje knjižničarstva v Sloveniji, Slovenska nacionalka, njene naloge in delo, Zgodovina pisave in knjige, Sodobna slovenska literatura. Delovanje in pomen splošnoizobraževalnih knjižnic, Pomen knjižnic za mladino. Knjižnično gradivo, katalogi, Abecedna i-menska katalogizacija, Klasifikacija (UDK, sistematika znanosti). Informacijska služba, uporaba gra diva, medbibliotečna izposoja. Slovenska Bibliografija (strokovna obdelava, uporaba), Nabavna politika v knjižnici. Zgodovina knjižnic, zlasti na Slovenskem. Bibliografija na Primorskem, Informacija, kot oblika dela z bralci. Centralni katalogi, sistemi za posredovanje informacij, Delo z mladim bralcem, Zaščita knjižničnega gradiva. Organizacija izobraževanja, Knjižničarske strokovne 'organizacije, Italijanska bibliografija. Italijanska zakonodaja o knjižnicah. Na tečaju so predavali: dr. Branko Berčič, Jaro Dolar, France Vurnik. Ančka Koržc Strajnar, Marjana Kobe, Maks Veselko, Majda Armeni, Milpš Ribar, Vlasta Goljat1. Jože Munda, Miša Sepe, Jože Kok »le, dr. Stelio Crise in dr Alfrecjo Ver-Pier. Tečaj jc obiskovalo 49 tečajnikov v glavnem iz Trsta, nekai iz Gori ce in štirje iz Čedada. Obiskovalci so bili slovenskega materinega je zika, eden pa italijanskega. Z zaidjučnemu izpitu se je prijavilo 33 tečajnikov, od teh pa jih je izpit uspešno opravilo 29 in sicer: Lučana Budal (Gorica), Iris Battaino-Babič (Čedad), Licio Bat-taino (Čedad), Lucia Costaperaria (Čedad), Nevica Budal (Gorica). Majda Cibic (Trst), Nadia Sossi (Trst), Tanja Zuccoli (Trst), Nevia Žerjal tTrst), Duša Gabrijelčič-Jurkič (Trst), Silvana Dobrilla (Trst), Magda Maver (Trst). Neda Ciani (Trst), Marija Godina (Trst), Sonja Milkovič (Trst). Vilma Ma gagna (Trst), Ida Grcgori (Trst). Andrea Wehrenfennig (Trst), Marta Radetič Hrovatin (Trst), Majd? Kavčič Baša (Trst), Nadja Raztresen (Trst), Vera Zeriali r. Žerjul (Trst), Miriam Mikolj (Trst). Bru no Zeriali (Trst), Majna Macorsi (Trst), F-liana Bensa ,,(GoiM^,, .S° , nja Caharija (Trst),' Adrijana Bukovec (Gorica), Sonja Gregori (Trst), 4 kandidati pa so’ odstopili. V izpitni komisiji so bili: dr. Berčič, ravnatelj NUK. Maks Veselko pomočnik ravnatelja NU K1 dr. Franc Škerlj, predsednik NšK. i Komisija je ugotovila, da so bili kandidati na splošno dobro pripravljeni in da je bil tečaj zelo koristen. zlasti še ker so se ga udeležili kandidati s Tržaškega, Go riškega in iz Beneške Slovenije. Kandidati, ki so opravili izpit, bodo prejeli potrdilo o opravljenem izpitu, ki ga bo podpisal predsednik deželnega odbora. •Pričakovati je, da bodo v bližnji bodočnosti še podobni tečaji, saj tudi taka dejavnost dviga kulturno raven v deželi. F. Š. bil tudi o prostem radijskem oddajniku «Canale 89», ki je moral pred kratkim nehati z oddajanjem zaradi finančne stiske.x Ker je oddajnik vodila demokratično usmerjena mladina, bi lahko tudi v bodoče predstavljal izhodišče za sodelovanje med slovensko in italijansko mladino, zato je važno, da začne spet delovati. Omeniti je treba, da se je sestanek odvijal dvojezično in so se člani mladinskega odbora poslužili tolmača, kar predstavlja korak naprej v uveljavljanju slovenščine na vseh področjih. V okviru rubrike (Dogodki in odmevi«, ki bo na sporedu po radiu Koper danes ob 11. uri, bo Fjinio Opassi intervjuval časnikarja našega dnevnika Albina Bubniča, ki je pred kratkim dobil nagrado za življenjsko delo kronista. Bubnič bo govoril predvsem o svojem raziskovalnem delu pri odkrivanju fašističnih in nacističnih krvnikov koncentracijskega taborišča v Rižarni. Na fakulteti za arhitekture ljubljanske univerze je z uspehom diplomiral ANDREJ KRIŽNIČ Svojemu odborniku čestita ŠD Polet! Srečanje M« SKB z delegacijo ZSMI V sredo, 7. t.m.. se je mladinski odbor pri SKGZ sestal z Zvezo socialistične mladine Italije. Po krat tkem uvodu je predsednik mladinskega odbora opisal delovanje in vlogo SKGZ in nastanek mladinskega odbora, ki naj bi se ukvarjal Vključno z mladinsko problematiko. Osrednjo točko sestanka so predstavljale konkretne možnosti medsebojnega sodelovanja glede prihodnjega seminarja Alpe - Adria, a tudi ha področju šole in univerze: Kar tiče šoie, namerava ZSMI predlagati sestanek vseh srednješolcev >n to v najkrajšem roku. Govor je Andrej Križnič je diplomiral na fakulteti za arhitekturo ljubljanske univerze. K uspehu mu čestitajo prijatelji z Opčin in iz Trebč. Ob rojstvu hčerke KARYN srečnima staršema Borisu čestitata Nives in mladina od Domja in s Krmenke Na petkovi seji občinskega sveta v Dolini so z glasovi večine sprejeli proračun za finančno leto 1978, ki je v glavnem odsev lanskega. Spremenili so tudi tarife za pitno vodo. V začetku je župan vzel na znanje priporočila Bandlja (PSI) in Bevi-lacque (KD) o nujnih popravilih na cestah pod Borštom in pri Domju, na vprašanje dr. Tula (SSk) o prisotnosti upravitelje!' na svečanosti imenovanja novega škofa v Trstu, je seznanil svetovalce s poslanim pismom škofu, Mihaliču (KPI) pa je glede nekaterih nepravilnosti pri začetku ureditvenih del ob Glinščici pod Boljuncem odgovoril, da se je uprava že zanimala in delno popravila storjene nevšečnosti. V nadaljnji točki so svetovalci izčrpno analizirali kritično stanje občinske vodovodne službe. Odbornik dr. Sancin je seznanil z novimi tarifami in načinom plačevanja vode Acegu v smislu odredb vsedržavnega odbora za cene (CIP). Poudaril je, da bi uporabljanje vode iz krajevnih studencev stalo veliko več in celo, da je voda iz nekaterih izvirov malo pitna. Petaros (SSk) je izrekel potrebo po obve- Ul MII M UMI....KIIIIMIIIIIII lil llllllllll IIIIII llllllllll IIMIII ■■)|M HM MIKIIIIIMM lil lili MII IIMII .. ■ I • I ■ I ■ 11 ■ 1111II1111 • IIII ■ ■ III ■ M t II ■ III11 lil 111 ■ 11II11MI.. Prizor iz stare torkle: nekoč so bile potrebne roke, človeka nadomestil stroj sedaj Z OBČINSKEGA SVETA V DOLINI Odobren proračun za 1978 in določene cene pitne vode Povečanje primanjkljaja zaradi prispevka konzorciju za prevoze NA OPČINAH Danes občni zbor skupnosti-družine Družino Nives in Borisa Kocjana je osrečilo rojstvo hčerke KARYN 'Svojemu pevcu čestita Hi ".fifl.SsflMFD JRrah Venturini Skupnost - družina z Opčin se že več dni pripravlja na svoj redni občni zbor, ki bo danes v prostorih še nedograjenega doma v Bazoviški ulici 29. Občnj zbor se bo pričel ob 11. uri s poročili o opravljenem delu, glavnih problemih, s katerimi se skupnost srečuje ter o načrtih za nadaljnje delo. Glavna tema bo seveda gradnja doma, ki sicer napreduje, čeprav sloni predvsem na izredni požrtvovalnosti članov skupnosti ter nesebični pomoči številnih ljudi, ki spremljajo njeno dejavnost, a bj lahko napredovala hitreje, če bi bila skupnost deležna podpore iz javnih sredstev, za katero je že tolikokrat vprašala in ki bi jo morala družba, ki se o-značuje za demokratično in odprto ter sklicuje na vrednote odporništva in ustave, tudi že zdavnaj dodeliti. Ob 13. uri bo skupno kosilo, ob 15. uri pa nadaljevanje razprave in srečanje s prijatelji, predstavniki oblasti in tiska, istočasno pa priložnost za izmenjavo božičnih in novoletnih voščil. Sledil bo zabavni program s pesmimi, šaljivimi točkami in nastopi, pri katerih bo sodelovalo občinstVd samo. Naslov predstave je (Vsakdo naj zapoje svojo pe-sem», sodelovala pa bo skupina «Piero - -Piero - Beppe* s padovske univerze. Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1978 Celoletna............................ Mesečna.............................. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 Tel, 795-823 Rnvnn&nlri Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št. 1192 29.000 lir 2.900 lir Vse. ki bodo ob nakupu kniig do 31. decembra potrošili nad 25.000 lir. čaka PRAZNIČNA NAGRADA TRŽAŠKE KNJIGARNE vredna 8.000 lir Za spodbudni dar je Založništvo tržaškega tiska v sodelovanju z založbo Obzorja namenilo knjigo iz bibliofilske zbirke «Iz slovenske kulturne zakladnice* MIKLOVA ZAI.A. Ob prazničnih dneh pomislite na darilo, ki ne »ovene* TRŽAŠKA KNJIGARNA Ulica sv. Frančiška 20 BOLJUNSKA TORKLA ZE NARED SLOVESNA OTVORITEV V PONEDELJEK, 26. T.M. Oljke bodo še prej stiskali v preizkusni fazi Že v tem letu bo v torkli v Bo-ljuncu, ki jo je preuredila Kmetijska zadruga iz Trsta, priteklo prvo olje iz domačega pridelka. Uradna otvoritev je predvidena za ponedeljek, 26. t.m. zjutraj, predhodno pa bodo stiskali oljke v preizkusni fazi. Dela so pri koncu, v tem pa gre precejšnji del pohvale gradbenemu podjetju Glavina iz Boršta, ki se je potrudilo, da so bila vsa zidarska dela nared za najavljen čas. S pomočjo občinske uprave, ki je pospešila birokratski potek raznih prošenj, so furedili okolico pred torklo, tako, da bosta tam stala stara (preša* (stisk) in kamen, ki sta pred desetletji služila za pridelovanje domačega olja. Vse skupaj je torej prijetno in arhitektonsko urejeno, seveda pa gre največja zasluga zadrugi, ki je V realizacijo tega objekta vložila veliko truda in predvsem finančnih sredstev; -ki ne bodo nikoli povrnjena. saj ni btla torkla zgrajena z dobičkonosnim rtamenom. te n) več le v koristinašesgiai kmetovalca. Skoraj vsi kmetovalci v Bregu so nad to pobudo izredno nfavduferti, kar zasler dimo tudi pri neštetih novih članih zadruge iz Brega. Sinoči se je sestal odbor zadruge z odborom krajevnih obdelovalcev oljk. Izid seje še ni znan. vsekakor so razpravljali o cenah za pridelovanje olja v torkli. ki vsekakor ne bi smela biti višja kot v oljarnah v Bassanu, kamor so naši kmetovalci vozilj oljke. To pomeni. da bodo kmetje, ki se bodo posluževali nove oljarne, prihranili poleg ca in sicer po umiku od 18. do 20.30 ob delavnikih ter od 11. do 13. ure ob praznikih. Porazdelitev nagrad bo ob koncu razstave, se pravi 6. januarja. Obveščamo vse, ki so se pri nas naročili za knjižno zbirko Jadranskega koledarja, da jo lahko dvignejo v Tržaški knjigami do sobote. 24. decembra. Po tem datumu bomo knjige raznašali na dom. ščevalnih sestankih, na katerih bi kmetovalce poučili o racionalnejši uporabi vode pri namakanju. Sploh pa je iz posegov izšla želja, da bi vsi občani ravnali z vodo z večjo pozornostjo, saj postaja pitna voda že svetovni problem. Nato so sprejeli z glasovi KPI, PSI in KD nove cene vode, SSk in en demokr-ščanski svetovalec so se vzdržali. Nove cene so za 20 odst. višje za prvih 8 kub. m mesečno, za presežke pa bo cena precej višja. • Župan Švab je pri obravnavi proračuna poudaril, da je ta sestavljen v obdobju viška vsestranske krize in odraža trenutno splošno pomanjkanje denarja za krajevne ustanove, omejitve v najetju posojil, v izdatkih in negotovost prejemkov s strani države, kajti ni še znano, če bodo občine prejemale še vnaprej državne soudeležbe za ukinjene davke ali pa bodo prejemale del davka na krajevne dohodke (IILOR), višina katerega pa ni še ugotovljena niti s strani finančnih uradov. Proračun je v glavnem podoben lanskemu, primanjkljaj znaša nad 308 milijonov, od katerih je dobrih 75 odst. predviden za prispevek konzorciju za prevoze. Sprejet je bil predlog dr. Tula (SSk). da bi čez nekaj mesecev, ko bo slika jasnejša, preverili obseg proračuna. Gerli (KD) je izrazil negodovanje, češ da uprava že vsa leta daja podpore kulturnim in športnim področjem, zanemarja pa druga javna dela. po njegovem mnenju koristnejša. Bandi (PSI) je menil, da nima smisla razpravljati o proračunu, ko pa so dohodki. tako omejeni, da ne zadostujejo niti za tekoče stroške, Švara (KPI) je podčrtal, da je proračun zrcalo politične volje uprave in to še posebno sedaj, ko so se skušali omejiti izdatki v smislu vsesplošnega stremljenja po rešitvi države pred propadom. Za proračun so glasovali svetovalci KPI, PST, SSk in en svetovalec KD so se vzdržali, ostala predstavnika KD pa sta oddala svoj nasprotni glas. OSMIČ A pri Piščancih Silvij Ferluga toči domače belo in črno vino. S PROSEKA NENADNA SMRT MILANA RUPLA V sredo se je po Proseku bliskovito razširila žalostna novica, da je zaradi kapi nenadoma prenehalo utripati plemenito srce domačina Milana Rupla, ki bi 30. t.m. dovršil 73 let. Pokojnik je bil vese lega in blagega značaja, za vsakogar je našel iskreno in dobro besedo ter prav zaradi teh človeških vrlin je bil znan in prilju bljen ne le v domačem krogu, temveč daleč naokrog po kraških vaseh. O tem je najbolje pričalo izredno veliko število vencev, cvetja in pogrebcev, ki :o se v četrtek zadnjič |x>slovili od predanega prijatelja, in ta nenadna izguba je v vseh pustila občutek praznine in grenkobe. Pokojni Milan je zrastel v krneč ki družini. Že od mladih nos je delal na domači kmetiji in je po magal očetu, ki je z vozom prevažal razno blago, da je tako pri pomogel k izboljšanju družinskega gospodarstva. Bil je aktiven športnik in je nastopal za kolesarsko 'društvo Adria, leta 1924 pa je bil eden izmed ustanoviteljev domačega ŠD Primorje. Leta 1937 se je oženil z Gizelo Košuta iz Križa, ki mu je povila .hčeri Elviro in Kdo ter sina Bruna, ena hči pa je umrla v 11. letu starosti. V vojnem času je bil kot aktivist vključen v narodnoosvobodilno gibanje, zbiral je hrano za partizane iri nekaj časa je bil tudi za kuharja v edinici. Leta 1945 je bil ob bombardiranju železniške posta je v Portogruaru. kamor je šel po hrano za družino, ranjen na levi roki. Kot invalid ni dolgo časa našel primerne zaposlitve, šele nekaj let pred upokojitvijo je bil sprejet tiiiiiifmiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiMiiiiiimiiiiiHHiimiHiiiaMUliiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiitiiiiiiiiiHiMiiiHiiimfiiiiimiiiMHiiiiiiiiiHiiiiiiiiifiiiiiitHiiiiiiiiiiinmiiiiMiiiiHiiiiiiia Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB ŠKKDNJA, S KOU3NKOVLA OD SV. .ANE V spomin na nepozabnega.,moža [Ivana'-daruje žen« Lojzka'Rio s a 15 tisoč lir. ■V spomn ob 12. obletnici smrti nepozabne drage mame in svojih dragih daruje Darinka Franovič 10 tisoč lir. # # * Justina Guštin daruje 3.000 lir za Dijaško matiep. Namesto cvetja na grob Albina Kalca darujejo Enzo Foraus 5.000. Niko Škamperle 5.000, Nadalina in Josip Castellani 5.000 in Rafael Koc jan 5.000 lir za TPPZ. V spomin na nepozabnega moža sa, tudi denar za prevoz, 'kar%se- Ivana, daruje žena Lojzka R osa 15 kakor ni malo. Sedaj ostaja le upanje, da bo dežela odobrila prispevek za to novo pridobitev, za kar ie zadruga vložila vso potrebno dokumentacijo. V. L. NA TRGU PARA GIOVANN1 Jutri odprtji1 božične umetnostne razstave V umetnostni dvorani (C. Sofia-nopulo* (na sedežu CCdL-UIL na Trgu Papa Giovanni) bodo jutri ob 18. uri odprli tradicionalno bazično - novoletno razstavo umetniških dei, ki jo organizira deželni sindikat za umetnosti iz Furlanije - Julijske krajine. Razstava, ki se je udeležujejo številni slikarji, kiparji in grafiki iz naše dežele, bo od prta do vključno 6. januarja 1978, ^»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHtilliiiiiliiiiiiluiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiniiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiilliiilltiiiiniiMiiHliiiiimifiiililimmmiiMiiiiiMii.i iihmimimihimimmiimim im mmmmimiiimhk Danes, NEDELJA, 18. decembra RADKO Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.22 — Dolžina dneva 8.41 — Lu-ha vzide ob 12.34 In zatone ob 0.33. Jutri, PONEDELJEK, 19. decembra URBAN Vreme včeraj: Naj višja temperatura 10,2 stopinje, najnižja 5,4, ob 13. uri 10,2 stopinje, zračni tlak 1031,4 mb rahlo pada. vlaga 37-odstotna. nebo lasno, veter jugovzhodnik 7 km na Uro, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,3 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. decembra 1977 se je v Tr-*tu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 14 °seb. UMRLI SO: 81-letna Giuseppina Krebse, 80-letni Bonivento Ricciot-li, 76-letna Egle Peruzzi por. Geppi, KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NASIVK1 VELIK PRIHRANEK , PELLICCERIA CERVO I' R S T IKl. 796-301 Viale XX Settcmbre št. 16/HI Včeraj-danes 78-letni Ermano Pitacco, 71-letni I lia in študentka Marie Paule Cas-Ferruccio Olivo, 87-letna Giuseppina sis, trg. pomočnik Francesco Hirsch NOČNA SI.UŽH/ lekarn (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2. Trg. Venezia 2. Verginella vd. Štolfa, 2 leti star Gianluca Cusumano, 77-letni Alber to Dodini, 75-letna Amelia Stein vd. Blumenau, 79-letna Antonia Seliba-rg vd. Mauro, 77-letna Norma Pen-zo por. Benivento, 81-letni Francesco Goruppi, 86-letna Maria Mattias-sevich vd. Koch, 79-letna Orsola O-ta vd. Ota. OKLICI: pristaniščnik Fabio Ba-budri in uradnica Daniela Kovacich, bolničar Giorgio Castellano in uradnica Helena Premk, vodni inštalater Nicolo Bruni in uradnica Marina Chicca, trg. pomočnik Roberto Fat-tor in frizerka Silvia Grahor, varilec Branko Podos in študentka Ni-vea Crevatin, zdravnik Domenico Guerrini in pravna prokuratorka Pa-trizia Fontanesi, uradnik Ettore Pit-zolu in študentka Rosalia Iugoglia, stražnik J. V. Domenico Marclii-tiello in uradnica Patrizia Apostoli, geometer Diego Coslovi in študentka Annalisa Lamberti, strojni delavec Adelio Petronio in estetistka Luana Pahor, uradnik Paolo Lazzini in študentka Tiziana Cescon, zidar Ornelio-Sain in trg. pomočnica Marta Pregare, uradnik Diego Mazzoie-ni in uradnica Giutiana Dalla No ra, univerzitetni študent Sergio E in uradnica Antonella Corazza. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15. Ul. Ginnastica 44. Ul. F. Severo 112, Ul Baiamonti 50. (od 8.30 d0 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg. Venezia 2., Amo AU TOTD THAT /s THt OfXSnon! ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za z. uovance INAM in EN P As od 22. do 7, ure: telet št. 732-627 V predprazničnih In prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7 ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM. INADEL. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočri pa na številki 732-627 LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124: Bazovica: tel 226*165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225 114; Božje polje Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: (el. 200-121: Se sljan: tel. 209 197: žavlje: tel. 213-137 Milje: tel. 271-124. mm Ul. MAZZINI Sl loterija BARI 79 16 62 5 31 CAGL1ARI 48 89 33 18 77 FIRENCE 71 50 49 39 29 GENOVA 66 80 60 72 62 MILAN 65 80 1(1 13 20 NEAPELJ 65 67 84 26 23 PALERMO 57 32 76 84 74 RIM 88 66 30 56 43 TURIN 6 8 86 43 41 BENETKE 14 48 6 31 1 ENALOTTO 2X2 22 2 X 2 1 1 2 2 KVOTE: 12 točk 37.776.000: 11 točk - 215.400, 10 točk 40.100 lir. tisoč lir za PD Ivan Cankar in tisoč lir za Dijaško matico. V- spomin na pok. Milana Rupla darujeta Sonja in Marjo Štoka 5.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Stanka Štoke darujejo Starčevi 5.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Milana Rupla darujejo Brunovi prijatelji Marjah, Srečko, Mario, Dario. Giovanni, Dario, Aldo, Dario, Sergio, Giorgio, Mario, Silvano in Silvester 20.000 za ŠD Koiitovel in 20 000 lir z.a pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Milana Rupla darujejo nečaki Bruna, Lu-čano in Aldo z družinami 30.000 lir za Kultni rf dom Prosek - Kontovel. V počas/.ev spomina Albina Kalca daruje Stanka Hrovatin 5.000 lil1 za ^PPZ. Namesto cvetja na grob Albina Kalca daruje družina Dušana Košute 20.000 lir za TPPZ. V počastitev spomina pok. Milke Ostrou.ške daruje Srečko Ostrouška z Opčin 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Milana Rupla darujejo Karlo Pirjevec1 10 t:soč, družina Edija Kapuna Božje polje) 10.000, Zofka in Franc Ka pun 5.000 ter Miranda in Renato Blažon 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Albina Kalca daruje družina Grgič (Bazo vica 13) 5.000 lir za PD Lipa. Namesto novoletnih voščil sorodnikom in prijateljem daruje druž:-na Grgič (Bazovica 13) 5.(XK) lir za PD Lipa. Namesto cvetja na grob AJbina Kalca darujeta Lilijana in Miran Gombač iz Bazovice 10.000 lir za TPPZ. Ob 20. obletnici smrti Bruna Ivan čiča daruje žena 10.000 lir za PD Slovenec. V spomin na starše daruje Inči Pečar 10.000 lir za ŠZ Bor. Namesto cvetja na grob Albina Kalca daruje družina Križmančič (Grooada 75) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V isti namen daru je družina Kalc (Gropada 83) 3.000 lir Namesto cvetja na grob Albina Kalca daruje N.N. 5.000 lir za Skup nost Družina Opčine. Družina Milka 1n Božice Križmančič (Veliki Repen) daruje 10.000 lir za Skupnost Družina Oočine. Namesto cvetja na grob Albina Kalca in Alojza Geča daruje družina Kalc (Šlnkonovi - Gropada 64) 10.000 lir za Skupnost Družina Op čine. Ob 3. obletnici smrti Lojzeta Škrka daruje j^pa -Mapti* ■ 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V isti namen daruje ,,fiin , Bruno z družino 5.000 lir. .i>♦ r-it-i ■ - *- i V spomin na pok. Albina Kalca, I-ojzeta Geča in Alojza Žagarja da rujeta Aldo in Sonja z družino 13 'isoč lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Albina Kalca darujeta Ladko in Tončka Milkovič (Gropada 85) 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Albina Kalca daruje družina Gojca (Gro pada 91 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Ljudmile Samec por. Zobec daruje družina Maver s sinovi (Lakotišče 202) 10 tisoč lir za MPZ Fran Venturini. Ob 9. obletnici ustanovitve MPZ Fran Venturini daruje Darko Žerjal 20.000 lir v zborov namen. Namesto cvetja na grob Slave Fa-hris daruje družina Debellis 20.000 lir za •'oimenovanje šole pri Sv. Ani po Marici Gregorič. V isti na nen darujejo bivši učenci: Loreda na :n Sergio Kozina 2.000 iir. Rino Predan 3.000 lir in Angela Petrič 5.000 lir. V spomin na pok. Albina Kalca daruieta nono Karlo in nona Štefanija 5.000 za TPPZ, 5.000 za PD Lipa in 5.000 lir za ŠD Zarja. Namesto cvetja na grob Albina Kalca darujeta Renata in Leo Kralj 3.000 l'r za PD Lipa. Oh obletnici smrti Fvana Vidmar ia darujeio žena Pavla, hčeri Nina in Vera z družinama 3.000 za ŠZ Bor. 3.000 za ŠD Škamperle in 4.000 lil1 za TPP7 Matilda Kermac daruje 10.000 lir za Dijaško matico. Veseli fantje darujejo 5.000 lir za PD Vesna. Neva in Claudio Scemi se ob poroki najtopleje zahvaljujeta vsem. ki so ju obdarili in daruieta 15.000 lir za PD France Prešeren. , Namesto cvetje na grob Albina Kalca darujeta Vinko in Cvetka Benčič 10.000 lir za TPPZ x Ob 8. obletnici smrti nepozabnega moža Ivana' černjave daruje žena Štefanija z družino 10.000 lir za Dijaško matic> Ob 10. obletnic1 smrti moža Jakoba Piščanca darujeta žena Francka in hči Anica 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V počastitev spomina bratranca Stanka darujeta Mika in Elvira 10 tisoč lir za spomenik padlim v NOB v Križu in 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V počastitev spomina Milana Ru pla darujejo žena Gizela. hčerki Elvira in Eda ter sin Bruno z družinami 40/ 00 lir za pevski zbor'Vasilij Mirk. 30.000 lir za ŠD Primorje, 20.000 lir za cerkveni pevski zbor in 20.000 iir za Kulturni dom Prosek - Kentovel. V počastitev spomina Milana Rupla darujejo Draga Regent 5.000 lir za revski zbor Vasilij Mirk in 5.000 lir za ŠD Primorje; Mara in Milka z družinama 10.000 za vzdrževanje spomenika na Proseku; Lotka Antoni z družino 10.000 Ur za pevski zbor Vasilij Mirk; Danila in Danilo Ukmar 5 000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel; Vanka in Dani lo z družinama 10.000 lir za pevski v službo in je opravljal lažja dela. Bil je skrben družinski oče. Kot zelo družaben in razgledan čim ek je spremljal vse, dogajanje v domačem krogu in* je bil član pro-soškega Gospodarskega društva. Pokojnemu Milanu v slovo sta zapela pevski zbor «VasiUj Mirk* in cerkveni zbor. Naj mirno Bočiva v ljubljeni domači srudi, hudo prizadetim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje. \ 1 — bs — PEDAGOŠKI ODSEK SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE vabi vsaj enega predstavnika od vsakega didaktičnega ravnateljstva in vsake enotne srednje šole. na sestanek, ki bo jutri, 19. t.m., oh 17. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20/11. nailstr.l. Predstavniki posameznih šol naj bi iznesli svoja stališča in predloge šole, na kateri delujejo, v zvezi s skupnim načrtovanjem strokovnega izpopolnjevanja za slovenske učitelje in profesorje, kot predvideno v okrožnici št. 3831 z dne 27.9.1977. Priporoča se točno udeležbo. 400 milijonov za pogozdovanje Deželni odbor je na zadnji seji na predlog odbornika Del Gobba nakazal 400 milijonov lir za izredne posege v gozdarskih okoUših Trsta. Vidma. Pordenona in Tolmeča. S temi sredstvi bodo pogozdili nekaj novih površin v omenjenih okoliših, v prvi vrsti s sadikami hitro rastočih drevesnih vrst. OBVESTILO Župan doUnske občine sporoča, da bo imenovala uprava s 1. januarjem 1978 novega nameščenca namesto občinskega hišnika, ki bo dodeljen šoferski službi. Zainteresirani lahko dobijo vse informacije v občinskem tajništvu (soba 32). Prošnje za omenjeno mesto, napisane na kolkovanem papirju, morajo prispeti najkasneje do 12. ure dne 30. decembra 1977. zbor Vasilij Mirk. 5.000 za cerkveni' fpet vski- -ilx>r in 5.000 lir za ŠD Planerje. V.:spomin na pok. dr. Angela Ku kanjo--- d m •ujejo Ubcrsnelovi 20.090 lir za Dijaško matico. Ob 4. obletnic smrti ljubljenega Zorana daruje družina 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Ob 4. obletnici smili Zorana Pav liča daruje družina N.N. 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Mario Luin :z Trsta daruje 10.000 i za Glasbeno matica. 10.000 za TPPZ,! 10.000 za Dijaški dom in 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel.! Namesto cvetja na grob Albina j Kalca daruje družina Križmančič (Bazovica 247) 10.000 Ur za ŠD Zarja. Namesto cvetja na grob Albina Kalca daruje družna Križmančič (Bazovica 185 ) 3.000 za PD Lipa in 3.000 lir za ŠD Zarja. V počastitev : gomiija Marije Ciac-chi darujeta diužini Ciani ih Ban delj 10.000 lir za Skavtsko organ' zacijo. V isti namen darujeta dru žini Ciani in Bandelj 10.000 lir za ŠD Kontovel. Ob prvi obletnici smrti drage ma terc Ivane Pregare daruje sin lgna c j 30.009 za Dijaško malico in 20 tisoč lir za PD Slavec iz Ricmanj. Namesio cvetja na grob Milana Rupla darujejo Gizela Pegan 5.000. Ivanka Ore' 5.000, Marica Budin 5 tisoč, N.N. 5.000 in družina Budin (Salež 1) 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Albna Kalca darujeta Mira in Branko Gr gič (Padriče 62) 5.000 lir za ŠD Sloga. Namesto cvetja na. grob Albina Kalca darujeta Pavei in Kristina Guštin (Padriče 7) 5.000 lir za ŠZ Sloga. V počastitev spomina tov. Albina Kalca daruje Darko Grg č (Padriče 42 ) 5.000 i • za TPPZ. Namesto cvetja na grob Albina Kalca daruje Renato Grgič (Padri če 10) 5.000 lir za TPPZ. V spomin na pok. Albina Kalca darujeta Mirko in Pepka Žagar (Padriče 13) 5.000 Ur za TPPZ. Namestu cvetja na grob prijatelja Albina Kalca daruje Giorgio Kalc 5.000 lir za TPPZ. V spomin na Albina Kalca daruje družina Tagurnjeva iz Padrič 5 tisoč Ur za TPPZ. # * * \ ZA POIMENOVANJE ŠOLE V NA BREŽINI PO VIRGILIJU ŠCEKU darujejo Danica Legiša 15.000, tajnica šole 15.000, Metka Peric 10.000, Sonja Slavec 1:000. Vida Rudež 5 tisoč, Dana Gruden 1.000, družina Kakež 1.000, Marta Pertot 4.000, Cvetka Klanjšček 2.000, Valerija Caharija 3.000, Vremec 10.000. Tatjana Terčon lO.OOfl, Adriano Stanis-sa 10.000, Bandelli 5.000, Nadja in Aleš Pertot 10.000, Josip Gruden (Šempolaj) 2.000, Grbec 1.000, Van da Boschetti 2.000, Bruno Kralj 10 tisoč, Pierina Pertot. 10.000, Marc-Skrinjar 10.000 in N.N. 2.500 lir. POPRAVEK V s. »mi- na Zofijo Sancin za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane ni, kot jt bilo pomotoma objavljeno 4. t.m. dal 30.000 lir le Mario Seleš, pač pa tudi družine Berne, Grilanc, Flego, Ellero, Lupo in Ota. SPD TABOR OPČINE vabi jutri, 19, decembra 1977, ob 20. uri na VEČER Z ALOJZOM REBULO ob izidu knjige Snegovi Edena. O delu bo spregovoril- pesnik Miroslav Košuta. ‘Sodelujejo člahi dramskega odseka. SPD TABOR Opčine do 26. decembra 1977 dr. ROBERT HLAVATY razstava akvarelov in risb. V Tržaški knjigami razstavlja absolventka Pedagoške akademije, katedra za likovno vzgojo v Mariboru MAJDA ŽELEZNIK olja in tempere. Razstava bo odprta do konca tega meseca. Danes, 18. decembra, ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu nastopa domači glasbeni ansambel EKSPLORER 74 z izbranim sporedom narodnih in umetnih pesmi. VABLJENI! FINŽGARJEV DOM OPČINE vabi danes. 18. decembra, ob 17. uri, na koncert domače zabavne glasbe. Igral bo ansambel T A I M S 15.1.78 ZAČETEK SMUČARSKIH TEČAJEV V RAVASCLETU Razne stopnje za odrasle in o-troke, 8 ur tečaja v 4 nedeljah, popusti na vlečnicah, zavarovanje, med tednom ptedsmučarska telovadba, ob koncu tečaja tekma. Informacije in prijave na sedežu SK1 CLUBA UNION, Ul. Valdilivo 30. tel. 64459, vsak dan od 17.30 do 19.30, razen ob ponedeljkih, v soboto od 10.30 do 12.30. Vsako sredo na okrajnem sedežu na Lonjerski cesti 177 od 18. do 19.30, SPD IGO GRUDEN in ŠD SOKOL Nabrežina priredita fudi letos tradicionalno SILVESTROVANJE v društvenih prostorih. Rezervacije in informacije pri Stanku Devetaku Vabljeni! GORIŠKI DNEVNIK 18. decembra 1977 V ZVEZ! I NEČASTNIM ZAKLJUČKOM PROTIFAŠISTIČNEGA SHODA Polemike o zadržanju in izjavah župana jutri na seji goriškega občinskega sveta Bodo razpravljali tudi o namakalnem jezu m Soči severno od pevmskega mosta? Jutri ob 18.30 se spet sestane goli riški občinski svet. Seja bo vsekali kor živahna, ker bo brez dvoma govor o torkovem protifašističnem L zasedanju občinskih svetovalcev v goriškem avditoriju, kjer je župan ; De Simone dovolil spregovoriti fa-I; šistični občinski svetovalki iz Gra-ij dišča in ji ni hotel, kljub ostrim j protestom publike, odvzeti besede. Socialisti so napovedali, da bodo JI stvar sprožili na začetku jutrišnje lij seje. Svetovalca Waltritsch in Del I Ben sta namreč zahtevala takojšnje [| sklicanje načelnikov skupin, kar pa j! župan doslej ni napravil. Istočasno |; pa je dal novinarju italijanskega tr-J; laškega dnevnika presenetljivo iz-I javo, s katero dopušča tudi fašl-|i stični svetovalki, da spregovori na J j protifašistični manifestaciji, na taki manifestaciji, ki bi morala obso-j diti fašistične zločinske atentate, ki J. se ponavljajo dan za dnem v naši ! državi. Zelo polemičen do izjav goli riškega župana je bil tajnik PSI ;! Gianfranco Trombetta. Ne moremo f biti istega mnenja kot goriški žu-i pan v trenutku, ko ta izjavlja, da j moramo sprejemati prisotnost faši-| stov na takih manifestacijah, je de-J jal Trombetta. Zaradi tega je taj-|1 nik socialistične stranke mpenja, da j mora goriški župan na jutrišnji seji ji jasno povedati, kakšno je njego-\ vo stališče. Politična tajništva strank ustav-| nega loka so izdala skupno poroči-| lo, v katerem se zavzemajo, da bi j protifašistično stališče sprejele vse | občinske uprave. Liberalci pa ne | soglašajo s to pobudo, ker menijo, IS da je treba obsoditi prevratniško ji dejavnost, ki ni samo na destv. j. Na jutrišnji seji občinskega sveta 1 bo prišlo tudi do razprave o pre |: dvideni gradnji jeza na Soči Severji no od pevmskega mosta. Liberalci, ji fašisti in še nekateri drugi naspro-L tujejo temu, drugi svetovalci pa melj nijo, da je treba vso stvar skrbno Ij preučiti v sodelovanju med jugoslo-; vanskimi in itali |inskimi strokov-I njaki. Med važnejšimi točkami na dnev-i nem redu jutrišnje seje so še o--i stavka fašističnega svetovalca dr. j| Ettora Romolija in njegova zame-I njava z Aldom Baiocchijem. Sveto-J valci bodo še razpravljali o odstopu [ji občinskega zemljišča v industrijski II1 con: tovarni »Ciemme*. Izvolili bodo tudi zastopnike občinskega sveta v šolske svete. Včeraj so tudi komunisti obja- vili stališče pokrajinskega vodstva stranke o tem vprašanju. Poudarjajoč veljavnost vsebine predlagane resolucije izražajo komunisti željo, da bi o tej razpravljali in odločali v najširšem sestavu. Istočasno pa meni pokrajinsko vodstvo KPI, da je treba razčistiti problematične izjave g6riškega župana tukajšnjemu tisku. Zato naj na jutrišnji seji go-riškega občinskega sveta komunistični občinski svetovalci poudarijo protifašistično voljo tukajšnjega prebivalstva, obsodbo vsakršnega nasilja in obrambo republikanskih ustanov. Prosvetno društvo »SOVODN.JE* vabi jutri ob 20.30 v KulttJhii dom na predavanje odvetnika dr. KARL* PRIMOŽIČA o REFORMI DRUŽINSKEGA PRAVA S posebnim ozirom na najnovejše predpise o skupnem ali ločenem premoženju zakoncev. NOV UDAREC V ZAPOSLITVENI RAVNI V januarju dopolnilna blagajna za 700 delavcev Italcantieri Predvidevanja o slabšanju polo žaja v tržiški ladjedelnici so se u-resničila. Vodstvo podjetja je včeraj napovedalo, da se bo število delavcev v dopolnilni blagajni s prihodnjim mesecem povečalo. ?. januarja naj bi se vrnila na delo skupina £00 delavcev, ki je trenutno v dopolnilni blagajni, z istim dnem da bi postavili v dopolnilno blagajno drugo skupino 700 delavcev. 1. februarja bodo vpisali v dopolnilno blagajno nadaljnjih 700 delavcev, 1. marca pa še 100, tako da bo ob koncu marca brez dela že 900 delavcev ali skoraj četrtina zaposlenih Rahlo izboljšanje položaja pričakuje vodstvo v začetku aprila, ko naj bi se začela gradnja serije štirih ladij po 17 tisoč ton za prevoz mešanega tovora za tu jega ladjarja. Sindikati so sporočilo vodstva ladjedelnice vzeli na znanje, svoje stališče do nameravanih ukrepov pa bodo sporočili v prihodnjih dneh. Seja slovenskih sekcij VZPI na Goriškem Dne 9. decembra 1977 so se zbrali vsi slovenski predsedniki tajniki in nekaj odbornikov mesta Skupno so temeljito/pretresli pereče vprašanje, ki je nastalo ob odkritju spomenika padlim za svobodo v NOV v Dolu z upanjem, da je borčevska organizacija s . tem naletela na razumevanje tudi širših krogov. Nadalje se je razpravljalo o ponovni akciji za odlikovanja borcev in padlih borcev, za medvojrto borčevsko ter povojno delovno dobo. ter možnost priznanja te dobe od strani jugoslovanskega socialnega skrbstva pri upokojitvi posameznika. Določili so mesec februar 1978 za tradicionalno srečanje vseh zamejskih borcev ob skupni večerji. Po teh važnih razpravah, upoštevajoč, da so take seje potrebne in uspešne, so sklenili, da se bodo sestali vsaj enkrat vsaka dva meseca tudi s predstavniki SKGZ in SPZ. Odbor VZPI Odbor za gradnjo Kulturno športnega središča v Gorici Vljudno vabimo na svečanost ob postavitvi temeljnega kamna Kulturno - športnega središča ter vzidavi spominske listine, ki bo na gradbišču v Ulici Brgss v Gorici danes ob 10.30. Točnost pri gledališki predstavi! V torek bo v Verdijevem gledališču v Gorici tretja gledališka a-bonmajska predstava. Tokrat nastopijo tržaški gledališki igralci z Nušičevo komedijo «Oblast» v režiji znanega beograjskega režiserja Miroslava Beloviča. Goriški odbor za abonmajsko sezono obvešča obiskovalce s podeželja, da bo avtobus odpeljal z Vrha ob 19.30 in bo nato imel postajališča na običajnih mestih na Poljanah, v Doberdobu, v Jamljah, pri Deveta kih, v Gabrjah, v Kupi in v Sovod njah. Po predstavi bo avtobus od peljal iz Gorice točno ob 23. uri Tudi tokrat se bo gledališka pred stava pričela točno ob 20.30. Isto časno poziva odbor vse gledalce na kulturno obnašanje na predstavi Nekateri mladi gledalci na galeriji z govorjenjem motijo ostale gledal ce. Takega nekulturnega obnašanja ne bo več moč trpeti. Prosveta V Kulturnem domu v Sovodnjah nastopijo drevi ob 19. uri igralci mladinske dramske skupine iz Vrtojbe z Marinčevo igro »Ad aeta*. Na zabavno prireditev vabi prosvetno društvo v Sovodnjah. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI V SODELOVANJU Z USTANOVO ZA KULTURNE IN UMETNIŠKE PRIREDITVE EMAC IZ GORICE SEZONA 1977-78 . BRANISLAV NUŠIČ OBLAST komedija v dveh delih Prevod Scena Kostumi in maska Koreografija MILAN JESIH arh. SVETA JOVANOVIČ SLAVICA LALICKI JANEZ MEJAČ Priredba in režija MIROSLAV BELOVIC V torek, 20. decembra, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi« v GORICI (goriški abonma) DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasini. Kor zo Italia 10, tel. 2576. niiiiaiiiaiatf ififaaiiii»aiiiaiiaiiiiaie«i>iaiBiiiiiiiaai>iiaa>aaiiiiiatMiiiaaiiaaai»ittittiiMiaiMat«a*iiiiMtMaai**n»«iMatMae»fiiM>«a«i«i,iiiilllgal,Mall|,lMlllfellliaitMaiBiaillvlltlliailliaialaltlliallll|llrilllliail,|lltlllllllfrvtlllliail|lllM,aMiMMtMiiMiMiiitiiiMMMa«i>*«a*caai«a«»ii>iiiiiiaiMKi«aatMMaaMa>aaB OB PRVEM REDNEM OBČNEM ZBORU «KRASKIH KRTOV* Pet let uspešnega raziskovalnega dela kljub neštetim finančnim in drugim težavam Občni zbor v prostorih prosvetnega društva «Jezero* v Doberdobu - Priprave na desetletnico delovanja društva, ki bo leta 1979 - Delo uravnati bolj v znanstveno smer Jamarski odsek pri Slovenskem planinskem društvu v Gorici je bii ustanovljen 26. junija 1969. Za formaliste naj zapišemo, da se je zgodilo to v jami, na Vrhu, ki nosi katastrsko številko 4243, Prva tri leta je bilo delovanje odseka, zaradi majhnega številka jamarjev, neizkušenosti in nekaterih drugih dejavnikov, bolj skromno. Dejansko pa je odsek zaživel spomladi pred petimi leti, ko sta člana Dominik Grilj in Stanko Košič na Vrhu odkrila ležišče jdme, ki so jo 7. maja odprli in raziskali ter jo zaradi njene lepote kasneje preimenovali v Kraljico Krasa. Prav to odkritje je, posebno pri mladih, vzbudilo val navdušenja, ki so se množično zapisali med jamarje. Kakor se pri takih stvareh rado zgodi, je val navdušenja kmalu upadel in pri jamarjih. Gorice in okoliških vasi, da bi j ki so se medtem preimenovali skupno pretresli vsa nastale nere- »Kraške, .iuttattc&< astyl% spet le sa- mo skupina clanrtv, ki pa so bili ča vprašanja. Med prisotnimi je bil tudi podpredsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI, ter član pokrajinskega VZPI-ANPI odgovoren za vse slov. sekcije na Goriškem. Predstavniki slov sekcij so bili ob tej priliki seznanjenj o sestanku s teritorialnim odborom SKGZ, o skupnem sodelovanju z odbori SPZ na terenu, ter z ostalimi organizacijami. Medsebojna pomoč je merilo za bodoče uspehe naših slovenskih, zamejskih organizacij. PRIČEL SE JE VČERAJ V GORICI DELEGATI NA KONGRESU PSDI IŠČEJO PRA VO POT ZA STRANKO DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna «AI Redento m. Ul. Fratelli Rosselli 23, tel. 72340. | Tajnik E. Bianconi zahteval vmesno pot med demokristjani in komunisti • Pozdravi delegatov demokratičnih strank P ________________________________ V dvorani avditorija v Gorici se I| je sinoči pričel devetnajsti pokra-I jinski kongres socialdemokratske |i stranke za Goriško. Prisotni so deli legati socialdemokratskih sekcij stranke v goriški pokrajini. Kon-I greš se bo nadaljeval in zaključil j danes dopoldne: nadaljeval se bo j v dvorani Palače hotela Ob za-| ključku bodo izvolili novo pokra-jjinsko vodstvo in zamenjali tajni-! ka, ker sedanji politični tajnik Ezio I Bianconi ne kandidira več 'na to 1 mesto iz službenih razlogov, j Kongresu je včeraj predsedoval jAgostino Candussi. Kongresiste so j pozdravili zastopniki raznih strank, j Longo za krščansko demokracijo, | Paiza za komunistično partijo, J Trombetta za social:stično stranko, j Drufuca za republikance in Terpin j za Slovensko skupnost. Govoril je j tudi Giovanni Padovan v imenu e-j notne sindikalne zveze, v imenu osrednjega vodstva PSDI pa je spregovoril poslanec Martino Sco-vacricchi. V svojem poročilu se je pokrajinski tajnik Ezio Bianconi dotaknil številnih vprašanj, ki tarejo današnjo italijanske družbo. Bil je kritičen do sedanjega političnega položaja, v katerem večji stranki potiskata v stran druge in izrazil potreba po laičn* fronti, v kateri naj bi socialdemokrati igrali vodilno vlogo. Bianconi je tudi dejal, da igra PSDI na Goriškem važno Vlogo in da bodo tudi po prihodnjih upravnih volitvah socialdemokrati sodelovali v krajevnih upravah z demo kristjani. Tajnik PSDI je mnenja, da bo njegova stranka v teh upravah imela odločilno vlogo. Dotaknil se je tudi upravnih pro blemov goriške občine in pokrajine na splošno, omenil krizo v tukajšnjih podjetjih. Kar se slovenske manjš ne tiče je Bianconi dejal, da je treba zaščititi njeno#kultumo in socialno vrednoto. Uspelo predavanje o vzgoji šolskih ' in predšolskih otrok Ženski iniciativni odbor je prejšnji torek, 13. t.m., pripravil v Gorici prvo predavanje v letošnji sezoni, namenjeno predvsem staršem, pa tudi vsem tistim, .ki se ukvarjajo z vzgojo mladine. Skupina novogoriških strokovnjakov, v kateri so bili Mira čenčičeva, Franc Vodopivec in Rada Čopijeva. je govorilo o vzgoji predšolskih in šolskih o-trok, torej o vprašanju, ki je močno občuteno v sodobni družbi, saj imajo dejansko starši spričo načina življenja, vse manj časa na razpolago za vzgojo otrok, vplivi okolja in družbe pa so vse močnejši. Razveseljivo je dejstvo, da se je predavanja udeležilo lepo število mladih staršev, posebno mater, kar nedvomno potrjuje, da je na tem področju precejšnja praznina, ki jo bo treba nadoknaditi. Mani razveseljivo pa .je dejstvo, da je bilo na predavani” zelo malo šolnikov. Za radi velikega zanimanja, bu ženski iniciativni odbor isto predavanje po novil tudi v Doberdobu, v sodelovanju s tamkajSnjim prosvetnim društvom «Jezero». Predavanje bo že prihodnjo sredo, 21. t.m., ob 20. uri, V januarju pa bo predavanje na sporedi, tudi v Štandrežu in Sovodnjah. im. skupina v.v. ou um zares delavni- in lahko zapišemo, tudi 4)rčceju brts&PLtŽk. Ustanovni občni zbor nove skupine, ki še zmeraj deluje v okviru Slovenskega p'aninskega društva v Gorici, je bil 10. oktobra 1972. leta. in takrat so izvolili tudi 12 članski odbor, ki je uspešno vodil društvo v vseh teh letih. V petek zvečer pa so se «Kraški krti* zbrali na sedežu prosvetnega društva «Jezero» v Doberdobu, na L rednem občnem zboru, kjer je predsednik Slavko Rebec podal glo balno oceno opravljenega dela, tajnik, Bogdan Butkovič pa je podrobno porečal o opravljenih akcijah, ki jih je v tem razdobju bilo kar 200. »Čeprav so nam takrat prerokovali kratko življenje, pravzaprav niti življenje, marveč životarjenje, smo uspešno prestah in vzdržali najrazličnejše pritiske in nakane tistih, ki na nastanek novega slovenskega jamarskega društva niso gledali preveč naklonjeno. Taki preroki so se rrrčno ušteli, kajti prestali smo vse pritiske in poskuse, da bi nas onemogočili. Marsikaj, kar ie bilo drugim jamarskim skupinam dovoljeno, nam ni bilo in še danes ni», je ob začetku poročila povedal dosedanji predsednik Slavko Rebec. S trdno voljo vztrajati na Nastavljeni poti, ki jo je spremljala velika požrtvovalnost članov, tudi uspehi niso izostali in tako so si »Kraški krti* le nekako priborili pravico do obstoja in to da jih sorodna društva upoštevajo. Pet let je za delovanje društva sorazmerno kratka doba, ki pa je bila za »Kraške krte* posebno uspešna. Omenili smo odkritje, raziskavo in ureditev »Kraljice Krasa*, kar je zahtevalo na stotine ur prostovoljnega dela in je zato primanjkovalo časa za osnovno dejavnos skupine, to je za raziskovalno delo. Kmalu zatem je začel rasti jamarski dom, ki je bii proti koncu leta 1974 že pod streho in tudi predan namenu. Mimogrede naj omenimo, da je bil od takrat že tudi dvakrat tarča vloma. Kljub stoterim nalogam, pa si je skupina le ukradla nekaj časa za odkrivanje novih jam Poseben uspeh je bil dosežen z odkritjem in prvo raziskavo Doljankine jame v Nabrežini ter z raziskavo približno 180 metrov globoke jame na Opčinah. .Prelomnico v delovanju »Kraških krtov* pa pomeni leto 1976, ko je bila januarja meseca odkrita arheološko zelo zanimiva, lahko rečemo e-dinstvena, jama na Pogrižah, ki hrani nedotaknjene ostanke predzgo dovinskega bivališča. Prav odkritje te jame, ki je mogoče edinstven pri- mer na goriškem Krasu, je pripomoglo k še večji uveljavitvi »Kraških krtov*, ki so se s poročilom o tej najdbi, udeležili tudi letošnjega 3. deželnega kongresa jamarjev v Gorici. Poleg uspehov pa je treba omeniti tudi težave. Ne bi tu omenjali finančne stiske, kroničnega pojava v vseh naših društvih, ampak bi se‘ zaustavili le pri tistem vprašanju, ki je odločilnega pomena za nadaljnji razvoj kluba. Skupina namreč stoji danes na velikem razpotju, saj je obstoj kluba odvisen predvsem od tega, kako bodo znali in uspeli zastaviti, delo v prihodnje. Dosedanji predsednik Slavko Rebec je prepričan, da je tu možna ena sama izbira. Delovanje društva je treba naravnati v bolj znanstveno smer, ker se je v prak niškem poročilu Bogdan Butkovič. Težko je z nekaj besedami zaobjeti obsežno delo, ki je bilo opravljeno v petih letih. Morda so za to bolj primerne številke: nad 3.500 ur prostovoljnega dela, nad 200 opravljenih akcij in nad 50 odkritih jam. Vse to je bilo mogoče zaradi izredne volje po vztrajanju, požrtvovalnosti članov in tudi materialne pomoči nekaterih naših organizacij (Kmečke banke, sovodenjske in doberdobske posojilnice, občinskih uprav iz Sovodenj in Doberdoba, Planinskega društva itd.), ki so s finančnimi prispevki pa tudi drugače podprle raziskovalno delo «Kraških krtov*. Danes v dolini Korna. "»slop totatefcv. Tako » 1 mali >.e po Pr»«^ar*01.j|Mrjl Siekmm dr- Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 197? Celoletna Mesečna ♦ * • • • • • • • 29.000 lir 2.900 lir NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Gorica, Ul. XXIV Maggio št. 1/1 Tel. 83-382 Raznašalci Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 društvo priredilo že drugi tečaj, ki je kljub osipu, zadovoljil pričakovanja, saj je v društvenih vrstah o-stalo šest mladih in aktivnih jamarjev, ki so jim na petkovem občnem zboru tudi že poverili odgovornosti v novoizvoljenem odboru. Pred društvom pa je tudi vrsta organizacijskih vprašanj, ki jih bo treba, prav tako v razmeroma kratkem času, začeti reševati. Tako mislijo na dokončno ureditev knjižnice v 'jamarskem domu, marsikaj pa bo treba napraviti tudi v »Kraljici Krasa*, kjer naj bi uredili tudi biospeleološko postajo. Že kmalu pa naj bi stekle tudi priprave na proslavo prvega jubileja 10 letnice j ustanovitve, ki U> leta 1979 Do takrat naj bi izdali tudi priložnostno dolini Korna, kotalkarsko prireditev ob zaključku leta. N mjo vabijo vse ljubitelje te zvrsti. Brez dvoma bodo šli na prireditev tudi številni slovenski ljubitelji te panoge, da bi tudi primerjali veščino nastopajočih s svojo. S kotalkanjem se namreč ukvarjajo v naših prosvetnih društvih v Štandrežu in na Peči. PRVA FAZA BO GOTOVA ŽE DO APRILA? PRIPRA VE ZA ŠIRJENJE PROSTOROV ESPOMEGA Tovarni Brunnschweiler in Ciemme se bosta prešel li v industrijsko cono Kot poročamo na drugem mestu, bodo v občinskem svetu jutri zvečer ''svetovalcih razpravljali tudi o prodaji občinskega zemljišča na področju industrijske cone pri Štandrežu podjetju Ciemme liquori, t.j. tovarni likerjev, ki ima sedaj svoje tovarniško poslopje ob Ulici della barca, tik pred sejmiščem Espome-go. Sedanje tovarniško poslopje so zgradili po vojpi, tovarna izkorišča ugodnosti goriške proste cone. V regulacijskem načrtu naj bi na tem prostoru uredili parkirišča za obiskovalce Er pom ega. Lastniki tovarne imajo že pripravljene načrte za gradnjo novega tovarniškega poslopja v industrijski coni. Baje imajo tudi zagotovljen denar za novo gradnjo, težave so doslej imel: ie z zemljiščem. Tudi tovarno Brunnschvveiler nameravajo prenesti iz sedanje lokacije v industrijsko cono. Kot je znano, naj bi na zemljišču, kjer je sedaj ta tovarna, v kateri je zaposlenih nad 70 ljudi, med temi precej Slo-vj. lcev, zgradili dodatne, paviljone lapornega. Tudi tu Se je preselitev tpvame zakasnila zaradi pomanjkanja ustreznih zemljišč'na štan-dreškem področju in tudi, ker se lastnik In trgovinska zbornica nista sporazumela za odkupno ceno za sedanje zemljišče; in naprave na tjjem. Pred nekaj tedni pa so iz deželne uprave poslali Brunn.schvvei lerju razlastitvene dekrete, sredi te ga tedna so baje tovarnar in zastop niki trgovinske zbornice podpisali sporazum o prodaji žemljišča' in brošuro. Če je Slavko Rebec v svojem poročilu podal 'e globalno oceno nnrav ljenega dela ter orisal šmarnice, ki naj bi jih v bodoče skušal uresničiti novi odbor, je niz izčrpnih podatkov posredoval v obsežnem taj- PD »NAŠ PRAPOR* Pevma, Oslavje, štmaver vabi jutri. 18. t.m., ob 16. uri na gostovanje mladega odra OOZSMS iz Vrtojbe, z veseloigro Marjana Marinca «AD ACTA« Predstava bo v prosvetni dvorani. NOVA TRGOVINA ŠPORTNIH ARTIKLOV Inter Centro Šport GORICA, Tržaška cesta (nasproti letališča — blizu mirenskega mejnega prehoda) — tel. 30-910 nudi po cenah, ki so nižje od vseh ostalih tovrstnih trgovin v Italiji: • SMUČI: FISCHER, BLIZZARD, DYNASTAR, MA-XEL, KNEISSL, SPALDING, VITTOR TUA IN MOROTTO v • VEZI: MARKER, SALOMON, TYROLIA, LOOK NEVADA • SMUČARSKE ČEVLJE: CABER in NORDICA • ZIMSKO OBUTEV: ORTLES, MERIBEL itd. • OBLAČILA: GIGI RIZZI, MARILENA, ARVIL, MOS-SANT, RED FOX, SKITEX, SUBALPINE, COLLE Obiščite nas; prepričali se boste! u Hotel ARGONAVTI KIDRIČEVA 7 Tel. (065) 23-812 Telex: 34372 yu hotarg ŽELITE PRIJETNO DOČAKATI NOVO LETO IN SE POSLOVITI OD STAREGA? LAHKO SE ODLOČITE ZA SILVESTROVANJE V PROSTORIH: — restavracije — pivnice — žar kluba — prireditvene dvorane in — nočnega bara Aranžmaji so različni VSAK ARAN2MA — svojevrstno doživetje Za rezervacije se oglasite direktno na recepcijo hotela, ki Vam bo postregla tudi z reklamnim materialom za Silvestrovo VABLJENI! tovarne. V roku dveh let bi morali zgraditi novo tovarno. Vsekakor pa bodo del dvorišča opustili takoj in že v aprilu. Ob priliki Espomega, naj bi bil dokončno zgrajen tretji razstavni paviljon, ki so ga lani zgradili le do polovice. Zaključeno ekipno šahovsko prvenstvo Primorske Že drugo leto se tekmuje tudi v šahu po novih pravilih in tako ima celotna Primorska, kot regija tudi svoje ekipno šahovsko tekmovanje. V ekipah, ki štejejo po deset igralcev nastopajo na prvih šestih deskah člani, nato nš dveh deskah šahistinje in na deveti in deseti deski mladinci. Po tem sistemu se daje možnost vsem društvom, da se bavijo tudi s kvalitetnejših šahom, prav tako. da posvetijp več skrbi ženskemu šahu 'in vzgoji 'mladih igralcev. Na področju Primorske šahovske zveze je1'letos tekmovalo v dveh skupinah osem šahovskih društev. V severni skupini štiri v južni skupini štiri. Prvaka obeh skupin sta se v finalnem dvoboju srečala v nedeljo 11.12.77 v LIPICI, kjer sta v prostorih hotela «Maestoso» odigrala dvokrožno srečanje. Rezultati prvega kroga so bili: Rusjan - Milinkovič 0:1, Kragelj -Brečevič 1:0, Zucchiati - Jeras 0:1, Šuligoj - Ferluga 0:1, Dornik - Ajdnik 0:1, Bratina - Horvatič 0:1, Šte-kar - Jakomin 1:0, Kraševec - Uršič 0,5 - 0.5. Vodopivec - Večjak 1:0. na deseti deski Nova Gorica nj imela predstavnika in je prepustila obe točki Kopru. V povratnem srečanju pa so bili igralci iz Nove Gorice bolj uspešni in so dosegli naslednje izide: Rusjan - Milinkovič 0,5:0,5, Kragelj - Breče vič 0,5:0,5, Zucchiati -Jeras 1:0, Šuligoj - Ferluga 1:0, Dornik - Ajdnik 1:0, Bratina - Horvatič 1:0, Štekar Jakomin 0,5:0,5, Kraševec - Uršič 0:1, Vodopivec -Veljak 0:1. Prvo srečanje se je končalo z rezultatom 6,5:3,5, v korist Kopra, drugo pa s 5,5:4,5 v korist Nove Gorice. S skupnim rezultatom 11:9 si je tako priborila ekipa iz Kopra pravico, da tekmuje v drugi slovenski šahovski ligi, naslednje leto. B. F. Mladi iz Vrtojbe danes v Pevir.i in v Sovodnjah Člani mladinske gledališke skupi' ne iz Vrtojbe bodo danes gostovali v dveh krajih v goriškem eamej' stvu, in sicer v Pevmi in v Sovodnjah. V Pevmi bo prireditev ob »• uri v tamkajšnji prosvetni dvorani, na pobudo domačega prosvetnega društva «Naš prapor», v Sovodnjah pa ob 19. uri, v Kulturnem doma, na pobudo domačega prosvetnega društva. Vrtojbenski mladinci nastopijo z veseloigro Marjana Marinca «Ad actai>. Sinoči so z njo nastopili v domu Andrej Budal v Štandrežu. Vrtojbenski gledališki igralci so pri nas dobro znani in priljubljeni, saj j? nastopili že lani s podobno kurne~*] jo in so želi zanimanje zlasti Pri mladih. Medtem ko je današnja prireditev v Pevmi prva po doglednem času, se ona v Sovodnjah uvršča v bogato dejavnost, ki se odvija v tamkajšnjem Kulturnem domu. Z naše strani upamo, da bomo še vnaprej pogosto poročali o prireditvah v Sovodnjah, istočasno pa da bodo nase kronike o prosvetnem delovanju bol) pogoste kot so bile doslej: Odgovor UGG o cenah vstopnic V zvezi s številnimi protesti zaradi povišane cene vstopnic za ko-šarkarske tekme prve A lige v spori' ni hali na Madonnini, obvešča vodstvo UGG, da nima pri tem nobene odgovornosti, kajti o cenah vstopnic ih (Tvsčrn kar je v zvezi s košarkarsko ekipo odloča le vodstvo Pagnossin*.1 m Gledališča Danes, 18. decembra, ob 16. uri* Janez Svetokriški: En srečen, veseli inu vseh troštov poln dan voščim' Predstava v komorni dvorani PDG, namenjena upokojencem^ ločniški most ponovno odprt Včeraj so ponovno odprli za promet ločniški most, ki so ga zaradi usada pri delih na desnem bregu Soče morali zapreti v četrtek zjutraj. Urnik plavalnega bazena za občinstvo Razstave V Domu Andrej Budal v Št»n" drežu je odprta razstava domače!?3 slikarja-samouka Janeza Nanuta-ki razstavlja vrsto akvarelov *n drugih slik, med katerimi jih Je precej s štandreško motiviko. -V* galeriji Ii Torchio razstavlja te dni svoja najnovejša dela štever-janski slikar Vladimir Klanjšček. Razstava je odprta do konca let3- Kino Gorica VERDI 15.00 - 22.00 »La banda del Gobbo*. T. Milian, I. Danieli. Pre’ povedan mladini pod 14. letom. CORSO 15.00-22.00 «Un attim0 di vita*. A. Pacino in M. Keller. MODERNISSIMO 15.00-22.00 «Cugin<>* cugina*. V. Lanoux. V1TTOR1A 15.00-22.00 »Le calde not-ti di Caligola* C. Colombo >n ^ Romanazzi. Prepovedan mladini P°a 18. letom. CENTRALE 15.00 - 22.00 «Febbre dl cavallo*. L. Proietti, E. Montesan* in C. Spaak. Tržič PRINCIPE 14.00-22.00 »Gran bollito»-Barvni film. k EXCELSIOR 14.00-22.00 »Nevv Yor». New York». Aoivi Gorica in okolica SOČA »Judo in Karate v borbi r. po», francoski film ob 16., 18- 111 20. uri. SVOBODA »Maček na divjem zahod3** risanka ob 16. uri. »Trader hord!I' ameriški barvni film ob 18. h* *W' uri. . DESKLE «Zbogom policaj*,‘ francosi" barvni film ob 17.00 in 19.30. Občinski plavalni bazen na Roj-cah je odprt za občinstvo v večernih urah. Čez dan ga uporabljajo za tečaje plavanja, ki jih obiskujejo športna, društva in šole. Bazen je odprt ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah od 19. do 23. ure, ob torkih in petkih od 19. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih pa tudi čez dan in sicer 15.000 lir za Primorski dne.vnik. od 10.30 do 13.30 ter od 14.30 do NN je za Društvo krvodajalcev 23. ure. | v Gorici prispeval 50 000 lir* Dr. Marilka Koršič je prispeva18 ZAHVALA Ob izgubi drage mame in stare mame ROZINE FIGEU se iskreno zahvaljujemo domačemu župniku msgr. Močniku, domačemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter vsem, ki 50 nam na katerikoli način stali ob strani v težkih trenutkih in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Hčere Marica, Maura, Zdravka, Rozina, vnuk, Silvan in drugo sorodstvo Štmaver, Oslavje, Gorica, Moš, 18. decembra 1977 Ker je imela stara zgradba sa prostor za tovrstne grad ljenje 18. marca 1977. Druga va ** V .1 -si 'V. • •• - mm GORIŠKI DNEVNIK POMEMBEN DOGODEK V ŽIVLJENJU SLOVENSKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI NA GORIŠKEM Položitev temeljnega kamna za Kulturni dom danes na gradbišču Kulturno-športnega središča W nam kljub politični in pravni akciji po drugi vojni oblasti niso hotele vrniti Trgovskega doma, ki so tom ga fašisti nasilno odvzeli, si moramo Slovenci ponovno sami graditi hram slovenske kulture v* Gorici Besedilo spominske listine Posebna zemljepisna lega je Goriško obdarila s ple-nitim obeležjem naravnega stičišča med narodi. Ob ^eku bistrih gorskih voda v nižinsko strugo Soče se je venski delovni rod utrdil že daleč nazaj v prejšnjem tisočletju. Složno z drugimi delovnimi rodovi je v tej kralji zarezal prve brazde svojega samobitnega kulturne-bogastva in zaživel v žlahtni vlogi zapadnega mejnika venske domovine. Dolga stoletja so njegovo podobo oblikovali samonikli izrazi ljudske ustvarjalnosti, ki je v lačnem zatišju fevdalnega reda blagodejno krepila za-vm. V težkem boju za obstoj je velika smrt kmečkih upornikov prižgala na goriškem Travniku novo iskro življenja. Z uporniškim duhom, ki je bil s silo zatrt, je dozo-tevala misel o narodnem prebujenju. Ta misel je neza-*ržno privrela na dan ob «pomladi narodov» leta 1848, ko smo tudi goriški Slovenci odločno stopili v korak s sPlošnim kulturnim in družbenopolitičnim razvojem. Dorica je tako postala potnembno središče, v katerem >rPo Slovenci z bogatim političnim, gospodarskim in dru-bvenim življenjem, s svojimi šolami in z založniško dejavnostjo začeli dokončno uveljavljati svojo narodno podobo. Tedaj si je v Gorici začelo utirati svojo pot tudi gledišče. Marljivi m požrtvovalni člani «Trgovsko - obrtniške zadruge• so dali pobudo za zgraditev dostojnega hra-te-a kulture, ki je bil zelo potreben za nadaljnji razvoj Prireditvenih dejavnosti. Z lastnimi sredstvi so podprli Zvršilni načrt in ga uresničili leta 1904 z otvoritvijo trgovskega doma. V njem se je razvila bogata vsestranska dejavnost, ki je še zlasti prišla do izraza na odru Gledališke dvorane in mu vtisnila plemeniti pečat utrje-V(*ica narodne zavesti. Iz le zemlje so tedaj zrasli pomembni oblikovalci slovenske umetniške ustvarjalnosti, ki je v svojstvenem Goriškem ozračju našla srečno sintezo med literarno, Glasbeno in likovno umetnostjo. Telesnokulturna dejavnost se je na Goriškejn organizacijsko oblikovala leta 1887 v odseku Južnega Sokola. Tudi ta dejavnost je kasneje- dobila svoje mesto v .Trgovskem domu, kjer se /e uveljavila v različnih smereh Udejstvovanja. V letih pred prvo svetovno vojno so se lu zbirale na raznih prireditvah velike množice rojakov, ki so izpričevale življenjskost našega ljudstva. Toda že z izbruhom prve svetovne vojne in nato z nastopom fašizma je bil slovenski človek ponovno ZPostavljen krvavim preizkušnjam. Fašizem se je z vsemi svojimi silami zagnal v nosilne stebre naše kulture in kotel s tem uničiti temelje slovenskega narodnostnega °bstoja. Leta 1930 nas je oropal tudi Trgovskega doma. Iz iskre, ki so jo s svojo smrtjo prižgali naši kmečki oporniki, in iz zanosa globoke narodne zavesti je dve desetletji tlel uporniški duh proti fašističnemu nasilju. ^ mogočnem ognju osvobodilnega boja se je naše ljudstvo i^naško uprlo mračnim silam, fašizma in si z zmago nad P-Hm postavilo nove temelje narodnostnega dostojanstvu. Toda posledice globokih zarez so dolgo razžirale živo *kivo našega rodu na tej zemlji. Iz ruševin in nepovratnosti nasilno vzetega so z velikimi napori pognale klice novega življenja, za katero je bilo prelite toliko krvi. riški Slovenci, oropani svojega hrama kulture, smo dolga desetletja terjali, da se nam povrne, kar je bilo s *Ho odvzeto. Ta zahteva je bila stalno in živo prisotna v *rcih ljudi, ki pa so lahko samo s solidarnostjo matičnega naroda dočakali dan, ko se uresničuje želja o gradnji Ravenskega kulturnega in športnega doma. Odločitev za izgradnjo Kulturno - športnega središča v Gorici je bila sprejeta na pobudo Slovenske kulturno -Gospodarske zveze, ko je bil dokončan Kulturni dom v Trstu. Gradbeni program se je razvijal v skladu s pozebami, ki so narekovale sklep, da se poleg gledališke dvorane in drugih prostorov za kulturno in prosvetno de-[ovnost izgradi še objekt za nego telesne kulture in športne dejavnosti. Prvi od petih načrtov je bil vložen 14. junija 1969. Goriška občina je končni načrt odobrila 5. decembra 1973. T*ne 24. maja istega leta je Slovenska kulturno - gospodarska zveza imenovala komisijo za sestavo odbora za Gradnjo kulturnega doma v Gorici, ki je delovala do 6. Novembra 1975, ko je bil ustanovljen Odbor za gradnjo kulturnega doma v Gorici. Delniška družba Kulturni dom te poverila, gradnjo objekta v Ulici I. Brass gradbenemu Gpdjetju Livio Sgubin. Arhitektonske načrte je izdelal ing. Grh. Edo Mihevc, univerzitetni profesor v Ljubljani. Stakne račune je izdelal domačin dr. mg. Adolf Močnik, ki te vršil tudi gradbeno vodstvo in bil koordinator tehničnih dačrtovanj. Posebna komisija, imenovana v ta namen. *Premija dela, ki so se začela 5. decembra 1974. Na dan vzidanja Spominske listine se ozira oko za b°tjo, ki je bila s takimi težavami prehojena. Ni bilo lahko ^selej obvarovati se pred razdiralnimi poskusi sovražno dp-zpoloženili sil. V novem ozračju bolj človeških in Repnih odnosov med narodi in še posebej ob novovzpo-Ruvljenem prijateljstvu in sodelovanju med Italijo in Ju-Guslavijo, bodi Kulturno - športno središče v Gorici učinkovit dejavnik za uveljavitev slovenske narodnostne skup-dosti, ki naj prispeva k složnemu sožitju in medsebojnemu kulturnemu oplajanju tu živečega prebivalstva. V Gorici, 18. decembra 1977, na dan vzidanja spominske listine v temelje Kulturno - športnega središča Odbor za gradnjo Kulturno - športnega središča v Gorici Današnja vzidava spominske listine in položitev temeljnega kamna Kulturnega doma v Gorici predstavlja pomemben mejnik v gradnji Kulturno-športnega središča. Sovpada namreč s tretjo obletnico pričetka gradnje športnega doma ter z gradnjo temeljev Kulturnega doma. Odbor za gradnjo Kulturno-športnega središča je sklenil, da za to priložnost priredi kratko svečanost, ki naj omogoči slovenski javnosti, da si ogleda doslej opravljeno delo in da se prepriča, kako dela napredujejo in kako se vedno bolj bliža čas, ko bomo te objekte tudi pričeli uporabljati. Slovenci ob zapadni meji smo v začetku lega stoletja zgradili dva pomembna narodna centra ob zapadni narodnostni meji, Trgovski dom v Gorici in Narodni dom v Trstu. V teli domovih smo razvijali bogato kulturno, prosvetno in rekreacijsko delovanje, brez katerega si ne bi mogli zamišljati vsestranske rasti. Ti domovi so bili naš ponos in tudi simbol naše žive navzočnosti na narodnostno mešanem ozemlju. Goriški Trgovski dom. so naši predniki, združeni v Trgovsko -obrtniški zadrugi, zgradili s svojim denarjem leta 1904. Načrt Gradivo za prlču|očl zapis |e bilo zbrano na pogovoru, ki ga je klub «Simon Gregorčiči) v Gorici za občinstvo priredil s predsednikom Odbora za gradnjo Kulturno -športnega središča Gorazdom Veselom, projektantom prof. Edom Mihevcem ter statikom in vodjo del inž. Adolfom Močnikom. Poleg tega so v tem gradivu zajete tudi misli izrečene na pogovoru, v katerem sta sodelovala Marko VValtritsch, ki |e predavanje priredil, ter arhitekt Jože Cej. niki novega režima usmerili proti Slovencem in proti vsemu, kar je bilo slovenskega. Medtem ko so v Trstu Narodni dom, ki je odigraval enako funkcijo, zažgali, so v Gorici fašisti z ustrahovanjem prisilili zakonite lastnike, da so podpisali kupoprodajno pogodbo in tako za majhne denarje prišli v posest te zgradbe. Demokratična fronta Slovencev je v svoji spomenici, poslani leta 1949 predsedniku vlade, z dokumenti opozorila na krivico, ki je bila storjena Slovencem, ter zaman zahtevala vrnitev Trgov skega doma. Zakoniti lastnik je preko sodišča hotel uveljaviti svojo pravico, da se mu ukradena lastnina vrne in s tem vrne Slovencem kot skupnosti, vendar so mu oblasti to preprečile. V težkih prvih povojnih letih je dvorana pri «Zlatem pajku* na Verdijevem korzu pomagala potešiti največjo žejo goriških Slovencev po domači besedi in kulturi. Kakor hitro pa se je kultur-no-prošvetno življenje pričelo krepiti in so potrebe po prostorih postajale vse večje, se je izkazalo, da «Zlati pajek*, ki se je preimenoval v Prosvetno dvorano, ne zadostuje več. Prvič se je o potrebi izgradnje kulturnega doma v Gorici v začetku šestdesetih let govorilo v odboru Mladinske iniciative, organizacije, ki je sprožila v zamejstvu, še posebej na Goriškem, proces pomlajevanja in poživitve delovanja. Takrat je bilo prvič u-radno sklenjeno, da se mora poiskati zemljišče, ki bo primerno za takšen objekt. Priznati je treba, da parcele, ki bi ustrezala vsem potrebam fsrediščna lokacija, velikost itd.) ni bilo. Razpravljalo se je o nakupu «Paj-ka» ter izgradnji nove hiše, o odkupu kina Vittoria, gradnji na parceli na Svetogorski cesti, o lokaciji v Ul. Terza armata, kjer so po repulacijskem načrtu za- Gorazd Vesel, predsednik odbora za gradnjo Kulturno - športnega središča v Gorici čelnika spomeniškega varstva Bo-nomija in namestitvijo njegovega naslednika Deganija, le ta je imel glede stare zgradbe v Ul. Seminario drugačne poglede. Hotel je, da se ohrani, oziroma, da se ohrani vsaj, fasada. Z dovoljevanjem za gradnjo na podlagi tega načrta je podjetje Sgubin, ki je prevzelo gradnjo, zasadilo prvo lopato 5. decembra 1974. lpta, eno leto po izstavitvi dovoljenja. Oktobra 1975. leta je bila izdelana prva varianta načrta v fazi izgradnje, ki ni več upoštevala stare fasade in s korci krite strehe, kot je predvideval načrt, ampak je oblikovala fasado na način, ki je sodobnejši in ki se vključuje v zgodovinsko cono. Potrebni so bili novi pogovori na ravni strokovnjakov na občini, na politični ravni. Ker ta varianta ni bila po godu, je bila oktobra 1976. leta vložena nova in zanjo izstavljeno dovo- ^oimneKa listina ojjTullumo obortnem »Tediičuv^jjorvcv f^OMbna p*tnl;«pt»nfli Upi J* gonili« oUtriU » jtUmcnttim obeUpjevn namvnafi gtiiiic* naro&t bi tirih gorekib -*o4e v nijineko strugo M j« eloveneki Aelovni rob utrdil jm balot v peejtnjrm ti eot le tj u.G>l p jno } brugimi htlovnimi robovi j« v tej potnij\ paropal prvo bropbo evo/ege oamobitnogo kulturnega. bogaotva m p* p tv« tv platani vlogi papobn«^ močnika »loven ek« botnovin«. jg)olfe »toletj* »o njegovo pobobo obUkovalt oamomkU ipropt (jubok« uetverplnoeK, ki po v mračnem petijju frvbalnrga roba blagodejno kropila pavoat. ip ttfhrm boju pa obotoj j« vrl tka tmrt ktnrbkih upornikov pnpgala na goritkom*Jravniku novo iakro jivljenja. 3 upomtikim bubom, ki j« bil • til« potrt, jr boporrvolo -miool o narobnem prebujonju.*ja mi««! jene^a&rjno prt vrv la na ion ob * pomladi narodov" Uta 1646, ko om« tubi goribkiC^louruci obletno otopili v korak • optoinim kulturnim in brupbcno po Uličnim rapvojom. orica jt loko pookla pomembno trobili«, v katerem tmo f^levenri p bogatim političnim,gaepoiee-ekim in bru» Itvmim Jivljenjem, • tvojimi lolami in p palo^nilko dejavnoatjo počeli dokončno uveljavljati tvoj« narobno pobobo. I *jf#daj *i j« v gorici paČ#lo utirati tvojo pob tubi gl«baUbč«.^ar(jivi in požrtvovalni člani ‘‘prgavoko- obrtmi ko pabiu go* to bali pobubo pa pgrabitev beotojnega broma kultur«, ki j« bil pole potrobm pa nabaljnji rapvoj pnrobitvonib bojavnotti .Tj lattai mi troiatvi to pobprti ipvrlilni načrt in ga utoaničili Uta 19°4 p otvorikrij« pri nagradi Mesta Trst 1. 1956, ko niso podelili nobene nagrade. V prvih letih po drugi svetovni vojni je napisal simfonično pesnitev škocjanske jame in potem zaporedoma še Veselo simfonijo, simfonično pesnitev Le vkup, uboga gmaiva. Kratko simfonijo, kateri so priznali 3. nagrado pri nagradi Mesta Trst 1. 19G7 in jo je Bruno V četrtek. 22. t.m., ob 20. uri bo v dvorani Glasbene šole v Kopru klavirski koncert DUBRAVKE TOMŠIČ v priredbi Društva prija tel jev glasbe Odlična slovenska koncertant-ka bo izvajala dela Beethovna, Debussyja in Brahmsa Rigacci realiziral z orkestrom gledališča Verdi, godalno Suito leta 1969, Koncert za orkester 1. 1972 in lani Ritmične impresije. Ob teh čistih simfoničnih delih moramo omeniti še tri kantate: Punt po Gradnikovih tekstih, ki ga je napisal za zlx>r pred vojno, po njej pa predelal za zbor in orkester ter je doživela praizvedbo 1. 1964 ob otvoritvi Kulturnega doma. Ka-stavsko balado R. Gervaisa za mešan zbor in orkester in Dve sesiri po Aškerčevi pesnitvi za ženski zbor in orkester. Večino teh del je posnel prav orkester RTV Ljubljana. Ritmične impresije so absolutna, čista simfonična glasba in sam' naslov hoče poudariti nosilno vlogo ritma v vseh. treh stavkih,! ki delo sestavljajo. V sklepnem stavku je Vrabec uporabil redek in značilen sedemosminski takt in dal 7. njim duška svojemu veselju do oblikovanja. Njegova govorica iz haja iz zanesljive šele (Vrabec se je učil kompozicije pri Vasiliju Mirku in Vitu Leviju) in izdaja avtorjevo pozornost do glasbenega snovanja v tem stoietju, ne da bi se s tem prilagodila kaki novejši šoli in ne da bi koketirala z modami in eksperimenti. Zato srečamo v Vrabčevih delih jasno izoblikovane melodije, ki znajo biti zveste domačemu izročilu, a zna jo tudi peti po živem razpoloženju in na iznajdljiv način. Zato so njegove harmonije sicer moderno občutene, zvočno in barvno nabite. vendar v skladu s prisvojenimi estetskimi načeli, ki odklanjajo tvegane poti. Zato tudi ima Vrabec toliko ’ veselja s polifonskimi postopki in to enako v vokalnih kakor- v simfoničnih skladbah. Njegov orkester zveni vedno polno in je predvsem nosilec čvrstega glasbenega toka. Glasbeni stavek oblikuje Vrabec precej prosto, tu razklepa svojo fantazijo, da se lahko vdaja veselju do pripovedovanja z zvoki. George Gershtvin je bil sin judovskih maioruskih emigrantov (njegovo pravo ime je Jakob Gerš-vin) in se je rodil v Brooklynu 1. 1898 komaj kak mesec po prihodu staršev v Združene države. Nihče pred njim ni znal tako združiti v enoten glasbeni Izraz vse značilnosti rodne dežele: začel je sicer kot skladatelj nopevk. zabavnih melodij in glasbenih komedij, s katerimi se je povzpel do trdnega slovesa: vendar je takoj postal pozoren na jazz. ko se je ta z juga začel pojavljati tudi v severnih državah. Z Rhapsodg in blue (1923-24) je prvič poskusil združiti jazz in resno glasbo v enoten izraz. Naslednje leto je napisal Koncert v f duru za klavir in pozneje še druge simfonične skladbe, med katerimi je najbolj znana in najbolj posrečena simfonična pesnitev Amerikanec v Parizu. V Parizu se je seznanil z vodilnimi evropskimi skladatelji in se je želel izpopolnjevati, zato je prosil Mau ricea Ravela, da bi ga učil. Ravel ga ni sprejel za učenca, češ da je že veliki Gershvvin in da ne potre bilje od njega ničesar. Koliko je bil baskovski skladatelj pozoren na Gershvvinovo glasbo, je dokazal s svojim Klavirskim koncertom v g duru, v katerem je sam uporabil nekaj nedvoumnih jazzovskih prijemov. • Ko je Gershvvin 1.-1925 pisal svpj koncert, si je lahko privoščil sprotne vaje z orkestrom, da je popravljal orkestracijo: toliko je že bil bogat, da je lahko vzdrževal cel orkeštev! Gershvvin je bil sam odličen pianist in je sam nastopal kot solist svoje Rhapsodg in blue in Koncerta. Neizprosna bolezen mu je iztrgala pero iz rok, ko je bil razmeroma mlad in je veliko delal in še veliko obetal. S torkovo izvedbo se tudi mi spominjamo štiridesetletnice Gershvvinove smrti. Zanimivo je ugotoviti, kako častimo Gershvvina, ki je znal ustvariti tipično ameriško glasbo in tipično ameriško opero (Porgy in Bess). in ga cenimo predvsem v Evropi, medtem ko gledajo ameri škj glasbeni krogj (neupravičeno) bolj kritično nanj. Beethovnova Peta simfonija je dovolj popularna, da je ni treba predstavljati. Radi bi priporočili poslušalcem, naj odmislijo vso literaturo, ki je nastala o tj simfoniji, naj pozabijo na »usodo, ki trka na vrata* in na vse klišeje, ki jih še vedno razširjajo o velikem nemškem skladatelju. Če katera glasba, potem njegova gotovo ne rabi slabe literature, da jo poslušamo in da nas osvoji. P. M. V"""/?.? A V* Simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana v dvorani Slovenske filharmonije, ki bo v torek gost Glasbene matice (•iiiiiMmifiiiiiHimtiNiiniiimiiitiiffiiiiMiMimmimiiHiMMiMHiiiHiMifHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMtfgnaMu IflMItllllMItHItllMIIIIIIItlimMlliravltlMIMaHHIIIMIHMMmiltlllHIII HimMItminmmilllMtlltMMIHIIMMttllUlMItHIIIIIII""""11 V OKVIRU LETNE ZBIRKE JADRANSKEGA KOLEDARJA* Songi in preproste pesmi v Košutovi zbirki «Selivci» Trije tematski krogi: satira, socialnost in razpoloženjska-miselna lirika • IIIIIIIIMUltHnimumHIMMIIIIIIIIIIIIIMIHIMIIimmilMtlllllMtMmmillMIIIHIUIIIIIIIIIIIlillllinilMIIIIIMIIIMlIltHMIIIIIIlMIHIUIIIIIIIIHHMMMIIMIMIIMtlMIIIIIIIIIU« NOVA PESNIŠKA ZBIRKA TRŽAŠKEGA NAREČNEGA PESNIKA PIRONA: -SKORAJ MESTO- Trije tematski deli: cTrieste* - «Remenade» - «Stroligando» Svojo prvo pesniško zbirko z naslovom «Un amor selvadigo* (Preprosta ljubezen*) je tržaški narečni pesnik Sidney Piroua objavil pred dvema letoma. Bilo mu je teduj 52 let. Svoje pesmi je torej nosil v sebi več desetletij, preden se je odločil, da jih objavi. In najbrž bi jih nikoli nc izročil tisku, če bi ga prijatelji, znanci in sorodniki ne prepričali o njihovi visoki umetniškj vrednosti. Toda uspeh prve pesniške zbirke je spremenil življenje Sidneya Pironc. Potisnil ga je v kolesje odnosov z javnostjo in ni se mogel izogniti objavi druge zbirke, ki je pravkar izšla pri založbi Re-bellato z naslovom «Quasi una cita* (»Skoraj mesto*). Naj takoj povemo, da je že prvo bežno branje te nove zbirke potrdilo v nas zelo ugoden vtis, ki smo ga imeli ob prvem srečanju s pesnikom. In dodali bi še nekaj več. Misel na objavo, to je na izpostavljenje kritiki bralcev, je Pivono prisilila. da posveti večjo skrb formalni plati svojih pesmi, kar je nedvomno zelo koristilo poetični kakovosti teh njegovili najnovejših pesmi. Kar pa se tiče tematike, je zbirka razdeljena na tri dele, ki jih je pesnik naslovil «Trieste» (»Trst*), »Remenade* (»Potegavščine*) in «Stroligando» (»Razmišljanja*). O prvih dveh delih zbirke bi ne imeli kaj dodati k temu, kar smo že povedali ob izidu »Preproste ljubezni*. Pesnik se v njih poslužuje tradicionalnih prijemov rjudske, narečne pesmi, ne da bi — kot je v takih primerih obvezno — globlje segal v zgodovinske komponente motivov, ki ga navdihujejo. Drugače povedano, se o-mejuje na to. da zabeleži dogodek in da nanj optimistično reagira, saj je prav v tem glavna vloga preproste ljudske poezije, ki črpa tolažbo predvsem iz želje po začaranem svetu, v katerem ni skrbi ne gorja. Naj pa le povemo, da zna Pirona tudi v tem pesniškem vzdušju doseči nenavadne miselne globine, kot na primer v pesmi »Ancora deriiro* («še notri*): Videl sem zaljubljenca. Hodila sta in se držala za roko. Prav sredi Kanala na Rusem mostu sta se ustavila in on in dvignil prst in ji ga rahlo pritisnil tia nos. In ona mu vrnila je poljub. Zadišalo je po lepih letih moje mladosti, ki jo še nosim notri, a je od zunaj nihče več ne vidi. Zaključni verzi te pesmi so prav gotovo zelo učinkoviti, saj nas na najbolj neposreden način opozarjajo na eno največjih in najbolj dramatičnih skrivnosti staranja, loj je nedvomno v tem, da se človek absurdno stara le za druge in da si mora v zrelih letih nadeti neko vrsto tragične maske, v katero ne verjame, pa čeprav se zaveda, da je ne more in ne sme odložiti, kadar je v družbi s sočlovekom. Najboljši Pirona pa je prav gotovo v tretjem delu Zbirke, v katerem se svobodno prepušča svojemu liričnemu navdihu, ne da bi čutil nobeno obveznost do tradicije narečne poezije, razen tiste, ki kajpada izhaja iz .jezikovnega medija. Njegov pesniški svet se tako v hipu razširi in postane univerzalen. Motivi so sicer še vedno vzeti iz vsakdanjega življenja,, vendar dihajo v vzvišenem vzdušju čiste izpovedne ganjenosti in upoštevajo nauke vseh pesniških šol našega stoletja in še zlasti tiste, ki se po petdesetih letih z vedno večjo prepričeval-nostjo postavljajo v obrambo vračanja v sfero realistične neposrednosti. Da je to res, nam lahko posredno dokaže odlomek iz kratke pesmi »La Speranza* («Up»), ki tudi v tem našem okornem prevodu ohranja vso svojo vsebinsko pristnost: Vse še ni končano. Na suhem drevesu je še list, ki se guga samoten. Še prej kot o narečni poeziji bi v takem primeru lahko govorili o najnovejših poskusih nacionalne poezije, da se preko narečnega jezikovnega bogastva in ljudskega pesniškega melosa povrne k pristnosti in v prenovljeni obliki spet zavzame mesto, ki ji pripada v zgodovini književnosti. Giotti je v tem pogledu napravil zelo zaslužno delo. Podobno delo je za njim, pa čeprav za zdaj z manjšim odmevom, napravil Pirnetti in sedaj je tu Sidney Pirona, ki se z vedno večjo pravioo uvršča med najvidnejše pesnike te vrste. Tržaška poezija je torej tudi v svoji italijanski komponenti živa, veljavna in. kar je morda še najvažnejše, pomljiva svojega čustvenega poslanstva, kot zelo lepo izpričuje odlomek iz Pilonove pesmi «In Via!e» (»V Drevoredu*), ki ga tu spodaj prepišemo za zaključek : Spoznal sem te v Drevoredu pod košatim drevesom, v luninem svitu ob cestnem kamnu. Po 'edla si mi sladoled in radostna si se smejala. Ko se na vse to spomnim, vidim samo tebe ob tistem cestnem kamnu, kjer se je le trenutek, ustavila usoda. JOSIP TAVČAR V knjigi «Selivci» je Miroslav Košuta zbral songe iz gledaliških del in preproste pesmi, ki so po svoji verzni enostavnosti res preproste, a vsebujejo tudi mnogo trpkega, tragičnih spoznanj, satire, pesimizma, boja, itd. itd. Ze na začetku pa se nam ob songih zastavlja kar samo od sebe vprašanje: ali lahko tek ste. ki so prirejeni zgolj za nev nost, petje, obravnavamo koi čisto literaturo, ali nemara izberemo pri vrednotenju drugačne kriterije? Jasno je. da so songi vezani ra note. verzi morajo biti tekoči, besede kar se da razum Dive, stavčne zveze nezapletene, da dosčžejo Svoj učinek in se »zlijejo z glasbo v enkratno loto. Nekateri Košutovi songi stremijo res le k spevnosti, tekočemu ritmu irt sintezi gtasba-tekst, drugi pa spel prinašajo zahtevnejše sporočilo, ki se lepo usklaja tudi s »preprostimi pesmimi*. Zato bomo v tem zapisu nakazali nekaj značilnosti pesniške knjige «Selivci» kot celote. Zaradi preglednosti je prav, da celotno vsebino zbirke razdelimo na tri dele, ki se mi zdijo zanjo značilni, oziroma na tri tematske kroge: satiro, socialno ter objektivno, razpoloženjsko ali miselno pesem. Vse tri pojme jemljem zelo na široko, kajti v bistvu' so integracijski moment pesmi, velikokrat , se med seboj prepletajo, so povezani' itd. Satira: Košutova satira je predvsem neko tipko spoznanje, ila svet uravnavajo zakoni, ki človeka omej uje.jo in mu nadevajo lisice, da se ne more svobodno gibati: »zakon tc za vrat drži. / in če se ne ravnaš po njem. / če ne lajaš kakor psi, / si prišel na tale svet / zgolj v ječo posedet* (Pesem o Janinger-ju in Terezi). Resnice ni nikjer: »kaj pomaga nam resnica, / saj resnica nima strica: / je le stara nogavica, / ki obuva jo berač*. (Resnica nima strica), človek mora molčati, pokoravati se, češ, »kaj iskal bi dlako v jajcu, / kaj satire pel po sili: / če ne boš ponižno tiho, / ti bojo gobec zamašili*. (Dlaka v jajcu). Košutova satira je ugo- tovitev o situaciji in okolju, ki ga obkroža. Jasno .je, da bi oes-nik rad zakričal, se uprl, fizič no tega ne more, zato pa ima silovito sredstvo — verz. Socialna pesem: Ta tematski krog sestavljajo pesmi, ki razga lijo krivice, bolečine internirancev v Rižarni (Ciklus o Rižarni). V pesmi «Kngele bengele* se Košutova misel ustavi ob prostitutki, ki je verjetno v vrtin cu, v začaranem krogu zabredla na »nečedno p6l». Pesnik gospe na »Rusem mostu* ne obsoja, ra koncu ugotavlja, da je ^življenje bridka stvar*. V »Prvomajskem pozdravu* se Košuta pogovarja s sinovoma, ki sprašujeta ob pogledu na rdeče zastave na prvomajski manifestaciji, kaj se dogaja po svetu: iv Čilu. Boliviji, Urugvaju.,.: «povsod je zver na preži, da te uklene. / da stre- lja, aretira, muči, sodi...*. Se več je pesmi z bolj ali manj uo-udarjeno socialno tematiko, nekatere so samo lirični utrinki, povsod - pa je čutili utrip pesnikovega srca, ki deli usodo zati-rancev. , Razpoloženjska, objektivna. mi-' selna lirika: Upam si trditi, da je takih pesmi še največ. V. močno poenostavljenim, tesnim, toplini izrazom, ki je Košuti lasten in domač, predstavlja kriški pesnik skice iz narave, pesmi. ki mejijo na ljubezen, ki so šaljive, razposajene, a tudi temne in svetoboijske. Povsod o-pažamo tiepotešenastu lahko je komaj opazna, a vendarle je, To so (res rili Mrtva postaja. Vern o stvareh srca, človek brez glave, Upornik brez upanja. Jerebica v gmajni in še in še. Košuta ni didaktičen, čeprav njč gov-a misel izzvenega na prosojen način. Tu so pesmi, ki prinašajo spoznanja o svetu in sebi, človek je center, kajti tudi živali delujejo personificirano. Sicer je zelo težko ločevati posamezne stopnje in prelivanje ene teme y drugo. Če bi natančneje pogledali v svet »Selivcev*, bi dobivali še več motivov za razmišljanje, kar bi lahko pomenilo, da je zbirka heterogena. To pa vsekakor ni. Razen nekaterih pesmi je knjiga harmonična celota, ki učinkuje zabavno, a konec koncev pusti bralca v grenkobi, malodušju ,, in melanholij, skratka, vabi ,sv meditacijo , -• Knjigo, ki je' izšla v sklopu zbirke »Jadranskega koledarja* ori 55TT, je opremil Klavdij Palčič. Po mojem mnenju slikarjeve reprodukcije našo v skladu z vsebino knjige. MARIJ ČUK lllllflltlllllllinilllltll llllllll milim flltf »llllll II MllllllltlllllltlltItIvOtllllllllinillllllMHIIIIMllillIlllllt lili IHIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIlIllllIllIMlliiiliHIIHIIItlllllllHIIHI V PRIREDBI SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE «Pesem v prijateljstvu» Nastopilo je sedem zborov iz Trsta, Nabrežine, Spilim- v ^ berga, St. Jakoba v Rožu, Ajdovščine, Izole in Šibenika Slovenska prosvetna zveza v Trstu je tudi letos organizirala srečanje pevskih zborov pod našlo vom »Pesem v prijateljstvu*. V veliki dvorani Kulturnega doma je nastopilo sedem pevskih jjbo-rov, med temi. pripadata dva slovenski narodnostni skupnosti iz avstrijske Koroške in s Tržaškega, to sta mešani zbor «Rož» iz Št. Jakoba, k> ga vodi Lajko Mili-ssvljcvič, in moški zbor «Igo G”U dem iz Nabrežine, ki ga vodi Sergej Radovič. Zborovsko petje italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji je predstavljal mešani zbor iz Izole ped. vodstvom Amine Dudine, ki se je prvič pojavil na večji korovski prireditvi. Iz Trsta je bil moški zbor «Alabarda», ki združuje pevce — uslužbence tr- umi iiiii imiiiiiitniiii mi nul muhi iiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiimiiiimimiiiiiiiuHiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiimimiiiiiiiiiiiiiimi Knjižne izdaje Založništva tržaškega tiska Založništvo tržaškega tiska nam je za konec leta pripravilo res lep knjižni dar za naše knjižne police in omare. V tradicionalni zbirki Jadranskega koledarja nam je poleg koledarja — almanaha, poklonilo še pesniško zbirko našega domačega avtorja Miroslava Košute, knjigo «Krvavo Posočje* briškega pisca - vojaškega izvedenca Vladimira Gradnika, roman Charlotte Bron te «Villelte» in bogat priročnik za gobarje «Vse o gobah*. K tem izdajam je treba dodati še krasno HIavatyjevo barvno monografijo in pa »Dnevnik in spominsko knjigo iz fašističnih zaporov* avtorja Milčeta Škrapa žaške podružnice Italijanske naredile banke; vodi ga Giorgio Gec-chihj.- Furlanske zbore je zastopal mešeni zbor iz Spilimberga pod Vpdstvom Giorgia Kirsčhncr-ja L; Slovenije so povabili še moški zbor «Šreckri Kosovel* iz Ajdovščine pod vodstvom Klavdija Kolcinija, iz Hrvatske pa mešani zbor »Kolo - iz Šibenika, pod vod-sh cm Nikole Bašiča. Vsekakor je teko t"r •’•», na katerem nastopajo zbori raznih narodov in narodnosti, zanimivo in koristno: poslušalcem nudi neko sliko dejavnosti in dosežkov amaterskega zborovskega petja, pevcem pa zadoščenje za uspešen nastop, obenem pa spoznavanje delovanja, programov in kvalitet ' drugih pevskih zborov. Kar zadeva kvaliteto, so seveda bile otip l.iive razlike med posameznimi zbori, vendar je celotni vtis večera bil ugoden. Vsak zbor je na svoj način prikazal prizadevanja; svojo pevsko voljo in svoje dosežke v okviru glasovnih sposobnosti, svoje možne sestave in v tem pogledu želel ponuditi svoje najboljše, najsi bo v preprosti ljudski, najsi bo v umetniško in tehnično zahtevnejši pesmi. Zbor mladih pevcev iz St. Jakoba na Koroškem opredeljuje značilna naravna mehkoba zvoka; od časa, ko smo ga slišali v Piranu, je na poti k interv-" • čistosti in zlitosti nekoliko napredoval. Koroške ljudske v priredbah R. Gobca (Ko v hribe k dečvi grem), L. Lebiča (Ta drumlca 'e zvomnaba), M. Tomca (Snuoči sem dobiv pisemce) in F. Cigana (V ves) je zapel pristno občuteno, brez nekih pretiravanj in vsiljivih izumetničeni, s kakršnimi se nemalokrat srečujemo pri izvajanju koroških ljudskih pesmih pri nekaterih drugih zborih, posebno še pri manjših (Jevških sestavah. Prvikrat smo se srečali z moškim zborom »Alabarda* iz Trsta, ki kaže določeno pevsko tradicijo: njegova prizadevanja so pripeljala do sorazmerno zadovoljive glasovne ubranosti in pevske discipline. Zapel je štiri Jhrdske v prii-u' ali J. Kerna - G. Cecchini ja C-Vchio fiume), P. Carnicla (Marinaresca), L. Garzonija CCiair-parus de sabide sere), in G. de Marzija (Joška la Rossa). Mešani zbor italijanske narod riostne skupnosti iz Izole je potrdil dobri’ začetek na poti k prizadevanjem za ubranost glasov; z voljo in zanositoSfjo, ki so jo pevci pokazali s tem nastopom, bodo pri nadaljnjem delu gotovo (dosegli §e večje oplemenitev in zlitje glasov. Moški zbor »Igo Gruden* iz Nabrežine sodi v zadnjem času gotovo- med najboljše pevske zbore med Slovenci v Italiji bodisi po doseženi kompaktnosti delovanja, oodisi po glasovni lepoti, to je zlitju ili v pogledu zvočne uravnovešenosti, kakor tudi po izraznosti. Po začetni Srebolnjakovi Bori, ki se ni mogla povsepi izluščiti iz. neke zadržanosti, so se nadaljnje pesmi, kakor Simonitijeve L.jubavne pesmi iz Rezije, Vrabčeva Bratje veseli vsi in iu ska narodna Kalirika, vedno bolj sproščale v pristnejšo in prepričljivejšo občUtenost, ki je dosegla višek pri Kalinki. S to je zbor učinkovito zaključil, prvi del sporeda. . Drugi del sporeda je začel me šani pevski zbor Spilimberga, ki je še posebej pritegnil našo pozornost. Po kvaliteti izbranih 'n številno ravnomemo zasedenih glasov, po doseženi zlitosti ter zvoc-ni izravnanosti, voluminozno«! i. 1f) izbranem sporedu in njegovi izredno muzikalni izvedbi, ki je delovala vseskozi plastično in prepričljivo, je prekašal ostale zbore in privedel do doživljajskega vrhunca, kakršnega pričakujemo lahko le pri zboru, ki je svoje delovanje zastavil sistematično, ki ima zahtevnejše umetniške ambicije in izkušanega ter muzikalno izredno očutl.iivega dirigenta. 7,bor je izvedel Ežultate Deo A. Scarlattija. Matona mia čara Or-.landa di Lassa. H oiampanilut G. Viozzija in Qualti-o arie slovacche B. Bartoka, pri katerih je prišlo do izraza prefinjeno sodelovanje pianista Uinberla Traneanellija. Poudariti moramo tudi uspeh zbora iz Ajdovščine, predvsem pri interpretaciji Vrabčeve Bilečan ke, katere gradnja je napetostno izredno prepričljivo rasla, kakor je že dolgo nismo slišali, škoda le. da je učinek popustil ob kan cu, kar je povzročil nelogičen pre IVAN SILIČ revije Primorska srečanja uspešno uresničujejo svoje poslanstvo Izdajateljski svet revije ska srečanja — rePije za druz ^ slov je. gospodarstvo in kulturo je te dni sprejel program reVh za prihodnje leto in pa načrt, hkrati pa tudi ocenil 0°. d.anja prizadevanja glede ureS a. čevanjd začrtanih nalog ob ~ cviku izhajanja revije letos s" mladi. . -.f;. Prvi koraki - doslej so izšle j1 ^ ri številke Primorskih srečiMh ,_ Iri/oif po je že peta — so vzP°,[;ii n\ saj je reviji uspelo'zapol n zel, ki jo je bilo čutiti ob M ^ ja n ju posameznih regionalno°z na in vsebinsko neenotnih revij sicer vendarle dokaj enotnem P' štoru, kot je Primorska. Članf damieljskega sveta so na sl!°i sestanku poudarili, da bi m°’aj bitj revija v prihodnje še bolj povezovanja in medsebojnega zvavanjc tako na Primorskem ; tudi s slovenskim prostorom v , talijl. V zvezi s tem si bodo • hW'' firViUfteiKlU krepiti stike družbenopolitičnimi organizacija"' ■ Stike, ki so bili zaenkrat on\e.{xa le na glavna primorska sredi* ' pa razširiti, tudi. na druge ske občine ter tako še razgl. krog bralcev.. > Revija'bo skladno s .program pričela še bolj celovito oPraVJ,n svoje družbenopolitično poslan^1 ’ ki izhaja zlhsti iz dejstva, da . baja na 'območju. ki je ob »»'> • Tako namerava posebno P°forl,,L. nameniti izvajanju osimskih srtj razumov, ki jih velja obravnava permanentno, saj gre tudi za -. veljavijanje politike sodeloval ’ neuvrščenosti in napredka. Ije namerava vnesli še več pora za podružbljan ie. revije. P zornost pa nameniti pomemom dogodkom v slovenskem dnt~ . nem in političnem življenju v hodnjem letu. to ie kongresom ze komunistov, vol hram in seL da nadaljnjemu uvekavljanju V jeoatskega sistema. Ena P°m,ni. nih tem pa bo tudi 35-letnica ne vstaje primorskega ljudgP in združitve Primorske z ur Primorska srečanja so po * < vilu naročnikov ie sedaj ena F.-bolj razširjenih revij v saj ima okoli /.900 naročnik0 ' vendar pa namerava kron še r h širiti. Zato se je izdajateljski s'.fl dogovoril, da akcijo pridobil novih naročnikov spelje s P0,n°x0i učencev primorskih srednjih ' MATEJA HOČEVAR DAN št. 69 Sveža številka revije «DAN* menja kar tri uvodne sestav„. slovenski šoii. kar je povsem /umljivo, saj je bila slovenska..^ C POVSC '-. slovenska la v zadnjem obdobju v osPr, pozornosti zaradi volitev v šob ( organe in tudi zaradi reforme ■ ^ stva. Dušan Jelinčič piše o *• brez ocen* oziroma o novem činu spremljanja učenčevega 1 Vo-ia’ Ace Mermolja razmišlja o v $. znanja iz zgodovinskega iu d*1 ,f-njega vidika, Marij Čuk pa v stavku «šola po meri* toži 0 . fi izpolnjenih stremljenjih č!oV; ki zaradi nostrifikacije dipte01®.flVi more opravljati poklica, kate1 se je namenil. ,,,eh Boris Simoneta piše o »trim stezah*, kar je dan<’s {f. izraz za rekreacijsko nabiranj® j, lesnih kondic-H, Naivnež se Iots]0-radia, specifično tržaškega v 'ri-venskem jeziku. Janko Furlan^j, še o fotoamaterlzmu (z lenim1 - jg. merki umetniške fotografij®?-rio Magajna piše o »srečni’1 dorcih* ( spis bogatijo baryn® n. tografije), Zdenka Trampu^ cin piše o »dnevu planincev''- .,.j nimiva je še kar ostra Po t ' jrifl Marije Vere Husu z zaradi njegovih pogledov na a nistično gibanje in položaj sploh, Stanko Birsa se sp®1 j0. lepili časov Komornega zbora- sip Tavčar r>a začenja _ ^ Stendhalu v Trstu. Sergij v razpravlja o »družbi in te^btlč-Ncmčiji*. sledi .še nekaj P1 ‘lenega gradiva. Ovomica ;i® »o- čena folklorni reviji «ce* 1,0 re, čez tri dole*. sPlS {Nadaljevanje na t. strani) PRIMORSKI DNEVNIK IZBOR IZ DELA decembra 1977 .$• I rr . N E Ljudje in nravi čenče so zbrisale mesto »Poldrugi mesec po potresu je Velingrad cel in leži kakor prej v Cevinski dolini ob slovitih mineralnih vrelcih. Tja se pride po dobri cesti ali z ozkotirno železnico. To navajamo, ker se še vedno najdejo ljudje, ki dvomijo o obstoju Velingrada.« Tak je povzetek iz reportaže v sofijskem tedniku »Poglede o Velingradu, mestu kakih 200 kilometrov jugovzhodno od Sofije, ki ga je v začetku novembra prizadel potres 7. stopnje po Mercalliju. Zakaj to prepričevanje, ko pa je že iz uradnih sporočil znano, da m bilo človeških žrtev in da je bila le manjša gospodarska škoda? Zato, ker so bralci vpraševali v pismih in po telefonu, kaj se je zgodilo z Velingra-dom in ali je res, da se tam dogaja naravna katastrofa neverjetnih razsežnosti. Tokrat je list zapisal, da je bilo poškodovanih 400 stavb,- med katerimi jih 160. ni več uporabnih, da so za vse ljudi našli bivališča in da življenje teče normalno' Med sprehodom po mestu poročevalci niso opazili večjih posledic potresa. Velingrad je normalno mesto, le tu in tam so dimniki bolj rdeči kot drugi, ker so pač novi. Poročevalci so zavrnili govorice, da so mineralni vrelci usahnili, da je voda zalila polovico stavb, da se je mnogim ljudem zmešalo, da je voda dosegla 20 stopinj in da bodo začeli izseljevati prebivalce, ko se bo tem peratura povzpela na OD. V poročilu je vprašanje, kako je moglo priti do tako neverjetnih govoric in zakai je sploh treba odgovarjati nanje, končuje pa se z ugotovitvijo, da je natančno in takojšnje poročanje najboljše sredstvo proti raznim čenčam. Kuočija z vitkostjo Prizadevanje Američank in Američanov, da bi se znebili odvečnih kilogramov, je pripomoglo »shujševalni industriji« k rekordnemu prometu, ki se je že približal desetim milijardam dolarjev. Ljudje trošijo zdaj več kot kdaj prej za tablete, ki preganjajo občutek lakote, za obroke z malo kalorijami, za razgibalne aparate ipd. Poljske kampanje Konec leta je v znamenju intenzivne politične kampanje — Priprave na konferenco PZDP — Problemi se kopičijo POSEBEJ ZA DELO VARŠAVA, 13. dec. — Zadnji mesec v letu Je na Poljskem vedno potekal v znamenju stopnjevane, intenzivne politične kampanje. Včasih je to izviralo iz pretiranega fetišlziranja pianskili nalog, a tudi še danes Je izpolnjevanje ali preseganje plana ena glavnih skrbi ministrstev in direkcij posameznih panog, odgovornih pred partijo za uresničitev razvojnega programa. Toda zadnja leta se partijsko vodstvo ne zadovoljuje samo s količinskimi izkazi in »dobrimi pokazatelji«, temveč zahteva tudi določeno kvaliteto, izraženo v večji produktivnosti, varčevanju, bolj racionalnem poslovanju. S čim nastopiti na drugi državni konferenci PZDP? To je zdaj tetma, ki je osrednji predmet razprav ne samo na volilnih partijskih konferencah, ampak tudf na širših zborih delavcev in občanov. 2e dolgo odlašajo z rešitvijo številnih problemov, predvsem nerealnih cen in boljše preksrbe prebivalstva. Za to so zadolžene posebne komisije in delovne skupine, ki so .jih ustanovili lani, potem ko je vlada preklicala sklep o podražitvi živil in nekaterih drugih potrebščin. Za zdaj ni konkretnih informacij o tem, ali so opustili ali ne prvotni predlog, naj bi te komisije pripravile odloke in ukrepe, s katerimi bi temeljiteje spremenili strukturo porabe (z novo politiko cen) in sistema gospodarjenja, ter svoje projekte predložile na druga državni konferenci. Državna konferenca, napovedana za sredi januarja prihodnjega leta, bi morala imeti — kot je svoj čas poudaril prvi sekretar CK PZDP Edvvard Gierek — »odločilni pomen za uresničitev programa 6. in 7. kongresa partije, za oživitev vizije moderne, pravične in bogate Poljske«. Kot se je uveljavilo v najnovejši praksi, sklicuje-jd državno konferenco med dvema partijskima kongresoma, kongres partije pa je vsako četrto leto. Glasilo CK PZDP »Trybuna ludu« piše v uvodniku, da je naloga druge državne konference, oceniti dcfsedanje uresničevanje .sklepov 7. kongresa in določiti smernice dejavnosti v zadnjih letih tega desetletja. Od tega Je namreč odvisna uresničitev kompleksnega programa, ki predvideva globoke spremembe v razvoju proizvajalnih sil in naraščanju življenjskega standarda delovnih ljudi in katerega otipljive rezulta- te je pričakovati ob koncu desetletnega obdobja, 1980. leta. V pripravah na konferenco — piše glasilo CK PZDP — je »pomemben element poglabljanje nadzorstvene vloge partije«. Partijski kontroli so dali veliko vlogo zlasti zdaj, med izvajanjem »gospodarskega manevra«, katerega namen je, s pregrupiranjem sredstev hitreje zboljšati položaj na notranjem trgu in pospešiti stanovanjsko izgradnjo. Potreba po omejevanju investicijske porabe in krepitvi delovne discipline je ustvarila nove deformacije v delovanju posameznih organov, že s tem pa se je povečala odgovornost članov partije in partijskega aparata za pravilno izpolnjevanje zelo zahtevnih in zapletenih nalog. Poljski tisk je te dni ozna-moval obletnici zadnjih dveh kongresov, ki ju je ocenil kot »najpomembnejša dohodka v zgodovini poljske ljudske države«. Ta dva datuma nekako sovpadata tudi z obletnico dramatičnih dogajanj v decembru 1970. leta, ko so v partijskem in državnem vrhu izvedli velike kadrovske spremembe, katerih neposredni povod so bili verižni delavski nemiri v velikih baltiških mestih. Novo vodstvo z Edvvardom Gierkom na čelu je že v začetku 1971. leta, na 7. in 8. plenumu CK, predložilo ambiciozen program, ki naj bi Poljsko povedel v družbo najbolj razvitih industrijskih držav sveta. Navzlic težavam in podedovani okornosti administrativnega aparata, so ta program dosledno izpeljali.Ustvarili so velik proizvodni potencial, opremljen z najsodobnejšo tehnologijo, pri čemer so za investicije porabili tretjino narodnega dohodka. Toda na rezultate teh naložb bo treba počakati vsaj še nekaj let, zato je razumljiva nestrpnost, ki se kdaj pa kdaj pokaže v hujših kriznih situacijah (na primer delavski nemiri v lanskem juniju). Vzporedno z napori za ureditev gospodarskih problemov pa poljska partija bojuje prav nič- lahek ideološki boj za ohranitev avtoritete in zaupanja, ki si ga je pridobila po »decembrskih dogodkih«. Zaradi tega ni nobeno naključje, da je tisk v člankih ob obletnici partijskega kongresa opozarjal občane na potrebo po krepitvi nacionalne enotnosti in zaupanja v program PZDP.. »Patriotizem sodobnega Poljaka, zavedajočega se smotrov, ki jih hoče ustvariti naša država, je drugačen od patriotizma iz obdobja bojev in odpovedovanj,« piše »Trybuna ludu«. »Ta novi patriotizem se izraža v delu za domovino — s kvaliteto, visoko moralo, moderno organizacijo in učinkovitim gospodarjenjem. Ni brez pomena dejstvo, da se je ta novi tip patriotizma začel oblikovati ravno v obdobju, zasnovanem v programski misli 6. partijskega kongresa.« V sedanji kampanji pred državno partijsko konferenco leti ostra kritika na gospodarske organizacije in posameznike, ki s svojim ravna, njem »dražijo javnost« in jo »vznemirjajo«. Ostre besede pa so bile izrečene tudi na račun dosedanje ' politike na področju porabe, zunanje trgovine, investicij. Med problemi, o katerih bo morala svojo sodbo podati tudi druga konferenca, naštevajo »zatezanja v preskrbi občanov«, pojave špekulacije in korupcije, »pomanjkanje najosnovnejšega gospodarnega odnosa v delovnih organizacijah, kršitev discipline dela in nagrajevanja, zapostavljanje ekonomskega računa«, nesocialne pojave v medčloveških odnosih«. »Učinki gospodarjenja,« ugotavlja v uvodniku »Trybu-na ludu«, »niso odvisni samo od finančnih naJožb, nove tehnike in tehnologije, ampak tudi od tega, kako ravna sleherni izmed nas, to pa zahteva samoocenjevanje vsakega člana partije.« ILIJA MARINKOVIČ Ameriški preplah Zaskrbljenost ZDA zaradi nafte po najnovejših dogodkih na Bližnjem vzhodu —- Srdita kritika administracije OD NAŠEGA NEWYORSKEGA» DOPISNIKA NIJW YORK, dec. — Nafta je osrednji predmet ponovnih razprav o tem, katera pot po zdaj spremenjenem bližnje-vzhodnem pejsažu najbolj ustreza nacionalnim ameriškim interesom. Najprej je nastal preplah zastran ameriških strateških zalog nafte, ki naj bi jo natočili v opuščene rudnike soli vždolž obal Mehiškega zaliva, tako. da bi Amerika lahko zdržala do deset mesecev brez uvoza. Medtem ko so tako imenovani veliki listi ameriškega vzhodnega pasu ploskali korakom egiptovskega predsednika, so drug za drugim v presledku nekaj dni v uvodnikih srdito kritizirali administracijo, ker menda skopari in se obotavlja naložiti v ta posel večje vsote denarja. »New York Times« in »Wall Street Journal«, lista, ki se dostikrat ne strinja-ta, sta v tej stvari enotna: Washington naj z4 ta posel odšteje vsaj 20 milijard dolarjev. Glasilo Wall Streeta pravi: »To so stroški, na katere je treba gledati kot na izdatke za kopensko vojsko, mornarico ali letalstvo«. »New York Times« pa: »Zdaj se moramo bolj, ne pa manj zavarovati pred bojkotom.« Nenadoma oživljeni interes, ki ga vodilni listi v uvodfii-ku posvečajo temu sicer bolj malo premlevanemu - vprašanju, seveda kaže, da v zvezi z egiptovsko-izraelskim dialogom ne rastejo samo ameriški upi, ampak tudi strah pred polomom. Ce ne bo ameriška ranljivost zaradi velike odvisnosti uvoza nafte postala malo manj tzra-žita, se utegnejo ZDA — kot se boje pristaši hitrega po-večanja ameriških zalog — prav kmalu znajti na tem, da bodo morale na Bližnjem vzhodu izbirati z vidika nacionalnih interesov manj ugod-no pot. Pot, ki jo je ubrala administracija pred senzacionalnim preobratom v Jeruzale. mu, so podprle vse sile v ameriškem političnem vrhu razen močnega proizraelske-ga lobbyja: Sovjetsko zvezo »privesti nazaj« na bližnje-vzhodno prizorišče, za ceno, da druga velesila pritisne na najbolj radikalne sile v arabskem svetu, medtem ko bodo ZDA v povračilo še naprej pritiskale na Izrael. V tem ko je kazalo, da drugače ni mogoče zagotoviti ameriških interesov v tem delu sveta, in v tem ko Je protisovjetski lobby samo z malce godrnjanja spremljal to »vračanje ZSSR na Bližnji vzhod« so se židovski krogi znašli na tem, da izbirajo med Tel Avi-vom in Washingtonom. Po potovanju v Jeruzalem, ko se je odprla možnost separatne rešitve, sta se ta dva močna ,in organizirana kroga interesov na ameriškem političnem prizorišču združila v hrupnem pritisku na Carter ja, da naj zapusti dotedanjo pot in podpre, če že ne separatno rešitev, vsaj tisto rešitev, ki bo izposlovana pod izraelsko-egiptovskijn vodstvom. V tem menda tiči vzrok dejstva, da je v vročičnosti tistih dni, ko je Sadat potoval v Izrael in je Amerika cincala, ali naj sprejme povabilo na sestanek v Kairo, Henry Kissinger tukaj pogosteje govoril kot pa Cyrus Vanče in so ga tudi bolj poslušali kot njegovega naslednika. Glasilo Wall Streeta povzema smer tega pritiska takole: nobena »vseobsežna« rešitev z ameriškega vidika ni potrebna, dovolj je imeti ob sebi Egipt, Saudsko Arabijo in Izrael. Egipt in Izrael dajeta vedeti, da to želita, medtem ko Saudska Arabija nima kam — tako modruje glasilo ulice, ki jo opisujejo kot »politbiro kapitalizma«. Saud-ska Arabija je naložila 60 mi-lijard dolarjev v zahodne, povečini ameriške banke, in kot z enako grobo odkritostjo piše New York Times, imajo »ljudje, ki. sedijo na bogastvu več tisoč milijard dolarjev, vse razloge, da trepetajo pred arabskimi radikali in iščejo ameriško zaščito«. »Wall Street Journal« brez dlake na jeziku izvaja vrsto sklepov in nasvetov: -pripraviti se na zamrznjen j e arabskih petrolejskih dolarjev v Ameriki, medtem pa imeti v Riadu / »nekaj« vojaških sve- tovalcev, »med drugim tudi za to, da bi preprečevali državni udar«. Nadaljnja pobuda je, da imejmo na tem območju »dovolj sil, da bi odvrnili Sovjete, morda pa tudi Arabce«, in da naj se »Amerika vede tako, da bi bilo videti, kot da ima namen ostati na tem koncu ir. braniti svoje interese«. Ce k temu dodamo strateške zaloge — končuje »Wa'l Street Journal« — »bomo rešili problem zveze med nafto in državno varnostjo približno toliko, kolikor ga je sploh mogoče rešiti v tem negotovem svetu«. l Glavno je seveda zdaj vprašanje, ali tudi administracija vidi v taki luči pot do zagotovitve ameriških nacionalnih interesov ali pa se, le da nekoliko prilagaja taktiko, v bi-stvu še naprej drži poti, ki je privedla do znanega sovjet-sko-ameriškega sporočila o načelih sklicanja ženevske konference. Pred potovanjem Cyrusa Vancea po Bližnjem vzhodu je bilo o tem slišati naspro-tu joče si glasove. Ce sodimo po glasovih o razdorih v vr. hu, ki jih je administracija pustila v javnost (taki glasovi se ponavadi nikoli le po naključju ne »prikradejo« iz administracije), je očitno šlo za prizadevanje, dopovedati drugi velesili in nezadovoljnim arabskim državam, da je cilij ' »vseobsežna, ne pa separatna rešitev.« Pojasnila so zvenela opravičujoče (»administraciji je politično nemogoče odkloniti, da bi šla N v Kairo«), na Sovjetsko zvezo in Sirijo pa so naslavljali očitke z obžalovanjem, ne pa obtožbe. Ničesar niso sporočili o tem, kako so potekali pogovori tretjega človeka v State Departmentu Philips Habiba v Moskvi, toda po vrnitvi tega odposlanca v Bruselj, kjer se je sešel z Vanceom, da sta potem skupaj potovala naprej na Bližnji vzhod, je predsednikov tiskovni predstavnik v Wa-shingtonu ponovno Izjavil, da se Amerika še naprej zavzema za vseobčo ureditev krize na ženevski konferenci. Da ostanejo ta vrata odprta, o tem govori tudi privolitev sirskega predsednika, da sprejme Cyrusa Vancea v Damasku. Ta odgovor so dolgo pričakovali in so ga priganjali že glasovi, ki so se »prikradli« v tisk, da je bil tudi ameriški državni sekretar za zunanje zadeve proti preveč navdušenemu podpiranju Sadatovih pobud. Pred Van-ceovim potovanjem je James Reston v New York Timesu zatrjeval: »Čeprav bo administracija temu oporekala, je res, da namerava Vanče Sadata opozoriti na to, da gre prehitro, predaleč in preveč javno«. Ni torej gotovo, da je pre. vladala idilična slika iz Wall Street Jouranala ob tem, kako si bodo zagotovili ameriške petrolejske in politične interese — namreč tako, da bodo držali ob sebi Egipt, Izrael in Saudsko Arabijo. »Pametnejšim« washington-skim funkcionarjem pripisujejo oceno, po kateri je bilo doslej vse to le »gledališče, filozofija in celo teologija«, brez konkretne vsebine in morda celo brez naVnena z izraelske strani, da bi do te vsebine prišlo, kajti v Kairo grčdo iz te države odposlanci, »znani po svoji spretnosti, da odgovarjajo gladko, vendar negativno«. Na prvi pogled nenavaden preplah zastran politike do strateških zalog nafte priča, da so skrbi nemara večje od upov. »New York Times« pi. Se: »V svetu, v katerem peljejo vse poti v Riad, ni vprašanje, ali je milijarda sodčkov nafte prevelika zaloga, marveč, ali je premajhna. Čeprav je od šejka Jamanija pravkar prišel iz Riada ugoden glas, da bo Saudska Arabija proti podražitvi nafte, ko se bo OPEČ sestala 20. decembra v Caracasu, je ozračje takšno, da je postalo manj pomembno vprašanje, po čem bo nafta, od vprašanja, kako hitro In s koliko dolarji lahko Amerika pride do zalog, da bi zdržala brez uvoza nafte vsaj pol leta. DRAGISA BOŠKOVIC •miiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMit IberiteI (REVIJO I (DAN! I i i imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiim Uspehi podjetij, napake uradnikov POSEBEN TANJUGOV DOPIS MOSKVA, 13. dec. — Generalni direktor kotlaškega kombinata za proizvodnjo celuloze in papirja v arhan-Selškem okrožju je te dni v »Pravdi« opisal zanimive izkušnje svojega kolektiva v boju za zvišanje delovne storilnosti. V štirih letih Je kombinat povečal proizvodnjo za 25,2 odstotka, delovna storilnost se je dvignila za 36,7 odstotka, plače delavcev pa so se povečale za 20,8 odstotka, ne da bi povečali plačilni sklad. Ob teh dejstvih je direktor Dibcin navedel še eno, o katerem sodi, da je še posebej pomembno: 850 delavcev in uslužbencev so premestili s prejšnjih delovnih mest in jih zaposlili v novo zgrajenih obratih. Takšno »sproščanje« delavcev dejansko pomeni »tehnološki presežek« delovne sile, do katerega je v kombinatu prišlo po zaslugi boljše organizacije dela, večjega zavzemanja zaposlenih in višjih zaslužkov. Skratka, po zaslugi zvišane delovne storilnosti. Ko podrobno opisuje izkušnje, ki so si jih pridobili na bregovih Severne Dvine, generalni direktor Dibcin poudarja, da se je s tem potrdila vrednost znanega »ščokinskega eksperimenta«, vsaj za proizvajalce celuloze in papirja. Svojčas so močno propagirali eksperiment v mestu Sčokinu v tulskem okrožju, v skladu z gospodarsko reformo, ki je prpjdamirala zvišanje delovne storilnosti na podlagi gospodarskih meril. V Sčokinu so že pred nekaj leti »sprostili« precej delovne sile, povečali proizvodnjo in plače. Vendar je ta metoda kmalu zabredla v krizo in so že skoraj pozabili nanjo, predvsem zaradi, kot pravijo sami Sčokinci, neustreznega vedenja višjih planskih in administrativnih organov, ki so nenehno večali planske obveznosti in norme ter hkrati zmanjševali plačilne sklade. Vendar tudi kotlaški kombinat, sodeč po izjavi generalnega direktorja, ni premostil takšnih ovir. »Ni skrivnost,« pravi Dibcin, »da je v ministrskih kabinetih zaslediti dve diametralno nasprotni stališči do uporabe naših notranjih rezerv. Nekateri sodijo, da Je to logična posledica ustvarjalne pobude kolektiva, drugi pa, da je to rezultat napak v planiranju. Kar pa zadeva rezultate uporabe ščokinske metode, Je videti, da je teh slednjih vendarle več, kar povzroča nenadomestljivo škodo gospodarjenju v bazi.« Direktor Dibcin si Je upal v tisku obtožiti ministrstvo industrije celuloze in papirja, ker je neupravičeno zmanjševalo plačilni sklad podjetja. Kot trdi generalni direktor, Je bil kolektiv tako v štirih letih prikrajšan kar za milijon rubljev! Kombinat mora še . vedno poslovati v razmerah skrajno nestabilnega plačilnega sklada, ki ga določa ministrstvo. Dibcin zato pravi: »Na ta način spodkopavajo moralno tn materialno zavzetost kolektiva v boju za nadaljnje zmanjšanje števila zaposlenih.« To z drugimi besedami pomeni, da je ogrožen poglavitni cilj celotne akcije. Vendar se je kolektivu tudi v takšnih razmerah posrečilo, da je doslej zmanjšal število zaposlenih za 1332 delavcev tn uslužbencev in ta »presežek« premestil v nove tovarne. Verjetno bi bilo to število zdaleč večje, če bi zvezno ministrstvo in drugi pristojni organi dovolili, da bi delavci za napornejše delo imeli pravico tudi do — večjega zaslužka. Ce bi torej kombinatu priznali pravico do večjih skladov, če posluje dobro, ter do plana, ki ne bi bil izpostavljen nenehnim »ministrskim korekturam«. Tako pa je Izpopolnjevanje materialne stimulacije v kotlaškem kombinatu obtičalo na pol poti, s tem pa tudi boj za višjo delovno storilnost. Direktor Dibcin se prav zato zavzema, da bi pobudo »od spodaj« bolj podprli. muka. SVETO MASLESA Socialisti v krizi Jokohamski župan naj bi prevzel vodstvo najmočnejše japonske opozicijske stranke — Drugi del kongresa JSP turo umaknil, ker so ji neka teri člani stranke nasprotovali, in skupaj s Hideom De-nom zapustil strankine vrste Kongres so morali prekiniti, to decembrsko srečanje socialistov pa je pravzaprav nadaljevanje prejšnjega kongresa. V ozadju te krize med japonskimi socialisti tiče globlji razlogi za strujanja v japonski družbi, za katera tudi najmočnejša opozicijska stranka še ni našla pravih odgovorov. Na političnem POSEBEN TANJUGOV DOPIS TOjilO, 13. dec. — Jokohamski župan Ičlro Asukata ni do zadnjega trenutka hotel prevzeti vodstva japonske socialistične stranke, najmočnejše opozicijske sile v državi, na koncu pa je popustil pred argumenti dosedanjega predsednika Tomomlja Narita. Ker je bila izvolitev odvisna samo od njegove privolitve, ni dvoma, da ga bodo na kongresu japonskih socialistov, ki se. je začel danes v Toki" tudi formalno imenovali za predsednika stranke. Priljubljeni župan, ki že štirinajst let upravlja Jokohamo, po številu prebivalcev drugo mesto na Japonskem, je postavil pogoj za prevzem vodstva socialistične stranke — da se spremene njena statutarna določila. Namesto izbranih predstavnikov, ki volijo predsednika, je zahteval, da na prihodnjem km gresu sklenejo, da bo pri volitvah sodelovalo vseh 50.000 članov socialistične stranke. Ce bo kongres, kot pričakujejo, privolil v njegov pogoj, bo Asakuta- dokončno izvoljen za predsednika na prihodnjem kongresu, ki bo marca 1978. Poleg tega Asakuta terja tudi večja pooblastila za novega predsednika. Asakutove zahteve seveda niso izgovor politika, ki se je pustil pregovoriti in je sprejel ta visoki položaj, katerega je javno tako odločno zavračal. Se nekaj dni pred privolitvijo, ko je z namiznoteniškim moštvom svojega •mesta potoval po Vietnamu in Laosu, je novinarjem odločno izjavil, da ne pride v poštev, da bi se premislil. Njegovi pogoji pomenijo zdaj veliko več od tega, saj posegajo v bistvo krize japonske socialistične stranke. Japonski socialisti so v zadnjih desetih letih izgubili vpliv, ki so ga imeli v političnem življenju. Zanje je še leta 1965 glasovalo približno 30 odstotkov japonskih volil-cev, pri zadnjih volitvah pa jim je izkazalo zaupanje samo še 17 do 18 odstotkov. Za manjše število glasov, ki so jih dobtii ob volitvah v gornji dum parlamenta poleti, je predsednik Tomomi Narita prevzel odgovornost In odstopil. Po njegovem odstopu pa je stranko zajela še hujša kriza, saj med drugim niso mogli najti nasled nika. Na zadnjem kongresu socialistične stranke, ki . je bil septembra, delegati niso izvolili predsednika. Glavni kandidat je bil takrat Asuk« ta, vendar je svojo kandida- prek zborov meščanov po četrtih, pritožbe pa so pošiljali naravnost njemu in ne nižjim uradnikom. V širših okvirih pa je bil Asukata pobudnik združenja naprednih žiipanov, ki imajo kljub prev«.J: vladajoče liberalno demokratske stranke pod svojo upravo ozemje, na katerem živi približno 50 milijonov Japoncev. Asukata se je izkazal tudi kot učinkovit organizator. Politično kariero je začel v Jokohami pri 34. letih in se kot poslanec zgornjega doma parlamenta leta 1960 izkazal kot nasprotnik japonsko-ameri-škega sporazuma o medsebojni varnosti. Medtem ko so po vsej Japonski organizirali demonstracije proti vietnamski vojni, pa je bil Asukata kot župan veliko bolj uspešen, saj je v Jokohami spre- področju pa gre za boj nje- 1 jemal odloke, ki so prepove- Podpora Belizeju Srednjeameriške in karibske države so podprle pravico Belizeja do neodvisnosti — Osvajalni načrt Gvatemale OD NAŠEGA DOPISNIKA V MEHIKI CIUDAD MEXtCO, 13. dec. — Skupina centralnoamerlških in karibskih -držav: Venezuela, Mehika, Panama, Barbados, Gvajana, Granada in Jamajka, je te dni na konferenci v Kingstonu odločno podprla pravice naroda Belizeja, da svobodno, brez vmešavanj In posredovanja od zunaj, dokončno odloči o svoji prihodnosti. Kot je znano, je Belize zdaj britanski protektorat, ki ga oklepajo z vzhoda Karibsko morje, s severa Mehika tn z zahoda in juga Gvatemala. Londonska vlada mu namerava v bližnji prihodnosti priznati neodvisnost in umakni ti svoje administrativne in vojaške predstavnike s tega ob močja. Gvatemala ne skriva teženj po tem centralnoame-riškem ozemlju, zaradi česar se je vprašanje Belizea že nekajkrat pojavilo kot točka dnevnega reda tudi pred_ generalno skupščino OZN. Svetovna organizacija je zadnjič pred kakimi desetimi dnevi z nadvse prepričljivo večino (115 glasov proti petnajstim), sprejela resolucijo, v kateri obsoja te intervencionistične naklepe Gvatemale in potrju-ie pravico naroda Belizeja, da sam, prek nacionalnega referenduma izbere pot, po kateri naj bi krenil po ne. preklicnem umiku Britancev. Na konferenci v Kingstonu so od Gvatemale zahtevan (prav nič dvoumno in v skladu z resolucijo generalne skupščine OZN), da se javno odreče svojim teritorialnim pretenzijam in da sprejme odločitev referenduma, ki ga bodo razpisali v Belizeju. Odločnost in jasnost tega dokumenta sploh ne presenečata, če upoštevamo, da je Gvate-mala. že julija začela zbirati svoje oborožene sile na meji z Belizejem, hkrati- pa je sprožila močno propagandno kampanjo in na vse kriplje iskala‘podporo ter zaveznike po svetu, ki naj bi podprli njene ekspanzionistične načrte. Velika Britanija je na to odkrito izzivanje gvatemalske vlade odgovorila tako, da je poslala 2000 svojih vojakov na ozemlju Belizeja, kar je še povečalo že sicer visoko tem- peraturo v tej koloniji, ki meri 22.000 kvadratnih kilometrov in šteje približno 14.000 prebivalcev. V King. stonu, pa že poprej so an gleško govoreče države karib skega območja izrazile pri pravljenost, še posebej Ja majka, da tehnološko tn ekonomsko podpro Belize, v razdobju, ki bo sledilo pridobit-vi neodvisnosti. Ta pomoč naj bi bila tudi vojaška, če bo Gvatemala poskušala ures-ničiti svoje grožnje in se s silo polastiti spornega ozemlja. Kaže, da se na tako ^olu-cijo pripravlja tudi sam Belize. Po izjavi ministra za kmetijstvo Plorencia Marina bo Belize 1. januarja 1978 ustanovil stalne oborožene sile, ki bodo štele tisoč mož, njihova naloga pa bo »braniti meje pred zunanjim sovražnikom«. Seveda bi bilo odveč omenjati, koliko truda bo to stalo -to revno in nerazvito deželo, ki lahko v tujino prodaja samo les in kavčuk (v prihodnje pa morebiti še nafto) in ki je doslej pod orožjem imela samo 250 policistov. SLOBODAN PAVLOVIČ mh številnih frakcij z različnimi ideološkimi in političnimi stališči: od skrajno dogmatskih, kot jih tu imenujejo (najmočnejša frakcija »Sa-kaišugi Kjokai«) pa do skraj no reformističnih. Prav zaradi tega jokohamski župan terja podporo vsega članstva in večja pooblastila za reformo stranke, zato pa si tudi socialistična stranka in širša japonska javnost, ki ga podpira, od njega obeta reformo stranke. Ičio Asukata je nedvomno zelo ustrezen človek za uve-navijanje bolj množične in bolj priljubljene stranke. Dovolj je omeniti, da so glavna ovira za njegovo izvolitev za predsednika socialistične stranke — meščani Jokohame, ki ne žele, da bi se od-rekel županskemu mestu, vsaj še 16 mesece« ne, dokler mu ne izteče mandat. Asukata je kot Jokohamski župan uvedel »mestno administracijo ob sodelovanju meščanov«. Zvest politični ideologiji »neposredne demokracije« je kot župan uredil vrsto' problemov v mestu dovali težkim vozilom čez mostove: z drugimi besedami — zaustavil je pot ameriškemu orožju, namenjenemu v Vietnam. Vietnamci so ga te dni zelo prisrčno sprejeli. Kot bojevnik za večjo udeležbo meščanov pri urejanju družbenih problemov je Asukata to poletje s skupino članov socialistične stranke, najmočnejšega japonskega sindikata Sohja in z znanstvenimi delavei ustanovil študijsko skupino za proučevanje samoupravljanja, prvo te vrste na Japonskem. V japonski javnosti pa so zbudili precej pozornosti njegovi članki o samoupravljanju v Jugoslaviji. Japonski komentatorji poudarjajo, sodeč po razmerah v socialisitčni stranki, da Asukata prevzema vodstvo kot »predsednik družbe, ki je pred stečajem«. Upoštevaje njegov smisel za organizacijo in politično ideologijo pa so mnogi prepričani, da bi Asukata utegnil ne le rešiti stranko iz krize, temveč postati tudi voditelj širše opozicije DRAGO BUVAC Neonacisti na Finskem Eksplozija bombe v tiskarni - Obtožbe, protiobtožbe - Nesprejemljive metode POSEBEN TANJUGOV DOPIS HELSINKI, 14.. dec. — Več izgredov neonacističnih skupin je v zadnjem času pritegnilo pozornost finske javnosti. Finski Usti in politični voditelji že lep čas kot povod za svoje članke in izjave o teh skupinah navajajo nedavno eksplozijo v tiskarni manjšinskega dela finske komunistične partije »Kursivi«, kjer tiskajo glasila dogmatskega krila finskih komunistov »Tie-denantaja« in »F.nhet«. Prevladuje prepričanje, da so bombo, ki je povzročila škodo v vrednosti od 1,5 do dva milijona finskih mark, podtaknili neonacisti. Ta dogodek Je sprožil val obtožb in protiobtožb. Skorajda ves tisk, zlasti glasila delavskih strank in sindikatov, pa tudi ugledne politične osebnosti drugih strank, obsoja to dejanje neofašistov kot nesprejemljivo v finski demokratični družbi. Najostrejše obtožbe seveda izrekajo predstavniki manjšinskega dela finske komunistične partije, ki svarijo pred dejavnostjo neonacistov na Finskem in jo povezujejo s hudo gospodarsko krizo, s katero se trenutno sooča Finska. Največkrat primerjajo današnji čas s tridesetimi leti in veliko svetovno gospodarsko krizo, ki je na Finskem sprožila tudi rojstvo profašističnega gibanja »Lapu«, ki slovi po nasilnosti. Ministrstvo za notranje zadeve je šele po nedavni televizijski oddaji, v kateri so intervjuvaii voditelje neonacističnih skupin v mestu Turku, prepovedalo štiri takšne skupine v tem kraju, katerih vodja je bil trgovec Peka Sitonen. Sodijo, da na Finskem trenutno ni več kot 400 neonacistov in da je število njihovih aktivistov zdaleč manjše, vendar je sam Sitonen izjavil, da računa z najmanj 5000 privrženci in da dobiva finančno pomoč od nekaterih velikih zasebnih podjetij, politično pa ga podpirajo poslanci desničarski^ strank. Te njegove trditve seveda niso dokazane. Sitonen Je v omenjeni televizijski oddaji izjavil, da sta njegova vzornika Hitler in Mussolini. Neonacisti si drznejo ho. siti nacistične uniforme s kljukastim križem ter revolverje in javno prirejajo strelske vaje. Manjšinsko krilo Komunistične partije Finske dolži vse stranke in vlado, da posredno spodbujajo neonaciste, češ da je vladna protidelavska politika na isti liniji kot težnje neonacistov. Med političnimi opazovalci v finskem glavnem mestu Je slišati mnenje, da so takšne ostre kritike manjšinskega krila poskus, da bi diskreditirali večinski del partije. ZVONKO LETICA VRVEŽ V VELEMESTU OB TEMZI Še brez lisic in pajkov Avtomobilisti puščajo vozila na.robu mesta— Poldruga milijarda potnikov z avtobusi, pol milijarde ,v vlakih LONDON, 14. dec. — Nekateri izveilenci pravijo, da se utegne britanska prestolnica zadušiti v prednovoletnem prometnem vrvežu. Avtomobilistični klub je pozval člane, naj puščajo avtomobile zunaj mesta in naj se ne vozijo v londonsko središče, češ da zlasti v VVestendu vlada te dni »najhujša prometna zmešnjava, kar jih je svet kdaj videl«. V popoldanskih urah rahijo avtomobilisti tudi celo uro za vožnjo od Hyde Parka do Piccadilly Circusa, medtem ko sicer zadoščajo štiri minute. Med poglavitnimi krivci prometnih zastojev pa niso motorizirani kupci, marveč predvsem dostavniki za trgovsko blago. Skoraj neverjetno se zdi, kako da promet poteka brez še hujših zadreg v mnogomilijonskem Londonu, kjer se samo v jutranjih urah zvrsti nad milijon potnikov. Seveda ne gre za »formulo«, ki si jo je velemesto izmislilo, da bi si pridobilo sloves ene izmed svetovnih prestolnic z najbo- lje urejenim mestnim prometom. Vsa modrost je v izredni disciplini in v smotrnem ravnanju vseh udeležencev prometa ter v dobro organiziranem javnem avtobusnem prevozu in v zelo razpredeni mreži podzemske železnice. Nekaj statističnih podatkov bo nemara še najbolje ponazorilo razsežnosti londonskega prometa. Mestni avtobusi, po svetu dobro znani kot »vozila z nadstropjem«, prepeljejo na leto okoli poldru- go milijardo potnikov, nadaljnje pol milijarde prevozov letno pa oskrbi podzemska železnica. Osem glavnih prog londonskega metroja seka mesto v smeri sever-jug in vzhod-zahod. Metrojsko omrežje je dolgo skupno kakih 400 kilomterov — to približno ustreza razdalji med Beogradom in Zagrebom — skoraj polovica prog je speljanih pod londonskimi ulicami in trgi. V teh decembrskih dneh je londonska podzemska železnica dobila tudi svojo »prvo letečo progo«, kakor so listi označili prometno zvezo med zahodnim Londonom in kakih trideset kilometrov oddaljenim največjim britanskim letališčem Heathrowom, kamor prispejo potniki v dobre pol ure. Mestne oblasti, ki skrbijo za promet s kar najmanj motnjami v britanski prestol-nioi, storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi državljane odvrnile od vožnje z zasebnimi avtomobili v osrednji del Londona. Med sto tisoči discipliniranih Britancev, ki jutro za jutrom prihajajo iz predmestij in okoliških naselij v ožji London, je res zelo malo takih, ki se z osebnimi avtomobili peljejo prav do delovnega mesta. Ce se že vozijo s svojim avtom, puščajo vozilo na enem izmed mnogih brezplačnih parkirišč pred postajališčem podzemske železnice, od koder nadaljujejo vožnjo z vlakom ali pa z avtobusom. Statistika trdi, da potuje 82 odstotkov zaposlenih na delo in domov z mestnimi vozili takrat, kadar doseže prometni vrvež tako imenovano konico. Na londonskih cestah ni niti lisic niti pajkov. Ce kdo s parkiranjem v nasprotju s predpisi Očitno ogroža prometno varnost, se njegovo vozilo kaj kmalu znajde v tej ali oni veliki javni garaži, kamor ga odpelje na-! meščenec mestne prometne inšpekcije. Nepravilno parkiranih avtomobilov ne odvažajo s pajki, ker imajo prometne patrulje dvojnike ključev za vozila vseh tinov. Ljudi, ki jih iz tega ali onega razloga preseneti tak pripetljaj, čaka že kar precejšnja globa 18 funtov, tj. okoli šeststo dinarjev. Za tujce velja izjema vsaj nekaj časa: predpis določa, da tujemu avtomobilistu, ki napačno parkira svoje vozilo, ni mogoče odmeriti globe v prvih štirin-dvajsetih urah bivanja v Veliki Britaniji. D. RADOVANOVI« ! P n moreči "čfiievnik 8 18. decembra 1977 Prvovrstna izbira kot je današnja, resnici na ljubo, se nam ne posreči vsakič. Med izbranci so tokrat trije slavni kitaristi, ki spadajo v sam vrh svetovnih priznanj. Ilahko bi trdil, da njihova imena srečamo zagotovo med prvo deseterico najslavnejših in najpopularnejših kitaristov našega obdobja. JOH MAYALL A Hard Core Package (ABC RECORDS 473) pravijo, da so njegovi koncerti zelo privlačni. V nasprotju z dosedanjimi deli, kjer je bila v glavnem posneta le trda in 4ežko prebavljiva razku-štrana glasba, je v tem albumu več prostora za melodične note. Nekdanji kitarist skupine Procol Harum se je končno le otresel mita Jimgja Hendrixa, ki ga je tako pogosto posnemal v preteklosti. Mislim, da je prav ta ena izmed najvažnejših plati tega šestega zaporednega albuma Robina Troiver-ja. ki načenja novo poglavje. GRAHAM PARKER and THE RUMOUR Stick to me (VERTIGO 9102 017) Če me spomin ne vara, smo Johna Mai/alla v tej naši rubriki obravnavali že trikrat, točneje štirikrat. se pravi tudi v priložnosti, ko je nastopal kot partner. Kot dobro vemo, Magall navadno ne nastopa kot partner, temveč so partnerji vsi tisti, ki imajo srečo, da nastopajo z njim. kraljem — belim kraljem bluesa. Je torej pred iiami res edinstven izvajalec, če si lahko privošči izdati kar štiri plošče r enem letu . . . in vse spadajo v sam vrh, kar se tiče kvalitete. Morda mi bo kateri ljubitelj bluesa očital, da podatki niso točni, rad bi pa dodal, da se vedno oziram le na plošče, ki izidejo na našem tržišču, ker le te pridejo v poštev za našo rubriko. i «.4 hard core package* je odlična plošča, ki jo svetujem vsem ljubiteljem bluesa in dobre glasbe, je, upam si to zapisati, ena boljših plošč tega velikega blues-mana, ki je svoje najboljše note napisal v preteklosti, v prvih letih tega desetletja. Za to ploščo, ki vsebuje deset razmeroma daljših skladb, je John zbral okoli sebe tri glasbenike, ki so širokemu občinstvu neznani. Naj za vas. ki ste zahtevni bralci. ta imena zapišem: kot baterist nastopa Soko Richardson, na basovsko kitaro igra Steve Thompson. kot kitarist pa nastopa James Quill Smith. Seveda je prisotnih 'še veliko drugih sessionmanov. ki pa nastopajo sporadično in jih ne bom imenoval, a pozabil sem najvažnejšega. Johna Mapalla. ki je ta album produciral, napisal vso glasbo, aranžmaje in pri vsaki sklddbi počenja vsemogoče stvari — poje, igra na. drglice, na klavir, kitaro itd .. . Mislim, da je opevanja dovolj! j Graham Parker je postavil na noge novo skupino, ki šteje od pet do dvanajst članov, odvisno pač od skladbe in potrebe, vsi pa so vedno prisotni bodisi na snemanju, bodisi pri koncertih. Med sodelavci so tudi trobentači, saksofonisti ter običajni kitaristi, bobnarji itd. Mislim, da že po teh podatkih veste, kaj lahko skriva v sebi ta album, ki je res pfijeten za poslušanje, nekatere skladbe se približujejo izvajanju gotovo slavnejšega ansambla Chicago. To pa je seveda hvalevredno za skupino, ki je šele pri prvencu. Dejstvo pa je, boste dejali, da je Graham Parker star maček. To pa drži le delno, saj nas ni'Parker v pre teklosti presenečal s tovrstno glas bo. Morda pa res velja pravilo, ki, prevedeno iz italijanščine, pravi, da «v skupnosti je moč»... A še nekaj, če boste v kateri reviji našli ime Pankerja med punk iz-i>ajami. vedite da pisec laže. ker Parker s trenutno glasbo nima nič skupnega! DEAD BOYS Young. Loud and Snottg (SIRE 6038) ROBIN TROWER 'n dtp Dreams (CIIRYSALIS 6307 610) «Mladi, hrupni in smrkavi*, tak je dobeseden prevod naslova tega albuma, ki ga je posnel an sambel Dead Boys in pod katerim se skriva skupinica punk izvajalcev. Ko poslušam punk glas bo, imam vtis, da pravzaprav poslušam preoblečeni revival, ki ' pa ne seže tako daleč in je zato vse prej kot privlačen. Tako glasbo, kot jo izvajajo sedanji kričeči iz vajalci. so nam jo na dosti bolj prefinjen način posredovali v pre teklosti ansambli kot Dr. Feelgood, Velvet Underground in še mnogi drugi. Lestvic« najbolj prodanih plošč v tem tednu v Trstu: (Podatke sva izdelala s pomočjo trgov s ploščami. . .) Morda najvidnejši predstavnik angleškega, oprostite irskega roka je mali (po postavi) svetlolasi Robin Troive", odličen kitarist, ki živi deloma v Združenih državah, deloma v rodni Irski. Tega imena, če se ne motim nismo še o-bravnavali v naši rubriki, žal iz enega samega razloga: že dolgo ni izšla v Italiji kaka njegova plošča in če se ne motim ni izšla niti drugje. Robin Tromer je izvajalec. ki ljubi žive nastope in 45 OBRATOV 1. Solo tu ■ Matia Bazar (AR1STON) 2. Once upon a time - (Donita Summer (ČASA BLANCA) 3. Samarcanda - Roberto Veechio ni (PHILIPS) 4. Angelo azzuro - Umberto Bal samo (POLIDOR) 5. n cielo in una stanza - Franco Simone (RI FR 33 OBRATOV 1. Seconds out - Genesis (CHAR1SMA) 2. Once Upon a time - Donna Summer (CASABLANCA) Burattino senža fili - Bennato (RICORDI) 4., Supemature - Cerrone (ATLANTIC) 5. Heroes- - David Bo\vie (RCA) Sandi Pcrtot in Pavel Ugrin AMERIŠKI ZNANSTVENIKI NA ANTARKTIKI Pod ledenim klobukom so odkrili življenje nmiimi i mmm Pod 120 tisoč let starim ledom videli ribo in druge znake življenja «Antarktika je že drugi planet*, je rekel eden od sovjetskih znanstvenikov, ki so sj pred skoraj dvajsetimi leti postavili na robu Antarktike svoje znanstveno oporišče. S tem je hotel reči. da je ta «ocean ledu* tako daleč od o-stalega sveta, od omikanega sveta, da ga sploh ne poznamo. In čeprav je Antarktika doslej «po-brala* že nekaj ljudi in se večje in manjše zpanstvene skupine šestih držav že desetletja ukvarjajo s proučevanjem tega ogromnega področja, smo še vedno šele v začetku, tako da predstavlja sedanji ameriški «podvig* velikanski uspeh. Skupini ameriških tehnikov in znanstvenikom je namreč uspelo prevrtati v ledeni skorji Antarktike globoko vrtino in «poglcdati» še 200 metrov pod led, na dno izgubljenega morja*. _ Ledovje Antarktike oklepa gorovje te celine ob južnem tečaju in prekriva tudi velikanska prostranstva morja. Znanstveniki so hoteli vedeti, ali je fxxT vsem tehi ledom še kaj živega in so v kraju kakih 800 km stran od južnega tečaja s posebno nadzvočno vrtalno napravo izvrtali v Ross Ice Shelfu torej na področju Ros-sovega morja vrtino skozi 200 metrov debel led in s posebno na pravo «pogledali*, kaj je v 200 metrov globokem morju. In so u-gotovili, da to izgubljeno morje* ni mrtvo, ker so opazili ribo, več sledov po tanki plasti sesedkov in pa druge znake življenja. Sporočilo, ki ga je skupina ame riških strokovnjakov, ki jo vodi dr. John Clough, poslala v Wa-shington, pravi, da so zasledili na teh globinah poleg že omenjene ribe in sledov na sedimentih tudi druge znake življenja. Iz tega je dr. Duwayne Anderson, ki vodi znanstvene programe vseh ame riških odprav na Antarktiki, v zvezi s tem rekel, da «to dokazuje obstoj številnih živih bitij na morskem dnu», že omenjeni Clough pa je iz raznih znakov prišel do sklepa, da je to področje morja že najmanj 120 tisoč let prekrito z debelimi plastmi ledu. V znanosti je doslej veljala domneva, da je pod tem ledom življenje nemogoče, kajti tudi tisto, kar je bilo še živega pred toliki- mi leti. je že zdavnaj izumrlo, saj je nemogoče, da bi se življenje razvijalo in obnavljalo brez svetlobe, ob neznatnem izmenja vanju zraka in brez slehernega vira hrane. Ne moremo namreč ra čunati, da bi se v takšnem ambien tu razvijale alge ali kaj podobnega.’ In vendar je v teh globinah po 120 tisoč letih mraka še vedno nekaj življenja, kot je re: kel znanstvenik Anderson, ki hkrati ugotavlja, da na teh velikan skih podrriorskih področjih vendarle vodovje kroži in da tokovi prinašajo hrano preostali favni. Ko so končno s posebnimi vrtalnimi napravami dosegli sedanji re- -zultat, se je s tem odprl znanstvenikom nov svet, ki ga bodo še podrobneje proučevali. V bližnji prihodnost i nameravajo nastavi ti v te globine vabe in pasti, v katere naj bi se ujelo kako živo bitje. To je povsem razumljivo, da se ugotovi, ali gre za avtohtona* bitja ali p: za morske živali, ki so sem slučajno zašle. Na po dročju, kjer so napravili to vrti no. bodo znanstveniki ostali skozi vse tako imenovano «južno poletje*, torej vse do začetka februarja, ko jih bo od tod pognala zima. Pesem v prijateljstvu (Nadaljevanje s 6. strani) Nedelja, 18. decembra 1977 Ponedeljek, 19. decembra 1977 TRST A TRST A 8.00, 11.00, 12.00. 14.00. 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Vedri zvoki; 10.30 Danes obiščemo Ovčjo vas; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.20 Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldnei KOPER 7.30. 10.30. 12.30. 13.30, 14.30, 20.30, 22.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Kako se počutiš?; 9.15 Ansambel lahke glasbe; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Mini jukc-box; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Orkester Pino Calvi; 11.30 Kirn: svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.33 Najlepše popevke tedna; 15.00 Podajmo si roke; 15.15 Popevke; 15.30 Folk in tudi ne: 16.00 Umetnost, način življenja; 16.05 Free show; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 in 17.45 Od hiše do hiše; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Nedelja na športnih igriščih; 19.3(1 Crash: 20.00 Srečanje z našimi pevci; 20.40 Rock party; 21.00 Radijski oder; 21.45 Vesela opereta. 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 in 9.05 Glasba in kramljanje; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Slovenski zbori; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Glasba od tu in tam; 15.35 Glasbeni ping-pong; 16.30 Glasba za najmlajše; 17.05 Tržaški operetni festival; 18.10 Čas in družba; 18.25 Klasični album. KOPER hod v prehitri tempo. Simonitijeva Kličem vas je bila tokrat bolj plastično izoblikovana kakor na festivalu «Revolucija in glasba* v Ajdovščini. Zbor je zapel še Je rebovo O kresu in Ježevo Igraj kolce. Mešani pevski zbor «Kolo» iz Šibenika je pevsko in izrazno najbolje izvedel Oj sokole Danila Da-neva, rojaka s Proseka, ki je takoj po osvoboditvi bil prvi dirigent tega zbora. Pri Primorskih napevih Stevana Mokranjca bi si želeli nekoliko več pristnejše eno stavnosti nasproti prepoudarjeni kontrastnosti tako v tempu kakor v dinamiki. Na sporedu sta bili še Narodni motiv M. Tomca in Ma kedonska humoreska, številnemu zboru, ki kaže močan pevski za nos. bi mladi glasovi še dopolnili barvo in lepoto zvoka. Sestavljajte TOP lestvico »dol TOP LESTVICA — RADIO TRST A IME IN PIUl.MEK: NASLOV: ........ GLASUJEM ZA POPEVKO: IZVAJA: P d. Izpolnite gornji glasovalni kupon m ga pošljite na naslov: RAJ Radjotelevisione Italiana Postaja Trst/A Ulica F Severo, 7 Trst, v*kot' pripišite TOP LESTVICA Deset najbolj poprašanih popevk bo ste1 lahko’ 'poslušali vsak torek od 15.35 do 16 30 v oddaji TOP LESTVICA V ASA TOP LESTVICA Ta teden ste izbrali naslednje popevke: (1) 1 REMEMBER ELVIS PRESLEY - Danny Mirror (4) UNLIMITED CITATIONS — Cafe Creme (2) SAMARCANDA — Roberto Veccliioni' 4. (3) DIRIDONDA - Novi fosili 5. (7) MOONFLOWER — Santana (i. (—) YES SIR, I CAN BOOGIE - Baccara L 2. 3. 7. (?) THEME FROM THE DEEP — Donna, Summer 8/ («) 6) ZLATO MOJE - Džo Maračič • Maki 9. (10) IL CIELO IN UNA STANZA - Fraufco Simone 10. (—) IL GATTO E LA VOLPE — Edoardo Bennato RADIO 1 ».00. 10.00, 13.00, 17.00. 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje: 6.30 Praznični dan; 8.40 Naša zemlja; 9.10 Nabožna od-\ da ja: 9.30 Maša: 10.20 Pisani glas-beno-govorni program; 14.40 in 16.30 Nogometne tekme; 15.20 Iz nogometnih igrišč: 17.10 Radio 1 za vse; 18.10 Stopimo v komedijo; 19.35 Večerni programi: 21.10 Radijska igra; 22.35 Soft glasba, RADIO 2 7.30, 8.30, 1.1.30, 13.30, 16.25, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Vprašanja Radiu 2: 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Tedenski televizijski programi; 9.35 Oran varieta; 11.00 Radiotrionfo; 12.15 Revival; 12.45 Trenutek resnice; 13.40 Polke, mazurke in valčki; 14.30 in 16.30 Športna nedelja; 15.20 Radovedna jesen; 17.15 in 19.00 Po-nevke; 17.45 Glasbeni program; 19.50 Opera 77; 21.00 Glasbene novosti: 22.45 Evropa, lahko noč. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00. 8.00. 9.00. 10.00. 11.00. 12.00, 13.00, 14.0(1. 15.00, 18.00. 19.00 . 22.00, 23.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.15 Zdra- vo, tovariši vojaki!; 7.30 Za kmetijske proizvajalce: 8.07 Radijska igra za otroke: 8.37 Skladbe za mladino: 9.05 Še pomnite, tovariši . . 10.05 Panorama lahke glas- be; 11.(H) Pogovnr s ''poslušalci: 11.15 Glasba po željah: 13.10 Zabavna glasba f'19.20 Nedeljsko 'Yp~ bortažaU 13 45* Obisk pri orkestru Posaarskega radia: 14.05 Nedeljsko popoldne; 17.50 Zabavna radijska igra: 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice: 20.00 V ne-dcPo zvečer: 22.20 Šesto mednarodno srečanje Glasbenih akademij; 23.05 Literarni nokturno. 7.30, 8.30. 12.30. 13.30, 14.30, 15.30, 16.30. 18.30. 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glasbeni album; 9.20 Igra pianist Peter Nero; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je . . 10.10 Življenje v šo- li; 10.32 Mini juke box; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim: svet mladih; 11.32 Free show; 12.05 Glasba po željah; 14.00 športni ponedeljek; 14.15 Folk glasba; 14.33 Poje Ditka Haberl; 15.00 Živ- « ljenje v šoli; 15.20 D Guardiano del Faro; 15.45 Par besed; 16.00 Pismo iz ...; 16.05 La vera Rp-magna; 16.40 Glasbeni notes: 17.00 Ob petili popoldne; 17.30 Primorski dnevnik: 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Iž zborovskega arhiva; 20.00 Glasbena fantazija; 20.32 Rock party; 21.00 Diskoteka sound; 21.32 Operne skladbe. RADIO 1 7.00 , 8.00, 12.00, 13.00. 15.00. 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje: 8.50 Resna glasba; 9.00 in 10.35 Vi in jaz; 11.00 Ko ljudje pojejo; 11.30 Par besed; 12.30 Samadhi: 13.30 Glasbeni program z Donatello Moretti; 14.05 Učimo se slovnice; 14.20 Mojstri jazza: 14.30 Radijska igra: 15.05 Govorni program; 15.45 Prvi Nip; 18.00 Popevke; 18.35 Mladi in kmetijstvo; 19.35 Večerni pro-. grami; 19.38 Plošče; 20.30 Lo spunto: 21.05 Jutrišnja Evrona: 21.40 Zdravnikovi nasveti; 22.00 Jazzovska glasba SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 22.00. 23.00 Poročila; 5.15 Danes za vas; 6.20 Rekreacija ; 6.50 Dobro jutro, otroci!: 7.20 Reseda na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ringara-ja; 9.20 Izberite pesmico: 9:40 Vedre melodije; 10.15 Kda’, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za vsakogar ne kaj; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pi halne godbe na koncertnem odru; 13.20 Zabavna SlašbbVMs.SO Pripo- Nedelja, 18. decembra 1977 Ponedeljek, 19. decembra 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal ITALIJANSKA TV 11.55 Nedeljska srečanja 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 DNEVNIK 1 - Ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 1 - NOVICE 14.00 Tekom nedelje 14.20 Predstavitev *Po vašem mnenju* 15.20 Po kalifornijskih cestah Sprehajanje po mestu, film 16.15 !)0. minuta 17.00 PO VAŠEM MNENJU 19.00 Nogometna tekma A lige 20.00 DNEVNIK 20.40 Kazen, po romanu Matilde Serao, 4. nadalj. 21.45 Športna nedelja 22.45 Programi prihodnjih dni Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Prvi kanal 12.30 Argumenti, vzgojna oddaja 13.00 Na knjižnem trgu 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Posebna oddaja iz P°ra men ta 14.25 Zgodovinarjev laboratorij 17.(X) Ob petih z Romino Pouter 17.05 Teen, ponedeljkov sestane 18.00 Argumenti, vzgojna oddaj« 18.30 Presenečenje 18.50 Nabožna oddaja 19.20 HAPPY DAYŠ . Iznenaden sestanek, TV n 19.45 Almanah in Vremenska sl* 20.00 DNEVNIK 20.40 Ljubezen in telovadba, ** Kino jutri Drugi kanal 12.55 Smučanje: SMUK ZA MOŠKE 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Ona druga nedelja 15.15 Neposredni športni prenosi Palermo: VATERPOLO 17.00 Comemai. oddaja za mladino 17.55 Pfogrami za prihodnje dni 18.15 Nogometna tekma B lige 18.55 Barnabu Jones, TV film 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 Nedelja sprint •20.40 Glasbeni program z Gabriel-lo Feni 21.55 DNEVNIK 2 - DOSSIER 22.50 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 22.25 Bontd loro MTIri SREČANJE S SODOBNIK ' Ob koncu DNEVNIK, Dan# v parlamentu in Vremens slika roča jo vam . . .: t4i.03’Po.jo amater s|\i zbori; 14.30 Cfla.slVn po željah: 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Klrlturna kronika; 16.00 «Vrti-liak*: 18.05 Izročilo tisočletij: 18.25 Zvočni signali; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Mihutc z ansamblom Vilija Petriča; 20.00 Kulturni globus: 20.10 Oiarne aktualnosti: 22.20 Popevke; 23.05 Literarni nokturno; JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.20 Za nedeljsko dobro jutro 9.20 UŽIŠKA 'REPUBLIKA 10.20 Ostržek, nadaljevanka 10.45 Karino, serija 11.15 LJUDJE IN ZEMLJA 12.25 Val Gardena: SMUK ZA MOŠKE, prenos 13.30 POROČILA 14.10 Križem kražem 14.35 Zakoni divjine 14.50 Veseli tobogan: BOVEC 15.50 Okrogli svet. mozaik 16.05 Smešen obraz, film 17.45 Risanka 17.50 Balkansko košarkarsko prvenstvo: Jugoslavija • Romunija 19.30 DNEVNIK 20.00 M. Crnjanin: ŽIVLJENJE IN DELO MILANA BAUMA, drama 21.05 KAKO SMO GRADILI SLO VENTKO 21.50 DNEVNIK 22.25 Športni pregled Koper 17.50 Košarka: Balkansko prvenstvo: Jugoslavija - Romunija 19.30 Otroški kotiček 20-.1SI STleiSOA »msimhj 1 20:35 IJftibeabn po sicilijansko: film V • glavnih vloeah nastopajo: Alielte' Strovberc, Gerard B'ain, Nino Castelnuovo in Vittorio Gassman. 22.15 Ma’"'ia, TV nadaljevanka, 5. del j Zagreb 10.50 Proslava Liske divizije 15.05 Nedeljsko popoldne 20.05 J. Beran: Človek Upora Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim ČLOVEK IN MOTOR , 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13- U1 13.30 Vzgoja in dežele 17.(X) Program za mladino PRAVLJICA 17.30 Risanka 18.00 Laboratorij 4. vzgojna daja . , 18.25 Iz parlamenta in ŠpoU vesti 18.50 Programi pristopanja 19.05 DRIBBLING Vremenska slika ,io 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti stu° 20.40 ČEVLJAR IZ VIGEVAN*-TV igra 21.50 Programi pristopanja 22.05 Biti kristjani danes 22.55- Poklonitev Schubertu Ob koncu DNEVNIK * ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana ^ 9.05, 10.00, 11.10, 15.05, 16.00 * v šoli 16.25 Kmetijska oddaja 17.10 Vrtec na obisku 17.25 - Zakoni divjine 17.50 Obzornik 18.05 Ultrazvočni globinomer 18.15 Sevanje, serija :- 18.30 Dogovorili smo se 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19:30 DNEVNIK nn 20.00 V. Babič: SEVERNO uu SONCA, drama 21.05 Kulturne diagonale ,c 21.50 Mozaik kratkega filma: F AH AN 22.20 DNEVNIK 22.55 Šahovski komentar Koper ni I4W»hrOtroAki kotiček 20.15- DNEVNIK 20.35, Narodni parki JugoslamJ 21.05 Cocktail melodij, zabav glasbena oddaja 21.45 Baletni večer Zagreb 20.00 'življenje za slavo, drama 21.25 Glasbeni utrinek 21.30 Panorama 22.15 -Obraz. dok. film 22.55 Šahovski komentar JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 20. DO 24. DECEMBRA 1977 TOREK, 20. decembra 8.30, 10.00 in 14.30 TV v šoli; 16.05 Šolska TV: 17.15 Potovanje okrog sveta, serija: 17.30 Zdravo Kalf, serija Zgodbe o psih; 17.55 Obzornik; 18.10 Tako živim sam: Boba Stefanovič; 18.45 V spomin ujeti trenutek; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.01) Ko smo vsi branilci, dok. oddaja; 20.35 G. E. Clancier: črni kruli; 21.35 Obrazi jazza; 22.05 Dnevnik: 22.20 Rokomet; Jugoslavija JLA. Koprska barvna TV 19.30 Odprta meja; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik: 20.35 Noč. film: 22.35 Aktualna tema; 23.05 Narodna glasba, folklorni ansambel Bali. SREDA, 21. decembra 10.00 TV v šoli; 15.55 Hokej: Jugoslavija Romunija; 18.13 Obzornik: 18.28 šah Mat. Piki. serija; 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Radiše na Koroškem: 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Sojenje v Niirnbergu; '22.25 Dnevnik; 22.40 Tekmovanje v veleslalomu; 22.50 Košarka: Jugoslavija - Bolgarija. Koprska barvna TV 16.40 Košarka: Jugoslavija Bolgarija; 19,55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Gospa Bovary, na daljevanka: 21.35 Turistična oddaja; 21.50 Galeb - Ladja miru, dok. oddaja. ČETRTEK. 22. decembra 9.00 in 10.00 TV v šoli; 10.50 Smučanje; 15.00 Šolska TV; 15.45 Smučanje: 16.45 Tekmovanje v va 'terpolu; 17.45 Obzornik; ifi.OO A-piteranija. serija: 18.50 M. Belina: Veselje do igranja, nanizanka! 19.15 Risanka: 19.30 Dnevnik; 20.00 Ko'o za Tita; 21.05 Aktualna tema; 22.00 Miniature: Slikarstvo Zorana Didka; 22.15 Dnevnik; ) 22.30 Tekmovanje v slalomu. Koprska barvna TV 19.00 Smučanje: Smuk za moške 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnev nittr 20.35 Dekliški mošt. film 22.10 S skupnimi močmi, dok. od daja. PETEK, 23. decembri, 8.45, 10.00 in 15.00 TV v šoli: 17.15 Križem kražem: 17.25 Morda vas zanima; Niko Grafenauer; 17.55 Obzornik: 18.10 Vsi enako, vsak po svoje; 18.45 Odlivanje v kovine; 19.15 Risanka: 19.30 Dnevnik: 19.55 Notranjepolitični komentar; 20.05 J. Mitcholl: Jennie, nadaljevanka; 21.05 Razgledi; 21.40 Spencerjevi piloti, serijski film; 22.30 Dnevnik; 23.15 šahovski komentar. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček: 20.15 Dnev- nik; 20,35 Krepostna Suzana, fj ' 21.55 Reklamna oddaja; 22.-10 G beni nokturno. SOBOTA. 24. decembra 8.40 M. Belina: Veselje do n ja, nanizanka; 9,05 Morda ^ ^ zanima: Niko Grafenauer; JjJ. vanje, iz cikla Varstvo pri '* - vanje, iz cima varstvo u1- _ r/j. 9.45 Odlivanje v ko vi no; 10.1« tera bo prva kolo popeljala: * bg .1. Mitchell: Jennie. nadalj.:*-. Nočni brod. drama; 17.25 Or nik; 17.45 Kekec, film; 19.30 V^. nik; 20,(K) Cigani lete v nebo. p. j 21.40 Dnevnik; 22.00 625. sporeda; 22.40 Intervju: Marje Falk. Koprska barvna TV 19.30 Otroški kotiček; 20.15^-k: 20.35 Živeti noffumnO. 86 nik; 20.35 Živeti pogumno. •, ski film; 21.25 Stoletje revolt J 22.30 Bežno srečanje, film. 86. 0 Kitajski dnevnik V revolucionarnem komiteju, ki je najvišji organ četrti, nam povedo, da je za to četrt znamenito to, da so si med kulturno revolucijo njeni prebivalci močno okrepili politično zavest. To naj bi se kazalo predvsem v tem, da so se držali navodil presednika Mao Ce-tunga in se ukvarjali s proizvodnjo in drugim, kar sodi v «ko-lektivno blaginjo«. Vprašam, s kakšno proizvodnjo se ukvarjalo, saj so ljudje, ki tu stanujejo, vendar zaposleni, Da imam prav, mi odgovore. Toda doma ostanejo predvsem upokojenci, ki lahko še delajo. Doma so tudi gospodinje, tistih nekaj žena. ki bogve zakaj niso zaposlene tn tudi one lahko delajo v mestni četrti. komiteja četrti. Razložijo nam, da je temeljna naloga revolucionarnih kpmitejev »organiziranje ljudskih množic za poučevanje marksizma, leninizma in maoizma ter za izvajanje navodil višjih vodstev«. Med njihovimi nalogami je tudi organizacija proizvodnega dela, vodenje delavnic in upravljanje z rezultati njihovega dela. Revolufcionarni komite vodi tudi osnovne šole, organizira vzgojno delo mladine in otrok zunaj šole, rešuje vse pritožbe ter zahteve ljudi oziroma jih prenaša na višje organe Za kakšne zahteve gre? Iz odgovora ugotovim, da je ena temeljnih nalog revolucionarnega komiteja dodeljevanje bonov za hrano in vse tiste stvari, ki jih je mogoče kupiti z boni. Revolucionarni komite odloča, kateri prebivalec mestne četrti bo lahko kupil kolo in kateri ne, kateremu bo dodeljeno več bonov za prehrano in kateremu manj, vse to seveda v mejah, ki jih predpiše država. Najprej zdravstveno postajo. Pojasnijo nam. da je leta 1970 Mao Ce-tung izdal navodilo, da je treba prenesti težišče zdravstva na vas. Takrat je velika večina zdravnikov zapustila mesta. Ostali so le v bolnišnicah in v velikih zdravstvenih ustanovah. Tako so se morale mestne četrti organizirati po načelu opiranja na lastne moči. Izbrali so nekaj ljudi, po večini nezaposlene gospodinje, in zdravniki v bolnišnicah so jih dve leti učili nekaterih temeljnih medicinskih učenosti. Tako so se gospodinje naučile medicine in ustanovile svojo zdravstveno postajo. Danes imajo v njej poleg priučenih «zdravnic» še zdravnika moderne medicine, mlajšega moškega, ki iz zdravstvenih raziogov ne more delati na deželi, in ■ enega bosonogega zdravnika. juani na mesec. Zdravstveno postajo ljudje sami. Plačuje jo četrtni revolucionarni komite iz doho v svojih delavnic. Zdravstvena postaja je v dveh sob^*1 „ enem izmed blokov. Čista je in urejena Upokojen^, zdravnica ki nas sprejme, je prava babica, sivolasa- ^.g brohotna, smehljajoča se, ljubezniva. Vprašam jo, če i01^. veliko dela. Pravi, da ne preveč, ker se večina cev zdravi v tovarnah ali ustanovah, kjer delajo. ^ ^g. tudi tu imajo delo, pravi. Ljudje pa so zdravi, ni veliK0^ lezni ne veliko bolnikov. Toda pripravljeni moramo na vse, se smehlja. Zaželimo ji trdnega zdravja in malo bolnikov. ^ nas že odpeljejo v krojaško delavnico. V njej d®18, ur Zdravstveno postajo vodi upokojena zdravnica, ki za to ne dobi nobenega honorarja. Živi od pokojnine s 70 žensk. Vse so gospodinje ali upokojenke. Delajo 8 na dan*. Pred ustanovitvijo te krojaške delavnice, *°v0. Kai pa delajo? Imajo proizvodno skupino «7. maj». To pomeni, da v menzah, otroških vrtcih, zdravstvenih ustanovah in v drugih storitvenih delavnicah ter ustano vah »kolektivne blaginje« dela zdaj 500 ljudi Organizirani so po načelu opiranja na lastne moči, se razume. Vse to vodi revolucionarni komite, ki ima enajst članov in še osem uličnih odborov. Vprašamo, katera je giavna naloga revolucionarnega Ustanove četrtnega revolucionarnega komiteja Revolucionarni komite verjetno tudi odloča, kateri o-trok bo šel na univerzo in kateri bo ostal doma oziroma kateri bo šel v proizvodno delo brigade na deželo. Revolucionarni komite bedi nad strogim izvajanjem kontrole rojstev oziroma planiranja družine, z različnimi oblikami javnega pritiska žigosa tiste, ki se ne drže navodil o dveh otrocih, o porokah pri 26 oziroma 28 letih in vseh drugih sto in več pravilih »lepega vedenja« mladega rodu. Revolucionarni komite četrti je torej pravzaprav tisti organ, ki je za navadnega kitajskega človeka poleg nje gove delovne organizacije zagotovo najpomembnejši. Tu se odloča o življenjskih vprašanjih. To je nekakšna občina in krajevna skupnost našega tipa skupaj z mnogimi elementi samouprave, ki jo poznamo sicer v drugačnih oblikah, toda precej podobno tudi pri nas. Ogledamo si različne ustanove četrtnega komiteja. , ------ y pred Mao Ce-tungovimi navodili iz časa kulturne 1 vfl. lucije so bile doma. Delajo prostovoljno, nam povedo ^ ditelji revolucionarnega komiteja. Seveda me zanima-likšen odstotek žensk prihaja na delo. Odgovorijo h1' ^e. kole: «Vse gospodinje prihajajo delat, vse, ki n® lajo drugod, toda vse prihajajp prostovoljno. Lahko kadar jih je volja, lahko delajo manj kot 8 ur.» l^et vprašam, kolikšen odstotek jih dela manj kot 8 ur. P^ji Telovadba v šaughajakem parku pravijo: »Nobena, vse delajo 8 ur, toda lahko delal0 manj. To delo ni obvezno, to delo je prostovoljno’'• takšno prostovoljno delo dobijo gospodinje 31 juanOv mesec in delajo vsak dan razen ob nedeljah. « Kot povsod drugod nas v delavnicah pozdravn^j) ploskanjem. Tudi mi jih enako pozdravimo. V delavn1^. ne ostanemo dolgo. Nekoliko dlje se zadržimo le v škem vrtcu. V njem so večinoma otroci tistih stflI.jijo ki delajo v manjših ustanovah v Pekingu, ki ^posvojili otroških vrtcev. Tudi tu so vse vzgojiteljice uP.uju jenke, vse tudi delajo prostovoljno. Plačujejo jih 31 ' v. nov na mesec, enako kot tiste, ki delajo v krojaški niči. Pozneje ugotovim, da plačujejo sploh vsa dela en lorski 9 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 18. decembra 1977 nogomet V C LIGI Velika priložnost za ekipo Triestine Zmaga nad Audacejem bi predstavljala prvi uspeh Tržačanov na tujem igrišču ■Gostovanje v S. Micheleju proti tukajšnjemu moštvu Audace, bi JJtoralo predstavljati za Triestino e-tfinstveno priložnost za dosego prve ?»age na tujem igrišču. Res, da •gra Triestina zadnje čase na tujem !e'o slabo, toda današnji nasprotnik * dosedaj pokazal zelo skromno !&X> in je praktično že izločen iz bo-^ za prvih dvanajst mest. Kot po Pričakovanjih se je namreč prven-s“vena lestvica razdelila v tri med seboj dobro ločene skupine. V prvi so ekipe, ki se borijo za napredovale (Udinese, Juniorcasale in Piacenza), v drugi ekipe, ki se borijo ^ C ligo in nazadnje še tista mo-®Va, katera letos nimajo večjih am-bieij. Prav v to zadnjo skupino spa-“o Audace. Navidezno ima torej Triestina lahko nalogo, ne preveč spodbudna i-*ra s Padovo pa seveda ni rešila hiestino pred sicer lažjo krizo, ki s« je oprijela tržaških igralcev. Jagliavini si sicer' zelo prizadeva* ®a bi prebudil svoje varovance, o-s^aja pa dejstvo, da Triestina nikakor ni sposobna ponoviti igre iz lanskega prvenstva. Edino dobro letošnjo tekmo so Tržačani odigrali prav c prvem kolu proti skromni Omegni, nekatere pomanjkljive taktične variante v nadaljevanju prvenstva, (ki So bile večkrat posledice poškodb standardnih nogometašev) pa so raz-Vrednotile tržaško igro. »Poškodovanec tedna* je tokrat ['.ranča, ki se je poškodoval v tekmi, ki. jo je odigral za polprofesionalno reprezentanco. Njegova prisotnost "a današnji tekmi je v dvomu. Zvezni sodnik pa ni izključil Andreisa, ki moral proti Padovi predčasno zapustiti igrišče. Postava Triestine bo •urej naslednja: Bartolini, Berti, "ontana, Mitri, Lucchetta, Salvado-h. Andreis, Marcato (Franca), Dri, »rainini, Marcolini. A. K. cije domačink. Niti borovke sicer niso pokazale nič posebnega, a za zmago jim je bila vsekakor tudi predvajana igra dovolj. INKA OBVESTILA ŠD SOKOL obvešča, da sc otroška telovadba nadaljuje ob ponedeljkih in četrtkih v osnovni šob v Nabrežini. * # # Plavalni odsek TPK Sirena vabi interesente za tečaj plavalnih vaditeljev, naj se javijo na sedežu ZSŠDI do srede, 21. t.m. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO ODBOJKA LETOS V 2. MOŠKI DIVIZIJI SLOVENSKE BARVE BO BRANILA LE ŠESTERKA GORIŠKEGA DOMA Prvenstvo se bo začelo 28. januarja - Dobre možnosti domovcev Odbor deželne odbojkarske federacije je te dni objavil seznam nastopajočih ekip ter sestavo skupin prvenstva 2. moške divizije. Edina slovenska ekipa, ki bo letos nastopala v tem prvenstvu bo Dom iz Gorice. Domovci bodo nastopali v A skupini, skupno z ekipami iz tržaške in goriške pokrajine. V A skupini bo v letošnji sezoni nastopalo osem moštev (predvideno pa jih je bilo deset) in sicer: Goriška pokrajina: AGI, Azzurra, Libertas (Gorica), Turriaco, Intrepida (Mariane) in Dom (Gorica). Tržaška pokrajina: Solaris in San Luigi. Naj omenimo pri tem še, da B skupino sestavljajo ekipe iz videmske in pordenonske pokrajine. Prvo-uvrščena ekipa A in B skupine 2. MD napreduje v 1. moško divizijo; drugouvrščeni pa bosta odigrali med seboj kvalifikacijsko srečanje za napredovanje. V nižjo ligo (3. MD) iz- padejo štiri ekipe (zadnji dve iz o-beh skupin). Kot je razvidno iz zgornjega seznama bodo domovci v letošnjem prvenstvu odigrali večji del tekem prav v Gorici; čakata jih pravzaprav le dve, oziroma tri gostovanja: dvakrat v Trstu; enkrat pa v Marianu. Prvenstvo 2. MD se bo pričelo v soboto 28. januarja, zaključilo pa se bo 27. maja. Dom se bo v prvem kolu spoprijel na domačih tleh z ekipo AGI iz Gorice; zadnjo tekmo pa bo odigral proti San Luigiju v Trstu. Koledar prvenstva 2. MD bomo naknadno še objavili v. eni izmed prihodnjih številk. Dom bo svoje domače tekme igral v novi občinski telovadnici v Ločni-ku (Ulica Venier) ob sobotah zvečer s pričetkom ob 20. uri. «Belo-rdeči» redno trenirajo že od meseca septembra, pod tehničnim vodstvom trenerja Jožka Prinčiča, za telesno pripravo pa sta skrbela Boris Cotič in Lucijan Černič. Dom je že odigral v tem času tudi vrsto prijateljskih tekem (dve z zgo-niškim Krasom) in namerava do pričetka prvenstva še opraviti precejšnje število nastopov. Namen teh prijateljskih srečanj pa je, izboljšava uigranosti posameznih igralcev ter izpopolnjevanje raznih shem igre. Po našem mnenju bi morali domovci pričeti prvenstvo v dobri formi, kar bi jim lahko zagotovilo pozitiven start in, zakaj ne, tudi vklju: čitev v borbo za višja mesta lestvice. ’ I. K. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiimiiiiniiiiiitiimiiiiiiiiiniiiiiiHiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Z OBČNEGA ZBORA SLOVENSKE ŠPORTNE ZVEZE V CELOVCU Povečati bo treba idejnost in število športnikov v društvih Občni zbor je nakazal vrsto problemov, ki jih mora reševati krovna športna organizacija koroških Slovencev hajajo koroški športniki, in to ne samo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Hude provokacije in diskriminacije s strani klubov večinskega naroda tudi na športnih igriščih jasno dokazujejo, da se slovenskim športnikom odreka enakopravnost le zaradi tega, ker u-porabljajo slovenski pogovorni jezik. Na nogometni tekmi je npr. sodnik zagrozil, da bo prekinil tekmo. če sliši slovensko besedo Takoj po vojni so na Koroškem posvečali veliko pažnjo le prosvetnemu in kulturnemu izživljanju, šport pa je bil zapostavljen, V nekaj letih pa je sedaj športno delovanje povsem zaživelo, mladina rada goji telesno kulturo in v slovenskih klubih, .peSuje tudi manjšinsko problematiko. Pri tem pa ugotavljam^, je, .naglasil Prašnik, da obstaja še vse premalo društev. , ki bi zajela vso slovensko športno mladino, treba bo proučiti možnost gojitve še kake druge panoge, ki ne terja velikih stroškov in prostorov (predvsem namizni tenis in ....išah s prirejanjem notranjih tekmo- ........................................... vatlj za slovensko mladinoL Poleg OBISK V SESLJANII ,es"60 “* ” del“vanl“' ODBOJKA POKAL PRIJATELJSTVA &or — Sloga 3:0 BOR: Bolčina, Fičur, Glavina, nrovatin, Jevnikar, Kalan, Kus, Me-•esnel. SLOGA: Artač, Čuk, M., N. in S. Grgif, Hrovatin, M. in T. Križman-*ž, švagelj. V četrtek zvečer ■ je bilo na stadionu «1. maj* na sporedu odbojkarsko srečanje med ekipama Sloge in pora. Ta tekma je veljala tudi za 'dočijni del tekmovanj za pokal prijateljstva. Tekma sama nikakor i i navdušila, *aj je bila igra, ki so nam jo prikazale igralke obeh ekip, zelo medla. Razočarala je predvsem Sloga, ki Prejšnjo soboto so na .občnem zboru Slovenske fizkulturne zveze (ki so jo nato preimenovali s Slovensko športno zvezo) v prostorih slovenskega dijaškega doma v Ce lovcu polagali obračun enoletnega delovanja te krovjie koroške športne organizacije, ki zastopa osem slovenskih športnih društev, in sicer: Enotnost, Klub prijateljev lova, Obir, Sele, SAK, Slovensko planinsko društvo Celovec, Zahomc in Zarja. Občnega zbora se je ude ležilo lepo število delegatov včlanjenih društev in dragih športnih delavcev, svoje pozdrave pa so prinesli številni gostje; Jože Vild za ZTKOS, Zoran Naprudnik v imenu odbora pohoda po poteh partizanske Ljubljane, Vojko Kpcman v imenu ZSŠDI; Stanko Murovec za pripravljalni odbor Trnovskega maratona in oredstavnik koroške Zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser. V svojem poročilu je predsednik SŠZ Danilo Prašnik kritično ocenil skorajda apatično sprejemala ak-1 pereč položaj, v katerem se stvom Slovenske športne zveze Na volitvah je bil v glavnem potrjen prejšnji odbor, kateremu bo predsedoval že dolgoletni predsednik Danilo Prušnik. V ŽENSKI KONKURENCI Tudi Breg in Sloga v prvenstvu C lige 14. januarja se bo pričelo tudi italijansko odbojkarsko prvenstvo C lige. Italijanska odbojkarska zveza je v teh dneh ekipe razdelila na devet skupin. Ekipe iz naše dežele so bile vključene, skupno z ekipami iz dežele Veneto, v tretjo skupino. V moški konkurenci Slovenci nimamo predstavnikov, v ženski pa bosta nastopala Breg in Sloga. Ekipa iz dolinske občine je lani izpadla iz drage italijanske lige, Sloga pa si je status tretjeligaša priborila v lanskem prvenstvu, ko je napredovala iz prve divjžije. Z našima dvema zastopnikoma se bodo v tem prvenstvu pomerile še ekipe Pallavolo iz Trevisa, PGS Don Bosco iz Padove, Libertas iz Schia, AGI iz Gorice, Corridoni iz Foljana in Torriana iz Gradišča. Goriški AGI je našim ljubiteljem odbojke znana ekipa, saj je to društvo vrsto let nastopalo v dragi italijanski ligi z našimi šestericami, pred nekaj leti pa so Goričanke nastopale celo v prvi ligi, iz katere so pozneje izpadle. Lani je AGI skupaj z Bregom izpadel tudi iz B lige in po vsej verjetnosti se bo hotela go-riška šesterka vrniti v skupino boljših ekip že letos. Corridoni in Torriana sta že stara znanca Sloge, saj so se te ekipe v raznih preteklih prvenstvih že večkrat srečale med seboj, lani pa so vse tri napredovale iz prve divizije. Pred občnim zborom SŠZ smo zaprosili za pogovor nekatere delegate, ki so nam orisali delovanje v matičnih društvih. Dr. Janko VViegele, predsednik ŠD Zahomc iz Ziljske Bistrice; , . - . , . «Naše društvo neprekinjeno deluje I Tako ekipo iz Gradišča kot tisto iz že 25 let, gojimo pa predvsem smu- I Doljana sestavljajo mlade in per-čarske skoke in smučarski tek jspektivne igralke, ki pa imajo za Članstva imamo okoli 100, 20 pa j s.abo že ve* let igranja v nižjih je aktivnih skakalcev. Prizadeva-! K®?*1-. SMUČANJE PRIPRAVE SK DEVIN NA LETOŠNJO SEZONO Trenutno se tekmovalci pripravljajo še v telovadnici Pred dnevi smo obiskali telovadni- res ne moremo dvomiti v to, da bo_ ................do tudi njihovi letošnji uspehi več kot zadovoljni. «o srednje šole v Sesljanu, kjer je Mia ob našem prihodu polna dvora-[a marljivih članov smučarskega kluba Devin. Pod vodstvom prof. Hrovatinove so se pripravljali na *k>vo smučarsko sezono. S predsednikom Jankom Grudnom ««tio izmenjali nekaj besed. 'Kakšne cilje ste si zastavili v tej ,etoni?» »Zastavili smo si tri cilje: ustanovi planinski odsek, obdržati smučarsko tekaško ekipo in pripraviti Šovo alpsko smučarsko ekipo. Planinski odsek je v kratkem času ^hvalno opravil svojo nalogo: poleg ^eta na Krn je opravil še pohod na Gsternik in po kraških gričih, sedaj I*9 že pripravlja načrte za prihodnjo Sezono. Tekaška ekipa se je ojačila z no-Mttii tekmovalci, alpinci pa bodo naspali na vseh tekmovanjih, kjer bo ®aba*. »Kako ste načrtovali vaš smučarji tečaj?* . »V telovadnici vadimo trikrat tersko, 8. januarja pa bomo- začeli 1 tečajem na snegu, v Ovčji vasi. kraja] bo šest nedelj. Vozili se bomo * avtobusom«. »'Imate še kakšno prosto mesto?* . »Imamo še nekaj praznih prostorov interesenti se lahko prijavijo ob !°rkih, sredah in petkih med 18. in J®. uro v telovadnici ali pa pri od-Mjrnikdh«. V telovadnici smo srečali mnoge ^vinske smučarje: Gianija, Borisa, pavla, Aleša in drage. Gianija smo vbrašali za mnenje o prihodnji se- »Težje bo kot lani, kajti konkurenca je vedno hujša. Danes se s tekom livarja že 15 odst. vseh smučarjev, "toba Ih) dati vse od sebe«. »Kaj pa treningi?» »Tekači srho s treningom začeli že „ začetku avgusta. Vadimo od 6 do ” ur tedensko. Sedaj prihajamo v 'Movadnico, nato pa bomo vadili na ktegui). Ce sodimo po prizadevnosti, s kate r° vadijo mladi devinski smučarji Druge športne vesti NA ZADNJI STRANI JADRANJE V PRVEM LisiU OBšlO-A Živahno delovanje Sirene v Barkovljah Kmalu bo poteklo leto od obnovitve tržaškega pomorskega kluba Sirena v Barkovljah in ker smo na koncu sezone je potrebno, da orišemo dosedanje delo in probleme. Po prvem navdušenju ob ustanovitvi, se je društvo začelo spoprijemati s težavami, ki jih bo še trebg premostiti za nemoteno športno delovanje na dostojni ravni. Največja težava, ki izhaja iz dejstva, da smo se na tržaškem začeli ukvarjati s pomorsko športno dejavnostjo šele pred nedavnim, je pomanjkanje primernih objektov, ki bi bili dostojni, zato se bo moralo društvo šele zriniti med uporabnike maloštevilnih obstoječih objektov. Društvo skuša, že od vsega začetka, pridobiti lasten prostor ob morju, na zemljišču pod svetilnikom, kjer bi lahko spravljalo in splavljalo plovila ter razvilo svojo dejavnost. Obstaja sicer upanje, da bomo ta prostor dobili, saj so na to načelno že pristale merodajne u-stanove, vendar pa še ni znano ali bo dodeljen prostor v zadovoljivem obsegu in v doglednem času. Draga težava, ki je predvsem denarnega vprašanja, pa je pomanjkanje zadostnega števila plovil, brez katerih je delovanje precej otežkočeno. Pri manjkuje pa tudi usposobljenih trenerskih kadrov, kar pa je razumljivo glede na kratkotrajno delovanje. Kljub tem težavam je društvu u-spelo prirediti dva jadralna tečaja, za starejše, začetnike in mladino, dva člana pa sta se udeležila potapljaškega tečaja v Piranu, Zaradi prej omenjenih problemov se je izjalovil načrt za organiziranje plavalne aktivnqsti že letos pozimi, vendar pa bo skušal^ društvo to uresničiti v bodoče. m.p. nih in dosežkih bolje obveščati večinski narod, ki bo le tako lahko imel večje spoštovanje in razume vanje do slovenskih športnikov. Velik problem je pomanjkanje športnih naprav, saj tako SŠZ kot posamezna društva nimajo dovolj finančnih sredstev, da bi kupila zemljišča in zgradila nogometno igrišče oziroma atletsko stezo in še druge objekte. Na Obirskem so si sicer s prostovoljnim delom sami zgradili 20-metrsko skakalnico, vendar izključno z idealizmom in dobro voljo ni mogoče uresničiti več jih naprav. Vsa včlanjena društva nimajo še pravega odnosa in se ne zavedajo vloge krovne športne organizacije. Ta je priredila razne tečaje oziroma seminarje za trenerje in funkcionarje, imela je pokroviteljstvo nad mednarodnim namiznoteniškim turnirjem v Selah, sodelovala je skupno z ZSŠDI na raznih prireditvah v Sloveniji, kot npr. na 1. srečanju zamejskih športnikov na Ravnah na Koroškem na prireditvi po poteh partizanske Ljubljane, organizirala je 3. nogometni turnir prijateljstva, sodelovala v šahovski interligi in je vseskozi koordinirala ter usmerjala delovanje svo-jih članic. Pri .vsem tem je bila odločilnega pomena izredna pomoč, ki jo je ob vsaki priložnosti nudi la matična domovina Svoj govor je Prušnik zaključil z ugotovitvijo, da je v zadnjem letu športno delovanje postalo nekoliko pestrejše. V novi mandatni dobi. ki je bila s spremembo statutarnega pravila povečana na tri leta. pa si bo moral odbor SŠZ prizadevati za vsestransko razširitev športne dejavnosti, ustanoviti bo treba nove krožke, klube in panoge, propagirati telesno kulturo, graditi nove športne naprave in usposabljati kadre. Glavna naloga pa bo krepitev .idejnosti pri delovanju mladine, ki mora v športnih društvih postati še bolj zavedna in samozavestna. V tajniškem poročilu je Anton Malle nanizal delovanje in pobude krovne organizacije in obžaloval, da niso bile izkoriščene vse možnosti, ki so se društvom ponujale. Na tečaje bo treba pošiljati več interesentov, da si ustvarijo tako organizacijski kot strokovni kader razširiti in krepiti pa bo treba stike med klubi, predvsem na pode žel.ju. Po poročilih referentov se je vnela živahna diskusija in delegati posameznih društev so dali svoj konstruktiven doprinos v prizadevanjih, da bi izboljšali svoj položaj tako kot športniki kot Sloven ci, kar zgovorno priča, da priha ja do pozitivnih premikov, ki so porok za še izrazitejši razvoj ko roškega športa pod pokrovitelj- mo si, da polgg vzgajanja dobrih tekmovalcev tudi iščemo neko obliko sožitja in strpnosti med obema narodnostnima skupinama. Krovna športna organizacija SŠZ veliko deluje. vendar bi morala bolj skrbeti za ustanavljanje društev in propagiranje tistih športnih disciplin, ki ne veliko stanejo. Po mojem je pri nas nogomet povsem napačna investicija, ker zahteva veliko mladine in denarja. Letos je naše društvo prejelo Bloudkovo priznanje za celo vrsto odličnih športnih uspehov. V smučarskih skokih se lahko ponašamo z zmagovalcem zimskih olimpijskih iger leta 1976 v Innsbrucku (90-metrska skakalnica) in s tretjim mestom (70-metrska) na istem tekmovanju: nadalje bronasto kolajno na svetovnem prvenstvu v Kulmu, 18 avstrijskih naslovov, 10 drugih in 20 tretjih mest, nadalje smo imeli 47 koroških prvakov 48 drugih in 12 tretjih mest. Zelo smo ponosni, da smo dali polovico o-limpijske reprezentance, v naših vrstah pa so «zrasli» Schnabl. Milkini g in Wallner, ki jih ni treba posebej predstavljati, saj so se uveljavili v svetovnem merilu*. Ivan Olip, predsednik ŠD Sele: «Imamo skoraj 150 aktivnih članov, gojimo pa v prvi vrsti namizni tenis (4 ekipe), in to, precej uspešno, in pa smučanje' pred tremi leti pa smo ustanovili tudi nogometno ekipo. Predvsem imamo velike finančne težave, premalo je tudi idealizma, pogoji za trening pa so slabi, ker so igralci zaposleni v oddaljenih krajih in jih je težko zbrati skupaj. Sodelovanje s SŠZ je dobro in nam .je omogočila izvedbo mednarodnega novoletnega namiznoteniškega turnir]/ posredovala pa je tudi pri Fužinarju, da treniramo na Ravnah*. Miha Zablatnik, tajnik Sloven skega akademskega kluba (SAK) Celovec: «že več let se uspešno ukvarjamo z nogometom in imamo trenutno tri moštva s skupno 78 nogometaši. Žal naša enajsterica nima več pravice nastopanja v Celovcu, zato moramo igrati na zelo slabem periferičnem igrišču, ki nima niti sanitarnih naprav. Zelo dobro sodelujemo z NK Olimpija iz Ljubljane. Rezultati, ki jih dosegamo, niso primerni realni vrednosti, ker nas na vsakem koraku zapostavljajo. Vsekakor beležimo lep napredek tako v kvaliteti kot v kvantiteti, glavni problem pa ostaja nakup zemljišča v Celovcu Za usposobitev nogometnega igrišča. Želo pazimo, da vzgajamo igralce v narodni zavesti.* Zvečer smo v Reki y Rožu obiskali Jožeta Miklavčiča, podpredsednika Slovenskega planinskega društva, ki je v družbi svojih pri jateljev in uglednih gostov (predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, podpredsednik PZS Tone Bučer in drugi) proslavljal svoj 80. rojstni dan. Simpatični in še agilni jubilant nam je povedal: «Že od mladih nog sem ljubil te naše planine in sem še sedaj ostal zvest planinstvu. Pre-hodii sem malodane vse Julijce, v družbi dobrih prijateljev in slovenskih rojakov. Upam. da mi bodo leta in zdravje omogočili, da Se še povzpnem v naše planine.* — bs — Šesterke iz Trevisa, Schia in Padove pa so pri nas še povsem neznane. .Vendar pa vsi dobro vemo, da so boičdjho' ekipe iz Venčta dobro pripravljene, saj je v tej deželi iz leta v leto več odbojkarskih ekip, kar priča, da je ta športna panoga tam zelo priljubljena. Prvenstvo pa bodo igrali po sistemu «vsak proti vsakemu*. INKA DVOBOJ ODLOČEN? Nova priza Spasskega, ki sem jo prejšnjo nedeljo napovedal kot možno, je nastopila, še preden je bilo moje poročilo tiskano. Spasski je namreč izgubil sedmo partijo, v kateri se je dolgo časa dobro branil, potem pa zopet napačno zaigral na zmago. V 23. in 26. potezi je zamudil dve priliki za lahek remi in takoj nato je bil izgubljen. Kazalo je, da bo to nesrečo popravil z zmago v osmi partiji. V tej je namreč tudi Korčnoj delal napake, tako da je do prekinitve prišel v izgubljen položaj. Potem pa je sledila prava katastrofa Spasskega. Ortodoksni damin gambit Beli: KORČNOJ Črni: SPASSKI (Sedma partija dvoboja, Beograd, 9. in 10.12.1977) I. c4 e6 2.Sc3 d5 3.d4 Le7 4.Sf3 S/S 5.Lg5 0-0 6.e3 h6 7.Lh4 b6 Tako imenovana Tartakovverjeva varianta. Dobro znano je, da jo Spasski pogosto uporabi, kadar še brani proti daminemu gambitu. 8.Tel Lb7 9.Lf6: Ta poteza je prišla močno v rabo, ker po 9.cd5: Sd5: 10.Le7: De7: črni lažje izenači. • 9...Lf6: lO.cdo: ed5: UM To so nekateri glosatorja označili kot novost, vendar je poteza iz neštetih vsaj podobnih pozicij. že znana in sama po sebi umevna. , II. ..C6 12.Le2 S07 13.0-0 a5 Kaže. da črni nima boljšega. Na 13...Le7 namreč sledi 14.Db3, in beli grozi b5 z napadom na točko d5. 14.b5! c5 15.de5: Sc5: 16.Sd4 Beli ima vsekakor otvoritveno prednost. Sd4 stoji sijajno in med drugim ogroža točko c6. Črni ima slabe točke tudi na d5 in b6. lB...Dd6 17.Lg4 Omejuje dejavnost Lovca b7. 17.. .Tfd3 18.Tel SeB Najbrž edino, ker po 18.,.Ld4: 19.Dd4: lahko pride do izraza slabost kmeta b6. 19.LeB: feS: 20.Sc6! Lepa žrtev kmeta, ki pa za črnega ob pravilni obrambi ni nevarna. 20.. . Lc6: 21.bc6: Lc3: Ne pa 21...Dc6:? 22.Se4! De8 23.Sf6: +- gf6: 24.Dg4 + Kh8 25.Tc7 Dg8 26,Dh3. Beli dobi kmeta nazaj in povrh razbije črno pozicijo. 22.Tc3: Tac8 23.Dc2 e5? Črni pomotoma misli, da bo njegov prosti d-kmet nevarnejši kot beli e-kmet. Namesto zadnje poteze je imel črni enostaven remi s 23...Tc7. Dve beli figuri morata potem vedno braniti kmeta ctj, kmeta b6 pa beli s Tb8 z lahkoto zflv&ru j€ 24.c7' Td7 25,Tcl d4 26.TcB Dd5? Naknadne analize kažejo, da šele ta poteza izgubi, ker sedaj beli osvoji kmeta b6, ne da bi za to' dobil črni kompenzacijo. Pravilno je 26...Db4, nakar na pr. ne gre dobro 27.Tbl d3!. Če pa igra beli 27. ed4: ed4: 28.Dy4 ali. 28.Df5, sledi enostavno 28. .Oe7' s ponovnim napadom na točko c7. Objektivno je pozicija pač v mejah remija. 27.Dbl! d3 28.Db6: d2 29,Tdl Da2: To pozicijo je imel črni pred očmi in je mislil, da sedaj grožnja Da4 dobi partijo. 30.h3! Pač edino, ker na 30.Db7 sledi 30...Da4! 31.Dc8:+ 32.h3(!) Dc6:! 33.Td2:! Tc7:! z remijem (po Parmi). 30.. .Da4 31.Td2:! In to enostavno parado je črni očivitno nekje pri svoji 26. potezi prezrl. 31.. .Td2. 32.Db7 Beli dobi trdnjavo nazaj in ostane z obema težkima figurama na 7. liniji, nakar napad na e7 se-i^a odloči. 32.. .Tdd8 , Približno edino. 33.cd8:D+ Td8: 34.Tc7 Dal + 35.KH2 e4 Da ubrani točko g7. mora črni dati kmeta. Beli napad pa se kljub temu nadaljuje. 36. De4: DfB 37.f4 D/8 38.Ta7 De5 39.Db7 Dc3 40.De7 Tj8 41.e4 Dd4 42.15 Ob prekinitvi kuvertirana poteza. Črni nima niti najmanjše možnosti za rešitev, vendar je igra! še nekaj potez dalje: 42.. .h5 43.Ta5: Dd2 44.De5 Dq5 45.Ta6 Tf7 46.Tg6 Dd8 47.16 h4 48.f07: Črni se vda. Francoska obramba Beli: SPASSKI . Črni: KORČNOJ (Osma partija dvoboja, Beograd, 12. in 13.12.1977) l.e4 eB 2.d4 d5,3.Sc3 Lb4 4.e5 c5 6.a3 Lc3: + 6.bc3: Se7 7.S{3 Ld7 8.dc5: Dc7 9.Ld3 La4 10,.0-0 To je novost v primeri s 6, partijo, kjer je bilo igrano 10.Le3. 10.. .5.7 ll.Sd4?! ' Sc5: 12X65+ Lb5: 13.Sb5: De5: , Črni je s kmetom več .v prednosti, Žrtev kmeta ni bila korektna. 14.Tel Se4 15.f3 a6 16.Sd4 Sc3: 17.Dd2 Dc7 18.a4 Tc8 19.7.62 b5 20.Lc3: Dc3: 21.Dc3: Tc3: 22.ab5: ab5: 23.Sb5;. Tc2: 24.SdB+ Kd7 25.S17; Tb8. 26.Ta7+ KeS 27.Se5 Tbb2 28.Ta8+ Sc8 29.Sd3 TbB! Tako ima črni zdravega kmeta več. Ni pa šlo 29..:Tg2?+ 30.Kfl Tbc2 31.Tc8:+ itd. 30M Kd7 31.Ta4 Kd6 32.Tg4 Td2 33.Sf4 e5 34.Sh5 g6 35.S/6 Tb7 36.Se8+ Kd7? Šele to naj bi izgubilo za črnega. Šlo .je 36...Ke6 37.Tg5 e4 38. fe4: dl z ‘ enakim materijalom, toda s pozicijsko prednostjo črnega. 37. Te5: Tbl+ 38.Kh2 Se7 39.Ta4! Sc6 40.S16+ KdB 41.Tg5 Tb7 42.Ta6 Tu je bila partija prekinjena, po splošnem mnenju v izgubljenem položaju za črnega. 42.. .TJ7 Pričakovana kuvertirana poteza. Verjetno je bilo nekolika bolje 42...Tc2i 43.Sh7:! Kc5! 44.Tg6: Se5! 45.Sg5 Izsiljena, toda dobra žrtev kvalitete. 45.. .5.6: 46.TgS: Ne 46.Sf7: Sh4: itd. 46.. .Ta7 47.65? Že to je napaka, po kateri ima beli samo še remi. Korčnojev sekundant Keene je po partiji povedal, da je imel tu beli dobitek 47.14! Tda2 48.f5 d4 49.f6 d3 50.f7 Tf7: 51.Sf7: d2 52.Td6. 47.. .Tda2 48.14 d4 49.h6 d3 50.Tg8? Bolie 50.Tg7. 50.. .T2a6 51.h7?? In to .je strašna napaka, ki končno izgubi. Beli .je namesto tega imel verjetno _yeč možnosti za remi, med dragim z 51.Kg3 Tk6: 52.Td8+ Tdfr? 53.Se4+. 5 L..Th7:+ 52.K g3 Ker gre na 52.Sh7: d2 kmet r damo. 52.. .TČ7 53.TC8+ Kb4 54.T68 + Ko3 55.Se4 d2 5B.Sd2: Td2: 57.Tg8 K64 58.K/3 Kc5 59.g3 Ta3+ 60. Ke4 Te2+ 61.K/5 KdB B2.g4 Ta5+ B3.Kg6 Te6+ 64.KH7 Ta7+ 65.Tg7 Tg7:+ 6B.Kg7: Te4 Beli se vda. Vasja Pirc iiimitfiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiimtitMfiiiiiiMiiiiimiii« ODBOJKA V PRIJATELJSKI TEKMI Ekipa Torriane žrtev 01ympie Olympia — Torriana 3:1 Še do lanskega leta nedosegljiva, je tudi ta ekipa morala kloniti pred 01ympio. Torriana predstavlja vodilno odbojkarsko silo v goriški {»krajini, saj je zasedla odlično tretje mesto v tretjeligaškem prvenstvu, na turnirjih pa je bila vedno boljša. Srečanje se je dejansko odločalo že v prvem setu. Gostje so začeli zelo samozavestno, našli pa so odpor. Škoda, da je bila igra naših predstavnikov precej raztrgana, ker je to omogočilo Torriani, da je osvojila edini set. V četrtem setu je «modra» ekipa takoj povedla s 6:0 in končni rezultat je bil zagotovljen Olympia — Lib. Turjak 4:1 Tudi ta trening-tekma je bila ta teden. 01ympia je nastopila precej okrnjena, a je bila kljub temu uspešna. Trener je preizkusil mladince. V četrtek bo na sporedu povratno srečanje med 01ympio in Torriano. Tudi ta tekma bo v ločniški telovadnici. P. T. BOKS BARCELONA — Španec Castanon je premagal s k.o. v 11. krogu svojega rojaka Massa in je tako osvojil naslov evropskega boksarskega prvaka peresne teže. Pred tveganji ob nakupu rabljenega avtomobila Vas obvaruje ponudba I3KKEK7 - podružnica za prodajo v Trstu Rabljeni avtomobili z dvojno pismeno garancijo Garancija za mehanične dele Garancija za nespremenjeno ceno Največja izbira selekcioniranih rabljenih avtomobilov, ki so označeni s posebno nalepko 0 Prodajalec jamči za mehaniko s pismeno garancijo. S.to garancijo prodajalec jamči stranki, da ponovno prevzame kupljeni rabljeni avtomobil v roku 30 dni po ceni, ki ni nižja od npkupne s pogojem, da stranka uporabi izkupiček za nakup novega FIAT-ovega avtomobila. Podružnica za prodajo v Trstu - Ul. Čampo Marzio 8 - Tel. 7693 Ob sobotah zjutraj odprto Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprej plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 18. decembra 1977 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADI1» - DZS - 61000 L|ubl|ana. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 ' Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 flj|Jj) 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250. soža!|a 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juh|SK krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih deze v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala k in tiska f IZTT I Trst Član Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG SPORI ŠPORT ŠPORT ODBOJKA V MOŠKI B LIGI BOR SPET KLONIL «Plavi» so igrali izredno neučinkovito Volley Club Trst — Bor 3:1 (17:15, 15:12, 5:15, 15:11) VOLLEY CLUB: Venturi, Frison, Rovatti, Mateucci, Untervvegert, Po-lenghi, Bravin, Menegazzi in Depin-guente. BOR: Kralj, Fučka, Kodrič, Neubauer, Pečenko, Požar, Ugrin, Zadnik in Žerjal. SODNIK: Sehird; stranski: Sec-chi; zapisnikarica: Candot. Niti v tem poslednjem kvalifikacijskem srečanju niso borovci uspe^ li izbojevati zmage, čeprav so imeli na drugi strani nasprotnika, ki se še zdaleč ne more meriti s SAI iz Belluna in Sile iz Trevisa. Prav gotovo so odigrali svojo letošnjo daleč najslabšo tekmo. Napak je bilo na pretek in to tudi začetniških, katere je skoraj nemogoče pričakovati od igralcev, ki imajo za seboj vrsto prvenstvenih tekem. To pot niti to ni zadostovalo, saj nasprotnik ni pokazal nič posebnega in niti prikazana odbojka ni bila taka, da bi morala spraviti borovce na kolena. To pa se bo v bodoče še naprej dogajalo, če bodo naši igralci odhajali na igrišče kot na neko obveznost, katere se je treba čim prej znebiti Dejavniki, ki vplivajo na tako sta nje so objektivnega, toda v večji meri subjektivnega značaja in zdravilo je možno dobiti samo znotraj ekipe in posameznih odbojkarjev, nikjer drugje! Drugače si res ne moremo razlagati tako medlega in nezanesljivega nastopa, kot sinoči v telovadnici na Monte Cengio. Po tako slabem prvem delu prvenstva sicer ni treba obupavati, toda v drugem delu, ko bo šlo za biti ali ne biti, bo prav gotovo potrebno pokazati veliko več. Obstanek med drugoligaši ne bi smel biti velik problem, toda dosedanja pot, če ne bo prišlo do preobrata, res ne more peljati drugam kot navzdol. G. F. * • » ŽENSKA B LIGA Bor - OMA 1:3 (-6, -8, 15, -11) OKROGLA MIZA O PLAVANJU V petek je pomorski klub Sirena lz Barkoveli priredil, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, zanimivo okroglo mizo o plavanju, ki je vzbudila pozornost lepega števila športnih de lavcev in vaditeljev plavanja. Ključna točka plodne razprave, ki tudi pogojuje izvajanje slehernega intenzivnega plavalnega programa, je bilo'kočljivo vprašanje bazena, ki v Trstu zaradi nasičenosti sploh ni do niča, da bi pričeli gojiti organizira no plavalno dejavnost v bazenu v Lipici, kjer letos že vadi 139 osnovnošolskih otrok z vzhodnega Krasa. V sodelovanju z združenji staršev bi morali stremeti predvsem za množičnostjo, kar pa naj bi ne izključevalo možnost-", da bi skupinica bolj talentiraniii mladincev gojila plavanje bolj intenzivno in agonističro. Govor je bil tudi o tem, kateri naj bo »delokrog* KP Sirena. Jasno je izšlo stališče, naj bi to društvo ustanovilo plavalno sekcijo in bi kot edino naše specializirano zamejsko društvo, seveda kolikor bo to organizacijsko in tehnično izvedljivo, nudilo možnost gojitve plavalnega športa širšemu krogu mladine, brez vsakršne ozemeljske omejitve. Veliko pozornost treba takoj posvetiti strokovnemu. kadru, kj naj bi vodil to dejavnost. Priporoča se, da bj se interesenti udeležili uradnega tečaja plavalne zveze v Trstu (vp"sovanje do 24. t.m.), padel pa je tudi predlog, naj bi Trenerska zveza ZSŠDI organizirala poseben tečaj za vaditelje plavgnia, ki naj bi ga vodili izvedenci iz Slovenije. NA POVABILO FIHP Trij« poletovci na tečaju v Maloju Včeraj so v Malo pri Vicenzi odpotovali trije poletovi kotalkarji, ki jih je italijanska kotalkarska federacija FIHP povabila na dvodnevni »tečaj visoke specializacije*. Tečaja, ki ga vodijo zvezni trenerji, so se udeležili Alenka Gorkič, Saša Ban in Mauro Renar, medtem ko rvi šla na pot Nikoleta Sosič, ki je zbolela. Poleg omenjenih je bila na tečaj povabljena le še Spazzapan od Jollyja, vsi ostali kotalkarji pa so iz drugih pokrajin naše dežele, oziroma iz Veneta in Trentina - Poadižja. Delovanje ZSŠDI TRENING ODBOJKARSKE REPREZENTANCE Danes bo ob 10. uri na stad:onu 1. maj* v Trstu drugi redni trening kandidatk za odbojkarsko reprezentanco ZSŠDI, ki bo nastopila na novoletnem turnirju. -* # # # SESTANEK PLANINSKIH DRUŠTEV V torek bo ob 20. uri na sedežu SPDT v Ul. sv. Frančiška 20 sestanek naših planinskih društev (Beneško planinsko društvo, Devin, SPDG in SPDT), da se dogovorijo o oblikah sodelovanja v letu 1978 in bi konkretno skupaj izpeljali neko večjo manifestacijo. -bs- BENEŠKI DNEVNIK PO SOCIALISTIČNO-KOMUNISTIČNEM DOKUMENTU Videmski pokrajinski svet o imenovanju predstavnikov v devet šolskih okrajev V cedadskem okraju je bil izvoljen Slovenec Aldo Clodig llllllllin ■■••••11111111111IMIII111111111111111111 MIH MIH ll■ll■IUII|lllll■IIIIHIIIIUIIIIIIIII■llll|IIIIIIIIMIIIIIHIIIIII|llll KOŠARKA Na balkanskem prvenstvu JUGOSLAVIJA FAVORIT «Plavi» igrajo brez Dalipagiča in Kičanoviča stopen. Kot, edina možna rešitev v danih pogojih je bila nakazana smer •tMIHIMHIMMaiHlltll.... Včeraj se je v Skopju začelo 19. balkansko prvenstvo v košarki, kjer je jugoslovanska reprezentanca nesporen favorit za končno zmago, čeprav bodo «belo-plavi» igrali brez Kičanoviča in Dalipagiča.. Prvi je poškodovan, drugi pa je prosil trenerja Nikoliča naj ga izpusti zaradi družinskih problemov. Če bodo jugoslovanski košarkarji osvojili zlato, bo to že 16. uspeh na balkanskem prvenstvu. V reprezentanci tokral nastopijo tudi trije člani ljubljanskega Bresta (čosič, Papič in Subotič), namesto dveh Partizanovih igralcev pa je Nikolič vze' v ekipo Raduloviča (Skopje) in Sarajevčana Džogiča. Ekipa je torej sestavljena tako: Delibašič, Skroče, Papič, Subotič, Nakič, Radovanovič, čosič, Koprivnica, Knego, Ristanovič, Radulovič, Džogič. Jugoslavija je v otvoritveni tekmi premagala Grčijo z 91:57. Nastopa tudi B reprezentanca, ki jo sestavljajo mladi košarkarji in ki se vestno pripravlja na mladinsko ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA ■C > H 50 CA -3 Načelniki svetovalskih skupin v videmskem pokrajinskem svetu se bodo sestali v torek, da bi sestavili enoten dokument o imenovanju pokrajinskih predstavnikov v devet' šolskih okrajev, kolikor jih je v videmski pokrajini. Do sklepa je prišlo po dolgi razpravi, ki se je Vaz vila po pismeni izjavi ki sta jo odboru naslovila komunist Pe-tricig in socialist Maieron, komentirali pa so jo še socialistična svetovalca Sbuelz in Tiburzio, demo-krš