196
Zborovanja Geografski vestnik 88-2, 2016
Pris pev ki so prišli iz de ve tih, pred vsem vzhod noe vrop skih, držav. Na kon fe ren ci so bili pred stav -
lje ni štir je pris pev ki iz Slo ve ni je: HistoricalreconstructionofthebattleforNormandy (Kla ra Čevka),
CombiningGISandeDNAtoassessthegroundwaterhabitatofblackProteusinSlovenia (Mag da le na
Năpăruș-Al jančič, Špela Go rički, Da vid Stan ko vi ć, Mat jaž Kunt ner in Gre gor Al jančič), Seagrassmap-
pingusingGISandremotesensingtechniques (av to ri ca: Moj ca Po klar) ter GISanalysisoflandscapediversity
inSlovenia (Rok Ci glič in Dra go Per ko).
In for ma ci je ter sez nam pred sta vi tev s pov zet ki so na vo ljo na splet ni stra ni: http://conf2016.scgisbg.org/
conf2016/. Kon fe ren ca je po stregla s ka ko vost ni mi pris pev ki in pri jet nim družen jem ra zi sko val cev, ki
pri svo jem delu upo rab lja jo geo graf ske in for ma cij ske si ste me.
Rok Ci glič
Med na rod na kon fe ren ca o zgo do vi ni reke Dra ve
Ko priv ni ca, Hr vaška, 18.–19. 11. 2016
Sre di no vem bra je v Kopriv ni ci na Hr vaškem po te ka la med na rod na kon fe ren ca s po dročja okolj -
ske zgo do vi ne z na slo vom HistoryoftheriverDrava – linkbetweentheregions (Zgo do vi na reke Dra ve,
po ve zo val ke med re gi ja mi), ki sta jo or ga ni zi ra la PovijesnodruštvoKoprivnica (Zgo dovin sko društvo
iz Ko priv ni ce) in Društvozahrvatskuekonomskupovijestiekohistoriju (Društvo za hr vaško eko nom -
sko in okolj sko zgo do vi no). Po dob na kon fe ren ca na temo Dra ve je v Ko priv ni ci po te ka la že pred šti ri mi
leti (glej ru bri ko Zbo ro va nja v Geo grafskem vest ni ku 84-2), obe pa je vo dil Hr vo je Pe tri ć (Od de lek za
zgo do vi no Fi lo zof ske fa kul te te Uni ver ze v Za gre bu), ki je ob tej kon fe ren ci za pi sal: »Z redkokateroreko
sejeprinas[na Hr vaškem, opom ba av tor ja] tolikoukvarjalokotpravz rekoDravointošeposebejv zad-
njihdesetletjih…,karjeposledicanaporovzgodovinarjevingeografovizkrajevobDravi…«.
Slika2:V neposrednibližiniBolgarskeakademijeznanostijemogočnastolnicasvetegaAleksandra
Nevskega.
RO
K
C
IG
LI
Č
197
Geografski vestnik 88-2, 2016 Zborovanja
Slika1:NekdanjesotočjeDrave(spredaj)inMure.Keroberekineprestanospreminjatastrugi,jedanes
sotočjenekajstometrovgorvodno.V ozadju,nalevembregujeMadžarska.
M
AT
IJA
Z
O
RN
Slika2:Koprivnicajeenopomembnejšihhrvaškihindustrijskihmest,sajimajotumeddrugimsedež
obratiprehranske(Podravka,Carlsberg)infarmacevtke(Belupo)industrije.Industrijo»duši«dejstvo,
damestonipovezanos hrvaškimavtocestnimomrežjem,zatojenakonferenciteklarazpravatudi
o bodočihitricestimedVaraždinominOsijekom,kibipovezalasevernoslavonskamesta.
M
AT
IJA
Z
O
RN
Or ga ni za tor ji so se po tru di li, da so na srečanje pri va bi li ude ležence iz Av stri je, Slo ve ni je, Hr vaške
in Madžar ske, to rej držav (ra zen Italije), sko zi ka te re teče Dra va. V dveh dneh se je zvr sti lo 25 pred -
sta vi tev, ki so po te ka le v hr vaškem, an gleškem, ena pa tudi v slo ven skem je zi ku. Naj več pre da va te ljev
je bilo zgo do vi nar jev in geo gra fov, so de lo va li so pa tudi bio lo gi, et no lo gi in dru gi. Or ga ni zi ra ni sta bili
tudi dve ek skur zi ji. V ok vi ru prve smo obi ska li Len grad, na se lje, ki je do okrog leta 1712 sta lo na le -
vem, medžimur skem bre gu Dra ve. Dra va kot nižin ska reka stal no po plav lja in spre mi nja svoj tok.
V začetku 18. sto let ja je svoj tok pre sta vi la se ver no od na se lja, ki tako da nes sto ji na de snem, po dra -
vin skem bre gu reke. Sle dil je še og led so točja Dra ve in Mure (sli ka 1) ter želez niškega mo sta prek Dra ve
pri Bo to vu, ki ga na me ra va jo spre me ni ti v mu zej reke Dra ve. Dru ga ek skur zi ja je udeležence po pe lja -
la po Ko priv ni ci (sli ka 2).
Pre da va nja so obrav na va la zelo raz lične teme, a če po sku si mo naj ti neko skup no nit, so to zagotovo
po pla ve ozi ro ma hi dro-mor fo loške spre mem be stru ge v pa non skem delu toka Dra ve ter nje na pre te -
kla in se da nja gos po dar ska vlo ga. Gle de po plav ome ni mo po ročilo kro ni sta iz začetka 19. sto let ja, ki
je za pi sal: »Pustitevseinrešujtesvojaživljenja« (Zlata Živa ko vi ć-Kerže, Hr vaški inšti tut za zgo do vi -
no), ki kaže, da čeprav so ljud je v Pa non ski nižini va je ni po plav in so na se lja po na va di na višjih te ra sah,
so bile po go ste tudi ek strem ne po pla ve. Te da nes pre prečuje jo hi droe lek trar ne. Po iz grad nji HE Donja
Du bra va na Hr vaškem, ko le gi iz Madžar ske (Gábor Andrási in Tímea Kiss, Uni ver za v Sze ge du) ugo -
tav lja jo, da so vo do sta ji v pov prečju za okrog dva me tra nižji v pri mer ja vi z vo do sta ji v začetku 20. sto let ja,
občutno manj pa je tudi po plav nih dni – nekdaj 39, da nes 4. Po dru gi stra ni za ra di de lo va nja hi dro -
elek trarn opažajo dnev ne spre mem be v vo do sta ju tudi do 1,5 m, kar ima po sle di ce za mor fo lo gi jo stru ge
in plov nost. Da pa hi droe lek trar ne lah ko tudi pov zročijo po pla ve, sem pod pi sa ni pred sta vil na primeru
po plav no vem bra 2012 v Slo ve ni ji, kjer je od prt je za por nic na av strij skih drav skih hi droe lek trar nah po -
višalo pre tok za 730 m3/s (pov prečen let ni pre tok je okrog 300 m3/s).
Pri nek da nji gos po dar ski vlo gi ne mo re mo mino spla var jev (Dra gu tin Fe le tar, Hrvaška aka de mi -
ja zna no sti in umet no sti), ki so pla vi li les med Ko roško in Voj vo di no, da nes pa je na pr vem me stu
ener get ska izra ba. Drav ske elek trar ne v Av stri ji, Slo ve ni ji in na Hr vaškem proi zve de jo sku paj več elek -
trične ener gi je kot Nu klear na elek trar na Krško.
Ome ni mo še slo ven ske pris pev ke. Lučka Lor ber (Od de lek za geo gra fi jo Fi lo zof ske fa kul te te Uni -
ver ze v Ma ri bo ru) je pred sta vi la Uni ver zo v Ma ri bo ru kot »žarišče zna nja« v slo ven skem Po drav ju, An drej
Hoz jan (Od de lek za zgo do vi no Fi lo zof ske fa kul te te Uni ver ze v Ma ri bo ru) je pred sta vil začetke zgo -
do vin skih ra zi skav na ob močju med Dra vo gra dom in Ma ri bo rom, Mat jaž Gra hov nik (Zgo do vin ski inšti tut
Mil ka Kosa ZRC SAZU) pa pi sne vire za de sni breg Dra ve med Ma ri bo rom in Ptu jem v 17. in 18. stolet -
ju. Pod pi sani sem sku paj z Ma te jo Ferk (oba Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU) pred sta vil
gos po dar sko vlo go reke Dra ve v Slo ve ni ji, od nek da nje plov no sti do da našnje hi droe ner get ske izra be.
Iz bra ni pris pev ki bodo pri hod nje leto ob jav lje ni v re vi jah Ekonomskaiekohistorija (http://hr cak.srce.hr/
eko nom ska-i-eko hi sto ri ja) in Podravina (http://hr cak.srce.hr/po dra vi na).
Ma ti ja Zorn
Med na rod na kon fe ren ca o mejah in ad mi ni stra tiv ni de diščini
Ljub lja na, 24.–26. 11. 2016
V ok vi ru te melj ne ga ra zi sko val ne ga pro jek ta z na slo vom »Fe no men mej na reka« (J6-6830), ki ga
fi nan ci ra Jav na agen ci ja za ra zi sko val no de jav nost Re pub li ke Slo ve ni je (ARRS), je bila v Ljub lja ni ko -
nec no vem bra or ga ni zi ra na med na rod na kon fe ren ca z na slo vom BordersandAdministrativeLegacy
(Meje in ad mi ni stra tiv na de diščina). Kon fe ren co je or ga ni zi ral Inšti tut za no vejšo zgo do vi no, ki je tudi
no si lec ome nje ne ga pro jek ta, ob so de lo va nju Od del ka za zgo do vi no Fi lo zof ske fa kul te ta Uni ver ze v Ljub -
lja ni in Mu ze ja no vejše zgo do vi ne Slo ve ni je, v prostorih katerega je trid nev ni do go dek po te kal (sli ka 1).
Kon fe ren co je vo dil Mar ko Zajc (Inšti tut za no vejšo zgo do vi no), ki tudi vodi ome nje ni pro jekt. Ob do -
god ku je za pi sal: »Namenkonferencejekritičnopreverjanjemetodološkeinkonceptualnemočikonceptov
198
Zborovanja Geografski vestnik 88-2, 2016