Tečaj XVIII.
ospodarske , obertn
sk
in
na
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jeraane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za cetert leta 90 kr.
pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn.
Ljubljani v sredo
novembra
1860
Kako
in kako bi bolje bilo na Pivki
(Dalje).
II. Poljedelstvo.
$
apnéno perstjo zmiraj bolj namešana, po nekterih mestih je perst prav cerna in rahla in zlo rodovita.
Iz vsega tega se razvidi, kakošno in koliko blaga
kmet na Pivki za ral potřebuje.
Vem

da je marsikdo
Poglavitni vzrok revnoga kmetovanja na Pivki so pre drobno razkosane kmetije, kar sem že v 23. listu le
drugacnih misel kot je treba volov na Pivki kakor drugod".
jez ter bo terdil: „Za ral in vožnjo
Tudi jez vsacemu
Novic" dokazati sku'sil. Razodel sem tudi v ravno večjemu posestniku za delo vole priporočam, krave pa le
tošnjih r
tistem listu svoje misli, kako bi se tej
nadlogi
dalo poma
gati.
Dasiravno sem vse tište
reci
le ob kratkem omenil,
Naj
se
vendar mislim, da za vsacega Pivcana dosti umevno. prebere moj tedanji spis ter se ozrè le po svoji kmetii bo pa resnice do dobrega preprical in sam si rekel: „«.-lejte! sej res, mar bi v senci ležal tisti čas, kterega potratím od kosca do kosca, bi potem čil ložej dělal !" Zakaj, k[me-
za mleko. Ali kakošni posestniki so na Pivki? Skoraj sami polzemljakarji in maseljčarji in celó polmaseljčarji. Kar tak klaje přiděla, mu jo par volov v enem mescu vso pod
kožo
spraví
Iz
gledov
je na Pivki dovolj, kam privolarijo
tova osoda je
drugacna
kot
ar ř»
ospodova: ta se spre
spočije in navžije tečne sape, da more tuhtati in pisati;
prejrne, da more spet
moči
kmet pa ležé ali sedé novih
mahati s koso ali cepcom. Ponovljam tedaj tudi tù
Te
melji to zboljšanje rev n ega sed a nj ega
mali kmetje, in pa kako se godi kravarjem. Polje unih je leto za letom pustejse in hujše zadolženo, da pride nazadnje na boben ; ti so pa tako rekoć cvet pivškega kme-
tijstva. Kdor ne verjame, naj se le po domaći vasi pažljivo ozrč.
Poglavitni pridelki na Pivki so: Krompir, pšenica, oves; po nekterih vasćh tudi fižol, ajda, korenje in repa; vendar
Vse
km eto- za Pr°daj tezko kaj ostane zunaj unih treh pervih.
v a n j a na Pivki se dá z i d a t i le na razmeojo in
zlozho (komasacijo) poses te v. Z neukretnii šprotami bi se res moralo biti, in le z velicimi kaj doveršiti; pa kdor zmage želi, se ne sme boja bati. Veliko je sicer kmetov, kteri se tresejo za svoje kosčke, misleći, da se jim pri razmenjevanji mnogoverstna krivica delà; vendar jih je tudi dosti, kteri zložbe ali komasacije
drugo, kar se seje in sadi, je le malo pri malem komaj za domače potrebe ali pa še ne. Marsikdo se bo čudil, da i; včanje nobenega druzega pridelka na prodaj nimajo, ki se drugod po Slovenskem v toliki obilnosti vsako jesen spravlja; na primero: koliko ajde po Gorenskem in Dolenskem in po več notranjskih dolinah, koliko repe na bližnjem Krasu, ko-
želé in radi boljši kose za slabsi sosedu daj o, da imajo le
dokazal,
več
poljá v k u p in b 1 i ž e. To bi lahko z
zgledi
liko zelja celo po Cicarii itd.! Res, da pivski svet se ne more meriti ne z gorenskimi ravninami ne z dolenskimi do-
linami in
goricami
9
ne z rodovitnostjo kraških ograd ;
pa
ko bi bilo treba. Ker je pa premalo upa, da bi se kedaj te moje in več Pivčanov želje uresničile, ne bom s spisom nobenemu več skomine délai, ampak tù le jim predlog razvil, po kterem naj svoje kosčke obdelujejo, če jim bo ušeč.
Tla cele pivške doline so po polji take, kakoršne po spašnikih; namreč debele ilove in pa apnénine. Raz-loček je le ta. da so spašniki večidel kamniti, polja
vendar bi se lahko veliko veliko več přidělalo, ako bi Piv-canje sedanje zaostalo kmetovanje opustili ter hiteli v tej reči
za sosedi, kakor hite v nepotrebnih rečéh.
Zakaj
ga ime
nujem „zaostalo" kmetovanje? Zato, ker se ne ujema s potřebami zlo obljudene dežele. Nekdaj je bilo tako prav in koristilo; zdaj je napak, ker potřebám ne zadostuje.
je pa vec ilovega. Pesèenih tal se le malo vidi in sicer le po tistih kotih. kjer se potoci na polje ocejajo. Je tedaj le
Pogovarjaje se pred tremi leti z nekim previdnim Dolencom o poljodeljstvu , mu popišem, kako Pivčanje kmetujejo;
iz lapornatih gričev oglajeni
gmajne
kaj mi reče?
„Pivčanje ste tedaj še v dobi pastirjevanja!"
drobni lapornik z
in mi kar verjeti ni
mogel,
da je tako. In pa kdo drugi
ilom namešan, ktera mešanca je pa le plitva

tako
?
da
komaj brazdo zakriva, pod ktero je ze
čisto
ilo, ali več še
bo verjel, kar bom zdaj le popisal, razun Notrajnec blizo Pivke bivajoč, dasiravno je resnica, da bi tako ne bila!
apnéna zemlja ali celó
živa
skala. Po takih tleh brazdo
Pivška vas ima polje
krog
sebe ležeče v pet ali šest
lahko vlečeta dva vola. Nekteri taki koti in žlebovi
?
ki
delov razdeljeno. V vsakem delu ima kmet kakih pet do
imenovane potoke sprejemljejo , so pa tudi mocvirnati, deset koscov. Pervi in drugi del je vsako leto tisti, v kte-kakor ravno pred Slavino, skoraj cela okolica potoka Po- rega sejejo samo pšenico, rež in ječmen; imenujejo ju
rečnika

krog
orehovškega Korotana, večidel bregov pod- „perve
u
in
55
zadnje pšenične njive" ali „pšeničnice
a
nanoške Lokve, tudi po več mestih
bregovi
Pivke. Te tla
55
zadnjimi pšeničnicami" pridejo
5
»
ovsenice
u
y
tretji
Za
del
se štejejo v dolini med najrodovitniše, in so skoraj skozi in polja, v kterega sejejo oves, kteri hoče tudi setve skozi le košenine; malokje jih orjejo, ker jih voda po stoma zaliva; pa kdor jih orje, mora
V
ze
„pse-
Četerti del so „ajdove njive", v ktere ajdo in dva para vpreči. proso sejejo; tam pa tam se vidijo tudi setve unih treh

• v . //
nicnic"
Podnanoške polja, valovno
gricaste
tla
s
so najtežje delov. Peti del so „krompirjeve
u
1
šesti
Yi
korenjeve njive
cc
5
ilove, tako da je treba povsod v plug dva para vpreči in le v ta dva delà seje ali sadi vsak, kar se mu dopade. Te sicer dobra para. Zato bi Podnanosci, ko bodo konje po- šestere njive se verste leto za letom krog vasi tako
5
da v
prodali, ne smeli samih krav imeti, ampak tudi volov
ali manj, kakor je kmet in lastnost njegovega
polja.
vec
v
Ce-
šestih letih okoli pridejo.
Da je treba vsako leto kaj druzega na njivo vsejati
dalje
gori
po Pivki so pa tla zmiraj ložejše, ilovica z ali vsaditi, to Pivčanje dobro vejo in tudi storé, kakor pa
358
metni kmetje drugod po svetu, ker narava tako hoće. Al da so setve in sadeži krog vasi tako navezani in se tako motajo kakor vozijata štrena ua motovilu, to je napćno in ne streže priđu. Zakaj pa ne? saj vendar „red je žila
življenja lu Resnično in zmeraj, kjer in kakor ga narava
%
tirja po zapovedi premodrega Stvarni ka; ne pa zmiraj, kjer in kakor ga ljudje silijo. Prav dober je bil tak red nekdaj, dokler je bila vas še majhna in so bile posestva tedaj većje in poglavitno premoženje vašćanov cede. Vrelika ceda je malo družino najbolje přeživila, da so le kolikaj poljskih pridelkov imeli. Zdaj je pa ravno nasprotno. Cloveštvo se je tako pomnožilo, da ne morejo več čede poglavitui del življenja biti, ampak le poljskim pridelkom pripomoći. Zato mora človek poglavitno skerb na polje obraćati, in blaga le ne zanemarjati : pastirstvo se mora poljodelstvu umakniti. Vesvoljen napredek in potreba sta s
časom tudi Pivčane dalje vlekla, da so več kot polovico svojega posestva obdělali; al pastirovanje v poljedelstvo vendar še tako mešajo, da ni s tem ne z unim nič, ker eno drugo obotavlja.
Kakošni zakladi v spašnikih zakopani leže, sem v pervem delu pokaza!; kako pa pastirovanje prid polja krati, bomo tù le vidili.
Na Pivki najpred dozori ječmen, potem pa rež in za njo pšenica. Te tri setve začnejo žeti navadno najzadnje dni mesca malega serpana, in jih požanjejo pervo tretjino vélikega serpana. Drugo tretjino imajo z ovsom opraviti, včasih še čez; vendar do konca mesca so že tudi s prosom pod streho. In kvaterni teden tudi ajde nikoli na njivah ne najde. Prec za njo mora krompir, repa, korenje iz zemlje. Krompir je zrel, tedaj le v hram ž njim; al repa bi lahko še rastla, korenje bi se v zemlji še debelilo, pa mora ven — zakaj? — Pervič zavolj čede! drugič zavolj rali!
Njive, ktere so že zadnje dni mesca malega serpana poželi in bi jih lahko par dui še pred, bi mesca kozoperska lahko drugo leti no dale, pa leže prazne — zakaj? Zavolj čede! Berž ko Pivčanje ječmen, rež in pšenico iz njiv domu spuljajo, popusti čeda gmajno in gré v njive. V osmih
dneh povžije do bilčice, ki jo more odgrizniti, kar je zele-nega po pšeničnih njivah; zemljo, po kteri se vedno suće, pa tako steptá in zmlaji, sosebno kadar je vreme mokrotno, da bi mlatič tako dobro ua njivi mlátil, kot v skednji. V tem času so tudi ovsene njive prazne, ktere enaka osoda zadene; za njimi pa po versti do korenjevih. Zato mora do kvaternega tedna vse pod streho biti; tudi kar bi lahko še celi mesec in čez, skoraj do vseh Svetih rastlo in se debelilo. Potem pa toži tarn una, da nima s čem prešičev rediti ! .
Ravno tako pametno je, na tište njive repo iu korenje sejati, na ktere pride k letu pšenica in rež! Vsak bi lahko spomladi vedil, da bo moral te njive že kvaterni teden orati; zakaj bi tedaj raje ajde, prosa, detelje na-nje ne usejal ali krompirja ne vsadil ali kaj druzega, kar pred kva-ternim teduom dozori!	(Dal. si.)
Kako slabe gorice popravljati.
(Konec).
10.	Tretja kop tudi gorice popravi, da pomaga rožju, da dalje, lepše in močneje zřaste, in več grobanja dá. Tretja kop se mora ob Jakobovem opraviti.
11.	Ako se ters lepo gladko obreže, od so-
volov, suhih verhov, stare skorje in mehena strebi in očisti, mu tudi hasni, da bolj lahko raste in lepše rožje poganja.
12.	Nak ol iti tersovje in visoko privezati tudi pomaga, da rožje boljo meč ima rasti. To se vidi vselej po vezi. Kakor hitro je ters privezan in na miru, da ga veter ne maja sèm in tjè, je berž rožje bolj čversto in dalje viditi. Kakor hitro se kje ktera rozga more s svojimi perstici prijeti za vejo pod kakim drevom, berž tako
dolga zraste, da kmali čez drevo pride. Kol je zato tersu potreben, ker ters je po svoji natori poprijemavna rastika, ktera je od začetka v germovji in pri drugem drevji rastla, za ktero se je prijemala. Bog jo je že tako stvaril. In kjer so ljudje ters začeli soseb saditi, in gorice delati, so ga pri drugem drevji sadili, da bi se imel za kaj prijemati: če pa na šamoti, so mu kolje stavili in ga privezovali, ako se ni mogel sam prijeti. Koliti in vezati ters je potrebno tudi zato, da je grozdje na miru, in se bolje in ložeje zori ; kajti če veter ters in grozd sèm in tjè goni, ti ne bo grozd tako hitro sladek, kakor če je na miru, da ga sonce ne more speci. Zato pa tista dva gospodarja v lotmerških goricah, ktera sta kolje zavergla in tersovje drugač dala vkup v germovje vezati, nimata nasleduikov. In žalostno je tudi gledati v tistih goricah, kako veter ubogo tersovje sèm in tjè goni, po zemlji ž njim zmeta, grozdje terga iu steplje doli, ters tare in kvari.
Ni pa vsikdar nemarnost, skopost, nepremožnost ali nevednost kriva, če so gorice ubožne in zapušene. Mnogo-krat je krivo tega:
a)	hudo vreme, da se ne more delati in grobati v jeseni, pozimi in na zmladletje, kadar je najboljše in bi se grobati moglo. Pozneje pride drugo delo na versto, in se ne more več vse pogrobati, kar bi se rado. Tako dosti popravka zaostane pri goricah, ako je vreme nagajalo;
b)	po manka nje delà veo v, ki se razidejo v druge kraje, da mnogokrat ni koga dobiti. Marsikdo bi rad dělal in popravlja! vinograd, da bi le rok bilo;
c)	dolga ne huda zima, kadar je velik sneg in dolgo terpi, da ne morejo ljudje v goricah delati in grobati; će je zemlja skoz zmerznjena, se tudi ne dá delati. Velik sneg dosti tersa iu rožja potere, in če je huda zima in oster sever brije, tersa jako dosti pozebe in spoka, da gorice postanejo redke in slabe;
d)	slabo rožje, če ne raste in ga ubije kaka megla ali rosa; ali če rožje toča potere, ali potoiče, da je kra-sta¥t> ; če rožje ali očje pozebe, se tudi ne more grobati,
ker se krastovo rožje tare pri gibanji v jami; tedaj ui moč goric popravljati;
e)	h udobnost in jalnost ljudi. Tudi sosedje, so-vražuiki in drugi ljudje delajo kvar kakor na njivah tako tudi na goricah, da spasejo z živino ters poleg krajev in po sepih, da se ne more obvarovati. Drugi hodijo v škodo po goricah in si poti delajo, in dosti mlađega tersa pome-zijo in poterejo. In zadnjič kakor na drevji tako na tersu jalnost in hudobnost ljudi kvar delà, ker včasi ters pod-sekajo ali podrežejo. Tako se je zgodilo toto leto, da je nek skerben mož imel pri svojih goricah lep, velik in ploden ters, pa hudobna roka — bodi Bogu potoženo! — ga je přeřezala, da se je vès posušil z grozdjeni vred. S.
, Zdravilske reči.
Kako merzlico (zimico) pregtiati.
Prosim ljube „Novice", naj povejo Slovencom pomoć zoper merzlico, ktere se naši hrabri bratje Rusje poslužu-jejo, ki jim je domaća, sploh znana, in stara kakor je star velikanski narod ruski.
v	v
Ce je namreč kdo med njimi merzličen, si s kako recjo roke nad komolcom (Oberarm) in noge nad koleno m (Oberschenkel) nekoliko preveže pred vsakim napadkom, ki, kakor je vsakemu znano, obstojí iz mraza, vroćine in potů, in jih pustí tako dolgo prevezane, da ga mraz in vro-čina mine, in se potiti začne. Nekteri si samo roke pre-vežejo, drugi samo noge, še drugi eno roko in eno nogo, in sopet drugi obe roki in nogi, kakor je komu drago. Se
y
vé, da převez ni in ne sme biti terda, ampak takosna, da se lahko brez vse bolečine terpí in da samo v poverhnih kervnih žilah tek kervi zaprè. Za to rabo je najboljši kos
povoja, s kterim se otroci vseh slovanskih staršev — pac
359
brez potrebe in oma!
dolga in široka capa dobra.
povijajo ; v sili je tudi vsaka dosti vjemajo, pridejo zaporedoma. Nazadnje začne brat brata
Tudi ua Francozkem in
čez prag rivati, vse pride na kant in
Angležkern je ta pomoc domaća in že precej stara. Angležki nesložni bratje
kaj se ž njimi zg
odi?
v ptuje roke ; in
Služiti morajo
zdravnik Juri Kellie je ze pri oblegovanji terdnjave Wil- ptujim ljudem, ako hoćejo živeti. Taka, kakoršna v posa-lemstad 1793 dosti merzličnih vojakov brez vseh apotekar- meznih družinah je tudi pri celih narodih.
in neslogi in njenih sledkov se je
O slovanski slogi
skih zdravil tako ozdravil, da jim je roke in noge preve-zaval, in zdravnika Veitch in Wallich sta ga z velikim že toliko in tolikrát
>
uspehom posnemala. Tudi današnje dni so nekteri zdravniki to pomoč zopet poskušali in jo priporočajo, na priliko, de
Brauw, H. J. Broers 1858, van Swieten in prof. Chladny ki je sam na sebi to pomoč skušal.
Naj se tedaj nobeden ne smeja takému ozdravljanju! Saj zdravniki sami vemo, da včasih merzličnemu cela le-
dati

pisalo, da ni moc se kaj novega pove-in vendar nasv skušnja učí, da še zmiraj premalo za
Zalibog, da se brat brata psuje
po svoji
?
karna (apoteka) ne pomaga, in da bolniki potem skusajo rilskimi pismenkami pišejo. Kako težko je o ti potrebi
1	I	^	t	^ • 1	I	• 1	i . a	« *	A	A	%	■	A «	A m	«
vsake baže domaćih zdravil.
nase terde glave.
Ceterta potreba, in sicer četerta po svoji tehtni važnosti je bližanje književne slovenščine književni horvato-serbščini, kakor je že naš Kopitar imenoval književni jezik, kterega Horvati z latinskimi, Serbje s ci-
go-
pri nas še toliko slepih nasprotnikov, le tisti
voriti, ki ima
Ker ze od merzlice govorim, naj povem se eno pomoc prav čuti, kteri se tega loti. Na njega prihrumë kakor
zoper njo, ki je pervi zlo enaka, in ktero sem v Veroni seršeni, kadar se na njih gnjezdo poterka
5

m
da ga s stru-
penimi svojimi želi pikajo. Gotovo tudi sledeča moja raz-prava ne bo zdrava ostala, ako si hoče drugač nasprotna
skušati vidil, kjer sem bolnikov vsake baže obilo imel med njimi tudi černo-marogastega sedmograškega cigana,
ki ga je vsaki dan merzlica kaj hudo digljala in je reveža stranka doslednja biti. Al korajža veljá! To za razvitek tako zdělala, da ni bil za nobeno rabo; tudi nobena jed jugoslovanskega slovstva goreče vprašanje se mora enkrat mu ni dišala več
in žlindro
>
povžiti, ki
še celó fajfe se mu ni ljubilo strebiti končno rešiti. Pred vsem pa samo to edino prosim, naj pri je sicer zdravému največja slast bila; taki debati saj osebno poštenje vsakega neoskrunjeno
apotekarskih zdravil mu nisem mogel nobenih ponuditi; bal ostane! Le ne sirovo!
se jih je
kot vrag križa.
In ozdravěl je naš cigaň v 14
Da mi pa ne bude treba na dolgo i
široko razlagati,
dnevih popolnoma brez vseh apotekarskih zdravil. Zdravil koje pismeuke i koje pravila naj zamenimo, hočem na pokus,
se je po cigansko, kakor se nek
cigani po Sedmograskem,
kakor sam več pričel, o razpravi toga oddelka se poslužiti
po
Vlahii iu po Ogerskem zdravijo.
Ko ga je namrec zacel bližajuče se slovenščine
5
mraz tresti, je šel na vert, se je po tleh na
trebuh vlegel,
ničarjev ne pozabi
al — i to naj nobeden naših slov tim zadržkom, da nikakor ne za
njegov prijatel tudi cigan, je pa prav pridno po njem gori htevam, da bi moral taj pokus služiti našim pisateljem u pa doli, od nog do glave bos teptal, tako dolgo, da sta se posnemovavni izgled. Moje sile su preslabe, da bi hotel si oba, bolnik, še bolj pa zdravnik močno spotila. In tako je kolovodstvo prisvojiti u našem književnem gibanju. Oblika
Ijudoljubi gospod zdravnik svojega bolnega prijatla vsaki za bližajuču se slovenšćinu, mislim, morala bi se stalno dan od enajstih do dvanajstih zdravil, dokler ga je res ustanoviti še le po zaslišanih raznih mnenjih. Da ima naša
ozdravil.
Jez sem to zdravljenje kaj rad gledal. Kdor
sedanja književna slovenščina take posebne svojstva, da se mi morebiti ne verjame, uaj sam skusi in se dá dobro ďá že po neznatnih preinembah i Hrvatom i Srbom dobro
zmendrati ; tak a
saj ga
to ne bo nic koštalo; k vecjemu mu zna umevua narediti, ne izgubivši po ti premembi i svoju umev-
nost za naš narod, i da je vsako sedanje napredovanje
ospod duhtar, če je pretežak
kako rebro, nogo ali
roko ziomiti !
Drugikrat kaj drugega ljube „Novice". Z Bogom.
slovenščine u jezikoslovnem obziru više ali manje približa
V Komendi.
Dr. Janez Podliščekov.
vanje hrvato-srbščini ;
to nas izkustva uče. To edino
Slovenske narodne potrebe
mislim bi zadostno bilo, daljno komentiranje toga predmeta
bo morda kdo uže komaj čakal, da mi
opustiti!
Pa

kdo oporeče
slovenščina izgubila bude po takem rav

V
Spisal K. Zavcanin.
(Dalje.)
• V
Ker je pa domorodstvo brez sloge le polovično

po
nanju svoju čistost, svoje prednosti, kojih ima toliko pred drugimi slovanskimi narećji, i pred vsem pa svoj osobito slovenski značaj.
ki se drži staroga kopita huje kakor klop kože.
9
Kaj takoga i enakoga mi more le človek
ovreči
?
stavim v tretji red slovenskih narodnih potreb : slogo. Svoje čistosti, ko slovansko narečje, slovenščina na potu Slojra je dvojna, in sicer sloga med na m i doma, in sloga takoga bližanja gotovo ne bude izgubila, marveč povikšala;
z vsemi drugimi slovanskimi plemeni. Sloga naj je med	saj se ne bude napojila ptujega življa, ampak slovanskoga,
na mi! bi rekel, kakor je rekel Stvarnik: „Bodi svitloba!"	tudi svojih prednost se ji treba ni odkrižati se, marveč
Kakor je svitloba v gospodarstvu uarave neobhodna, ravno	bude ravno skoz nje zadobila oni upliv u obogatenje hr-
tako tudi sloga za naše javno narodno življenje. Kakor	vatsko-serbščine, ki bude za obedve strani rođen i narobe,
svitloba vse še tako skrivne kote najde, naj tudi sloga nas	Tudi svojega osobitoga značaja slovenskoga ne bude izgu-
vse prešine; naj nas v vseh še tako malih in neznatnih	bila, kakor hitro se bude tudi prosti narod prej ali pozneje
Složni bodimo med sabo, kakor	poprijel u govoru teh malih prememb; samo škole na kmetih
receh
spoji v en organizem.
složne so naše gore in planine, ki se ne rivajo in spodko- treba po tem stroju preurediti. Pri nas
gre pac vse
tako
pujejo med seboj, ki ne zavidajo ena
drusri
»
na pr
lepe
terdo. Koliko krega, ravsa i ka vsa bilo je treba, pred ko
osolnćne lege itd. Ćeravno imena naše po krajih, kjer sta- smo od
nujemo
jarce,
zginiti ne morejo in se imenujemo Krajnce

iga
a
na
„ega",
od
»
am" na

om
«
od
i
St a
n
sem
u
5
od
55
jest
u na „jaz"

od „ino
«
na „in
u
»
sim
u
na
itd. prisopi
Korošce, Istrijance itd., smo vendar vsi Slovenci;
hali.
Sam sveti duh naj nas prosveti, da pri vožnji cez
to je naše najlepše ime, po kterem smo ze v starodavnih klance od časih po svetu sloveli. Pa ni zadosti, da smo le med sabo složni, treba je tudi, da
„eg a
«
na
55
oga
u
od
r>
sem" na „sám", od „jaz
u
5
smo složni z drugimi slovanskimi
na
55 Ja
od
„in" na „i"
i še več drugih malenkost nam
ne
bude treba toliko priprege
i
toliko dragocenoga casa in to
plemeni; saj smo vsi, kolikor nas je Slovanov, bratje po liko sil potratiti! Teh dolgočasno počasnih procesov pa ni
__-	.	v	V ■	* .	t • •	« m	V •	l • i	!•//«•
5
gerdo je
če se, ua priliko, več bratov ene
nobeden drugi kriv,
kakor naši „sonderinteresleri", ki se
rodu. Kako
hiše brez prestanka prepira in krega in kavsa. Kteri so pa zastonj upiraju. Od leta do leta omahuje bolj i bolj nasledki takega gospodarstva? Ljubi mir in pokoj zgineta, njih moč. Kakor trdo se tudi drže svojega slovstvenoga kor-
namesto blagostanja pritepe
se
siromastvo

namesto
mila
5
se vendar ne moreju več odtegnuti uplivu nove škole
obilja
stradanje, z euo besedo, vse nadloge, ki se s tem ako je dozvoljeno, približavce i njih težnje skup tako ime

300
novati. Kdor je marljivo pazil na napredovanje našega knji- hrvatski pisatelji zmiraj bolj spoznavaja važnost cirilice
i
ževnoga jezika
9
uzemimo samo zadnjih deset let
mora da čas morebiti ni več daleko, da se

budu resno popri
priznati, da se je več oblik i celo več čisto hrvatsko- jeli. Mi Slovenci potem ne smemo i nemoremo zaostati.
srbkih izrazov, za ktere i mi svoje osobite imamo, u našem
Rad bi se še dalje pri tem predmetu mudil, pa mislim,
uže
tako udomaćilo, da jih celo protivniki pribli- da bude še dosta prilike zato. Tedaj dalje k drugim našim
slovstvu
žanja brez pouiislika rabiju. Nova škola je tedaj, akoravno potřebám i nazaj k navadni slovenščini.
(Dal. si.)
še nejaka, ipak u
mnogih
stvareh protivnike uže u vlak
uzela. Priblizanjem slovenscine hrvasko-srbscini pospesivali budemo i dostignutje
občega
slovanskoga književnika.
Bez
umno bi pa bilo roke križem djati i bezskrbno čakati na
obce slovanski književnik, da pride iz meseca doli ali od kod
Veliki narodi imaju veliko slovstvo, to je stara resnica, ki do sada, kolikor nam je zgodovina člo-
drugod !
večkoga
roda znana, nasprotja nima, da bi naime mali narodi veliko slovstvo imeli. Mi Slovenci smo majhen narod, to je tudi resnica, i zato je tudi naše slovstvo malo, i bude malo ostalo, dok bude u sadanjem ozkem kolovozu napredovalo. Da pa bude mnogo večje, je treba , da se naš
književni jezik hrvatsko-srbskomu bliža i sicer sistematično
se vé da sprva le malo po malo, dok se Nobeden pa naj ne pozabi, da vsaki za-
ogladi.
blize i blize pot ne četek je težak.
Stari pregovor je, da vsaka slika ima svoju priliku. Tako smo mi Slovenci s svojimi dandanašnimi slovstvenimi zadevami slični malomu gospodaru. Veliki gospodar — ta naj bude prilika unomu — ima zrnirom i vsega zadosto. mu ravno morebiti eno ali drugo leto ta ali uni pridelek
Da ne obrodi, ima pa u čem
drugem
nadomestek.
Tega
vse spoštuje, vse
ga
h va i i
i časli, dasiravno morebiti veli
kokrat marsikteru stvar celo napak ali na
glavu
Mali gospodar
mislimo si

suseda velikomu
postavi, je sicer
umen, previđen, delaven od zore do mraka; tudi njega svet
pomiluje, ker si vkljub svojega
spoštuje, al zraven tudi
celoga
truda vendar na
noge
ne pomaga.
Nje
govo
malo
zemljišče, da je še tako dobro obdelauo, ne more toliko priroditi, kolikor potřebuje vsako leto za preživitek. Vseh
vrst poljskih semen naseje i ne peduja zemlje prazuega ne
pusti ena
al kakovi su nasledki? Kna rastlina
>
drugu
drugu

senci
>
duši, ena
drugi
sok spodserkava i nazadnje za
zdravoga
čenjaju vse bledeti, tako da v času zoritve nobena sadu ne prirodi. Akoravno ta mali gospodar se ponaša, da
ar t?
gospodarstvenih knjigah
je umen, da po najboljih skušnjah i ravná, vendar s časom sprevidi i spozná, da gospodarstvo
le nazaj gré i ne naprej. Spreinišljavati začne sčm ter tjè na kaki način bi moć bilo sebe i posestvo resiti, da u ptuje
» *
9
roke ne zapade. Kaj iztuhta?
Tole
K susedu gré
i
ter
• t
se z njim pogovori i
pogodi,
da obadva vsak svoje
o*
ospo
darenje zedinita u eno i konec leta vsak svoj primeren del prirodkov vzameta, s kterimi se obadva pošteno priživita, poedinci bi pa obadva stradala bila.
Ergo !
Jezikoslovne řečí
O iiotraiijskih opetovavnih
glagolih.
Kdor je po Notranjskem, posebno po Pivki ali po bi striški dolini potoval, je slišal neke čudne precej morebiti še razumel ni. To s končnico „evati". Ce pa to reč malo bolj natanko pre
glagole, kterih so o p e t o v a v n i glagoli
glagoli
mislimo, bomo berž vidili in se prepričali, da ti niso kaka slovniška nepravilnost, temuč da se popolnoma s šesto formo uje majo in da so 6. razred glagola s konč-
* ali vojske-
nico „evatiu, ,,evamu namesti „o va ti", „ujem
55
a vati", „a va m
vati
u
55
n
evam
Tako pravi Bistričan vedno
u
55
111
55
vojskujem
a
i u
55
zdihavati", „zdihavam".
Ti glagoli so ravno tako frekventativni. kakor pravilni
glagoli
6. reda.
Na pr
55
kadar se vojšak vojskeva, mora
na golih tleh Ieževatr'. Prihajajo pa tudi, kakor navadni, iz 5. forme, ako se ati-am v e va ti-evam spreminja,
na pr. „bahati, bahevati; prašati, praševati; igrati, igre-vati; pisati, pisevati. Paziti se pa mora pri sprezanji ali premenu v opetovavne na sledeče:
1.	Le sostavljaje s predlogi se morejo pri navadnem prestavljanji iz 5. v 6. red glagoli v frekventativne spre-minjati, na pr. pisati — pišem, dopisovati — dopisujem, priterkovati, p riter kuj em itd. Notranjec pa tudi ne sostavljene glagole v opetovavne spreza, tako bo vsak rekel: „piseva brat iz mesta prijatlu. Mati skozi
okno gledava , ko sina iz šole pričakeva (ali čakeva)". Tako tudi pravi Notranjec: „Sestra bereva v gojzdu ja-
ode" ; Goreuec pa bi le wnabirau ali „nabiruie" rekel.
2.	Tudi taki glagoli, kteri niso po drugih krajih Slo-
nikdar opetovavni, se tukaj s končnico ,,evatiu
ar ft
L
venskega
za opetovavne rabijo. Glagol s k u b s t i — škubem, berem
brati (Iegere), mleti
meljem, disati
dièifti itd.
se na Notranjskem pogostoma opetavati sliši: „skubevati, berevati, meljevati; jedevati ( zu essen pflegen), pivati in spevati celó sem večkrat že slišal.
v
v
C
3. Težko je določiti, kdaj se ima
S
v z
9
s v s
9
ck
9
sk
v
v
s
ali
šc spreminjati,
ker vćasih se spreminja
9
vcasih pa po nobeni ceni ne, včasih se pa rabi oboje, na pr
Lagati —
r>
I a g e v a
druzih ostaj aj o ti h nice
i
ar
ftJ
s t e r g a t i
stergev a
a
in pri
c. s.
?
99
kositi"
>7
koševati".
55
Brisati" ima ..briševati
• ff
55
55
Klicati" se po navadi le
55
kli
Kdor se sadaj ne uvidi velike koristi i silne potrebe tihnice vecidel nespremenjene
cevati" sliši. Vendar smemo reći, da ostajajo v korenini
približanja slovenščine hr. srbščini, je bolj slep kakor tisti,
Povedal sem ti,
dragi
ki ima ježevu kožu prek oči. Slovenski pisatelji, ki sada ker tudi v tem se lahko vidi
bravec, kolikor v ti reci vem
9
vidiju, da pri slovenskem
knjigopisanju
ni za živeti, ni za
milega jezika.
Naj nam še kdo
bogastvo drugi
in
gibćnost
našega
o tem kaj naznani
umreti, i Ie preradi svoje pero ptujstvu zaudinjaju, budu se zvedeni možje naj pa sodijo, ako je prav, da se to v pi domače reci poprijeli i ne prisiljeni renegati biti. I koliko smeni jezik vpeljá ali ue. je takih! Od ktere koli strani se ta reč razmišljava, po-	__________
9
J. Bile.
vsod se Ie potreba i korist vidi. To približavanje našega književskega jezika moramo pa skoro udelotvoriti. Ovidi
pravi:
V)
eunt anni more fluentis aquae.
Nec, quae praeteriit, cursu revocabitur unda:
Nec, quae praeteriit, hora redire potest. Uterdum est aetate cito pede labitur aetas: Nec bona tam sequitur, quam prima fuit"
Kratkočasno berílo

Dve kleti ali konobi.
(Dalje.)
V tem, ko se je to godilo v kletih, se pripelje oprášená kmečka kočija po gerdi poti proti tergu in se oberne k sovražnima sosedoma. Mate lić skoči na vrat na nos iz
^	»	v
Cas nas ne sme prehiteti! Pred vsem je pa treba, da hiše, ker je mislil, da se nihče drug ne peljá, kakor ženin
znaju saj nasi pisatelji temeljito hr. srbsko narecje. Većina ze davnej pricakovani; al zmotil se je. Kočija je ostala mislim, da ga uže zná. O ćirilskom pravopisu namesto pri njegovem sosedu O v čari ću: bila je Bačvarica in
latinskoga
cem molcati

ta
gre
najprvo Hrvatom u skrb. njena hči, ktere ste se po obljubi pripeljale vidit Osipa.
Kolikor sam ja zmozen stvari motriti, se mi dozdeva
9
da
Ovčarić se ni nadjal teh
gostov,
iu ji je nekako pre
361
r>
Zato
«
ker
sr»
erdega Čepa ui bilo
CC
S*
bii
„Kaj? Ni „Ne, Bogu hvala
vpraša Osip dostavi Dómica.
strašen sprejel, kar je Baćvarica precej zapazila. Na njino vprašanje po Osipu odgovori Ovčarić, da ima neko zelo potrebno opravilo v kleti, da bo pa berž berž přišel.
Ker vdovec Ovčarić ni imel nobenega, ki bi bil namesto njega pri Bačvarici ostal, je mislil in mislil, kako bi mogel svoje goste spodobno zapustiti in iti po Osipa. Po-
slednjič si izmisli, Bačvaričine peljati pred hišo na vert, uganiti te čudne zastavice; gotovo so že več ko stokrát po da bi
r>
Ali tudi nič ni dal vediti, zakaj ne pride
bilo
)i
»
zakaj
5
drago bi mi
bi ga ue bilo do sodnega dné. Tudi oče ne morejo
Se zinil ni. Jaz ne veni da
ga ni;
ga
tukaj malo casa same pocakale, dokler ne pride njem zijali skozi vrata in okna, pa zmiraj zastonj"
z Osipom nazaj.
Botra Bačvarica in Lorka niste mogle zapopasti čud-nega obnašanja Ovčarićevega in zakaj da Osipa od nikodar ni. Ugibaje to in uno se sprehajate kakor dva žandarja po
dokler je le dopuščala de-
«
Cuj
U
rece Osip tiho
dozdeva se mi, da nekdo
g»
v vašo konobo"
55
vertu gori in doli tako dolgo,
me
Bog Tiho,
itiobe
pravični
izdihne Dómica
le tiho! steber zakt
• 1
Pojd
iva lukuj bliže iu poslušaj
in ne dá odtod !" Po teh be-
belost Bacvaricina. Ko jo pa dolgo sprehajanje utrudi, se sedah se blizata luknji iu lukata v Matelićevo klet. vsedete na klop. Zastonj je Lorka pričakovala Osipa, ujena Osip se ni motel, ker precej za tem so se odperle vrata in
mati pa telecje pečenke; namesto nju pride zaspanec, in ji posuje z makovim semenom, da kmalo za tem je bilo slišati tistih malo prijetnih glasov, ki jih v vsakdanjem živ-Ijenji „smčrčanje" imenujemo.
Osip, ko smo ga zapustili, je spet šel v klet svojega očeta, se vleže na otep zraven soda, zijá ueprestano proti
cez prag
top
dekla z lučj
55
To je naša Mar
šeptá Dómica
Dekla se pripogne, dene desno roko nad
V «
OCI
>
da bi
bolje vidila, iu zakliče: „Dómica! oj
Dómica
luknji
v zid, kakor nekdaj vitez
Togenburški
na samo
stansko okno svoje drage, iu caka in čaka včs zamišljen, kako se bo izmotala ta reč.
n
No
55 ji
55
Kl
• V
me

iho
\
ni ne slišati ne viditi
to je vendar čud
reče dekla sama sebi. t! Zdaj je že spet gori
letela in vrata do kraja odperte pustila
Da
?
ljuba mladost
Kar se mu dozdeva, da sliši ropotanje v sosedovi ko- To izgovorivši spet izgine iz kouobe, zaderleskne vrata za
nobi. Berzo tava k luknji in posluša. V resnici sliši vrata sabo in jih s klj
zaklene
se odpirati. Zdaj se pomoli skozi luknjo in kakor od ne
»Bog
beškesra
ognja
se cuti

pre8injenega :
bila je Dómica, ko
per
likor je je bilo od nog: do glave; v levi roki je nesla sveco, v desni pa je deržala verč za kljuko. Navzet veselja iu pr
55
Da
in vsi svetniki ! Zdaj je pa še mene notri za prestrašena zavpije Dómica sam ue vem, kaj bou
55
Kaj bo iz teg
dgovori Osip ne manje
radosti smukne Oaip skozi luknjo nji naproti.
Od ropotanja, ki ga je napravil Osip, vsa prestrašena
boj
Osip
»
pogleda Dómica kviško, in komaj zapazi v tmini neznano osebo, ko strašno zaupije in od sebe verže sveco in verč. Osip pa v Xeni hipu objame deklico skoraj omedljeno in Božjo pí šeptá: „Tiho, za Božjo voljo, tiho, molči !" Toda Dómica	..N
„Ako oče zvedó, umorili". Se ne smemo
da sem bila tukaj sama s tabo
me
aj najhujega bati"

to laži
55
moramo tudi nekoliko zanašati se na dobro srečo in
ktera skerbi za Ijud
cc
v
ne; ko bi se to zvedilo po tergu, kakošna sra
ne posluša opomiiia in vpije, kolikor ji more na vse gčrlo. mota!"
5?
Kaj me ne poznaš jo vpraša Osip gJasneje.
»
Saj
«
Kaj
moreva midva za to? Saj nisva nalaš tù se
sein Osip; ne upij vendar, kakor bi bila obsedena!"
sosla; zoper najino voljo so naji zaperli, so naji popol
n
Osip? Ti si?
spregovorí Dómica.
se te ustrašila, da trepečem kakor šiba!"
55
Oh

kako sem noma k temu prisilili.
T
oraj naj si bode karkoli hoče, naji
v
Le mene se primi iu derži"
reče Osip
cc
bo
ne more nihče obdolževati. Vsedi se zdaj tù k meni in misliva, kaj nama je početi, da bi naji nikdar več ne ločili,
precej dobro. Najpred morava tvojo sveco prižgati tam-le ker gotovo si že slišala, da tudi mene hočejo oče po sili na lešarbi". Potem je poiskal svečo na tleh. Ko jo najde, oženiti".
prime Dómico za roko.
VTsi Božji svetniki!" přišel ti v našo konobo?"
5?
upraša Dómica

kako si
přepadeno vpraša Dómica.
5?
Skozi to-le luknjo
cc
ji Osip odgovori in jo peljá
za steber.
55
Bog pomagaj
cc
vzdihne Dómica
„Kako, tudi tebe?" Da! in sicer z Bačvaričino hčerjo". Z nečimerno napuhnjeno Dor ko? Ne, ne !
Ali z lesičasto, rudečevlaso, sitno F lor ko?"
u
„saj se je zru
n
Y>
55 55
„Tudi ne, ampak z
Lorko".
šila skoraj vsa stena!"
Z tisto zijalosto gosko z vodenimi očmí?"
55
To je storila unidan tista strahovita
střela, ki
nas je
55
„Da,
s tisto
u
vse tako omamila".
55 55
po
Pa po kaj si přišel v tako nenavadnem času lesèm?"
„Kteri se zeha ves dan, Da, ravno tista je".
ako vedno ne jé?"
Jaz?"
dostavi Osip nekoliko zmotljen
koga
sem přišel? Jaz sem tukaj
zapert".
55
za kaj
»
V
S tisto neumno, bedasto dečlino, ki si za
vsakega
fantelina vrat lomi!"
55
Zapert?!"
zavpije Dómica
saj
vendar nisi
krade! ?"
55
n
Kaj ti na misel ne pride!"
Tako so se pa vrata same za tabo zaklenile?"
r>
r>
Da, da, ravno s tisto sovo"
„Tudi ne; da boš vedila: oče so me zaperli
ker sem
več
Na, mi	pa vendar bolj dopadete Dorka in Florka, ker
po pravici se	more vendar od obeh reči, da ste prav za prav...
„Pustiva	Dorko in Florko in še Lorko naverh. Jez ne
cc
hotel pobegniti, zakaj brez tebe tukaj za-me ni več vzamem ne perve, ne druge, ne tretje. Da bi se le še ti ostanka bilo. Vendar pojdi va, da tvojo svečo spet prižgem. znebila in odkrižala unega vinskega meha: to mi je naj-
Biisk! zdaj mi pa še sveca doli pade!" Ko je svečo spet našel, spet pritava k Dómici
večja skerb!"
i
J°
skerbno peljá k luknji in ji
„In mene,
mene še le!
Oh
5
kakor kamen mi leži na
pomaga
skoz njo. Zdaj sta sercu! Samo ko bi vedila, kaj mi je početi? Očetu se ne
prišla v Ovčarićevo klet, Osip prižgč svečo • in jo po- upam ustavljati se
cc
stavi na sodec zraven lešarbe.
„No,
zdaj mi pa povej : kako je to, da danes
na
Zakaj ne? Ti bi imela popolnoma pravico do tega, ker očitna je krivica nemarnemu Cepu te na vrat privezati".
5?
dan svoje zaroke priđeš po vina?"
55
lu verh tega takemu krofeu".
>5
Torej poskusi enkrat".
Ne gré, se tako bojim očeta, da vpričo njega ne
morem ziniti ne besedice ustavljanja
u
75
Ves kaj? Povej Čepu prosto in odkritosei
resnico
Reci mu, da ga ne mores viditi, da se ti gnjusi
da
pod nos.
kakor hrastova žaba serca, da mu bos po poroki goljufala pri vsaki prigodbi; reci mu boš....
>
V .
ga certiš in zaničuješ iz globowtiv, boš še pred poroko izkopaia oči in da ga
y
da
u
n
Oh, to vse nič ni, ker pri vsem tem bi on očetu me tožil in potlej bi morala, sirota! dvakrat poplaćati in
bi pomagalo. Edino sredstvo, odkrižati se njega
nič ne
>
bi bilo
«
„Ediuo sredstvo? Govori, ktero?"
„Bi
našo klet".
bilo, ko bi Cep ....
75
jo hipoma ustavi Osip
75
někdo gré v
v
Joh meni! Po meni je!"
Le berzo za unisodec; že ključ rožlja". (Dal. si
Srece zvonček

Po Seidl-nu poslovenil France Zakraj šek.
Pred sebe k smertni postelji poklice kralj sinu In primši ga za roke svoj tron pokaze mu:
„Moj sin
mu rahlo reče
glej ! to ti zapustim ;
Al dobro prej zapomni, kar zdaj ti govorim
i«
55
Ti meniš pač, da zemlja veselja dom je nam; Moj sin! ni taka, ugasni že zdaj lažnjivi plam. Nezgod je mera vedro; al sreće kaplja, znaj Od sto jaz komaj veder dve kaplji dam nazaj
i m
i u
To reće kralj in umerje
Razumel sin ga ni
5
Ker svet ta raj pomladni, poln rož se njemu zdi; Smehlja se na prestolu, ćeš, skazal jasno bo, Kak prazne te besede in neresnićne so.
In ravno nad dvorano, kjer sklepe kuje smel Kjer spi in pri obedih gostuje se vesel, Nad streho glasen zvonćek obesit dá ohol, Ki zazvoni, ko rahlo za verv le prime zdol.
Potegnil pa jo bode (deželi to pové) Vsakikrat, ko srečno, prav srećno bo serce; In permaruha! misli, še dan ne bode všel, Da zvon po vsej pravici bi ta ne dal glasii.
5
Al ko umíraje starćek sloní ob stoîu tih.
Pred oknom
v
Crnu to?
r
odmeva zdaj jok in bridki zdih.
55
5555
CUj
prijatla vpraša
povej mi, o povej
ftt
Pustiš jih, oče mili.
tvoj Ijud je dolj , poglej!""
55
Tedaj me Ijub'jo? Prijazni so mi b'li?"
Le not!
Za tvoje bi življenje razlili svojo kri!"44
5555
In rahlo že se trudi v dvorano star in mlad, Da slehern blagoslovi, ga vidi še enkrat.
„Kaj? Ijub'te me. otroci?" „„Da!"" priča solzni mig; To vidši kralj se dvigne, smehlja se ko svetnik, Pogled oberne k Bogu, po vervi seže nem.
In žvenk!
zazvoni vpervo
ter obledi potem
iz Zagreba
Dopisi
2. nov. A. K.

Dušni dan opominja
ljudi mertvih rojakov znancov in prijateljev, naj živi človek še tako nečimerno ; kadar zasliši milo peti zvon, se spomni vernih duš, se zavé ter pomisli: tudi meni, kadar mi bodo trohnele kostí v hladném grobu, bodo zvonili, kakor zvonijo danes našim prednikom. Po mestih imajo navado, kititi
grobove
in
prižigati luči mertvim žlahtnikom. Malokteri grob je brez luči, in če je kteri, se lahko vé, da nima žive duše na svetu, ktera bi se ga spomnila in zmolila en
oce
naš
za njegovo dušo. Z žalostjo je zapazil v prete
da spominek slavnega
pes
čenih leti h marsikteri rodoljub, nika St. Vraza in pa spominek 29. julija 1845 od madžarske sile pobitih domorodcov v tàmi žaluje, v tem, ko so
sjajno razsvitljeni. Ali kako se je letos vse spremenilo! Silna gnječa ljudstva se je terla okoli omenjenih spomenikov ter je občudovala krasne naprave tfi in tam. Trobojne lučice so migljale na grobu pađših žertev, baklje
drugi
grobovi
dragoceuimi
venci.
s© bile nasajene na vsakem kraji, tudi černe zastave, in transparent se je světil z napisom: „Padšim na uspomenu od mladeži zagrebačke". Na grobu spijoći lev je bil prepleten s trobarvnimi traki in Gerb horvatsko-slavonsko-dalmatinski pod ogersko krono je
povikšaval napravo. Ravno tako nališpan je bil Vra zov grob; genij je deržal nad grobom okinčauo liro in napis se
Posvetjeno od hrvatske mladeži. Vidilo se je tudi tukaj, da počimlje horvatska mladež čedalje bolj spoštovati zasluge svojih pređnikov in mučenikov narodnosti.
ic
glasil :
55
Na Reki 30. okt.
Gospod dopisnik iz Kastve me
rozni zar;
In dan za dnevom sije, na čelu Al ko se zvečerijo, veselja nič ni kar; Po vervi sega večkrat, ako se mu sveti Přesune pa ga nekaj, ne tika se vervi.
Enkrat vtopljen v slasti prijatelstva gré tjè:
Naj zvejo vsi, zaklice, kak srecno je sarcé!44 Kar sluga, glej ! prisoplje v oćesih vès solzav:
55
5555
zvedi, tvoj prijatel te je
te je izdal!4444
Enkrat se vstopi k vervi ljubezni vès pijan: To moram oznaniti, oj sreća! srečni dan!44
55
Kar bledi pôsel pride, ki zbegan dé in plah:
5555
Gospod, ni već zvestobe, tud' kralje bodi strah!4444
To zguba ni velika; saj kralj je slavnoznan, Denarja ima na kupe in pa mogočno dlan, Se ima cvetne polja in paš zeleni tlak. Pri svojih pridne roke, nad sabo Božji zrak!
Naslonjen kralj na okno dolj gleda, sèm ter tjè
Mislec: „ Te h ise, sela so v meni srećne vse!1,4
Tù zdetja unet zvonit on hoće, kar
oj strah!
Se ljudstvo not udere, pred-nj se verže v prah:
„Gospod, al vidiš unkraj požar in dim puhteć? Goré kolibe naše, blešci sosedni meć!44
5555
Ha, roparji prederzni
serdito kralj ceptá
Ter sablja, ne pa zvonćČk, nad vrage zarožlja.
Že sivolas prihaja in slab od žalosti, Na strehi hiše svoje pa — zvonćek le molći. Ce tud' ga kdaj uname veselja hipni zor, Obešenega zvonćka se več ne spomni skor.
je v 40. broji „Novic" oštro zavernil, da priimek „žviž
gavec" na noben način kastavskemu vinu se ne prispodobi, zato ker se nektere kastavske vina drago prodajajo itd. Na to gospodu dopisniku in vsem bravcom „Novic"
odgo
vorim, da nisem mislil kastavskih vin v svojem sostavka obrekovati, in da moj namen nikoli ni bil, koga očitno raz-
kte-
žaliti rega
5
ker vselej rad dam vsakemu svoje. Priimka pa
5
sem gori omenil, nisem jez v svoji
glavi
skoval,
ampak sem ga od Rečanov večkrat slišal. Zakaj to? ne vém; menda zato, ker so kastavske vina. čeravno na nekterih
krajih dobre, od
reškega
vina vendar slabejše
i
in
ker
nase
vinske mušice le za „domaćim" vinom gibljejo, akoravno je tujega dobrega za nižjo ceno dobiti. Saj marburžkemu, ptujskemu, posebno pa haložkemu vinu tudi ni prigovora, ki bi se z najboljšim kastavskim sporediti čanom le „domače" bolj diši in zato so ga tudi „zelenec"
moglo; al Re
imenovali. Pa mislim, da mi zato noben Marburžčan, Ptujčan ali Haložan ni zameril, ako je moj sostavek v „\ovicah" bral. Tedaj brez zamere
f
Iz
Goriške^a
0. Grajenski.
27. okt. Mocno nas veseli delavua
Ijubezen našifi pisavcov, s ktero
naši
mladini mikavnega in podučivnega berila pripravijajo. Ker pa kak (sicer učen) zlasti severnih pisavcov marsikrat „starec-ci, sivec-ci, baba-e, babela-e" itd. zapiše, Vas preljube „Novice" lepo prosimo,
milo prošnjo onim čč. gg. pisateljem, ki so doda bi odslej (po iz-
našo
nesite
zdaj pisali, kakor se jim je
gledu
rajnega Vertovca in
»
stari očetje
a
prileglo, drugihj
> v
stari možje
u
? 53
lepe častite besede stare žene ma-
363
tere" itd. rabili. Sicer dobro vemo, da našim unukom smo kaže ivje po hribili, toliko dni pred sv. Jurjem zelenje
u
*
„dedci",
„d e d e c",
vendar pa ce bi se kdo prederznil reci
„8 tare c",
letos je bilo ivja po drevji že en dan pred vsemi Svetimi. bi ga mi ali pa lastni starisi šembrano Tako so nam povedali gospod, ki pridno zapazujejo že vec oseskali, da bi več časa ne zabil. Saj starim Ijudem veliko let vremenstvo. Pa ne, da bi nama kdo v naje nedolžno
.,b aba",
grenkega pride tudi poleg poštovavnih imen.
Pa brez veselje podtikal ,,kljubovavne demonstracije" zoper Onega,
zamere !
Stari možje v Primorji.
ki
99
delà veliko pratiko!"
Le
tega prosiva, da ne!
Iz Ipavskega. Ka m nje 26. okt. J. V.
—'	^^ŠWMi	A IS " ™ ÍJO ~T T m ~	^ i ■ ■ ►a ■	* M m*
Da se Vceraj so zaperli nekega Majer-a
bivšega šivarske^a
9
9
todi Ipavci in Kraševci za lansko slabo letosnje dobre letine mojstra, sedaj pa cenivca oblačil v tukajšni zastavnici jake veselimo, je lahko verjeti. Torej zahvaliti moramo ktero je, kakor pravijo, na posebno zvito vižo za kakih
Ker je mož
Boga,
da je za nas in našo živinico obilo hrane milostivo 9000 gold, ali še več okradel
podařil; krompirja srno obilo přidělali, in
v
ze
in oguljufal.
zdavno ni bil
vžival zaupanje, da je spravlja! v zastavuico prinešene reci
9
tako dober kot letos (morda zato, ker ni bilo presilne vro- je vzel to in uno zastavljeno srebernino ali zlatnino in jo čine, za ktero krompir ne mara). Al to je pa žalostno, da dal Ijudem, s kterim je bil zastopljen, da so jo
vd rugi c
ga
je tako napadla, priuesli zastavit in dnarja za-njo dobili. To je tako dolgo
bolj kot prejsne leta gnije; trohnoba da Ie skerbni gospodarji si bojo seme ohranili. Za vino je
bila sicer le srednja letina, pa zastran precej visoke cene stavljenih reci ne bojo škode terpeli, ampak le zastavnica
ravnal, dokler ui neki zlatár zasledil sleparije. Lastniki za
jo
V
ze
lahko kar dobro imenujemo. Zdaj se med 7 in 9
vedro prodaja. Pri ti priliki naše častite kantonske in srenjske predstojnike javno zahvaljam, da so modro sklenili do 1. t. m. grozdje zrejati. Tedaj, čeravno ni bilo take
vročiue kot lani, vendar dosti boljše vino imamo. Saj je
res zadnji čas umeti, da le dobro zrelo in sladko
or to
rozdje
daje dobro pa stanovitno vino.
Da
or f,
rojzdna trohnoba nas
9
in Kraševce ni tako kot Lahe žalila, je menda vsern zuano vendar tudi po Ipavskern vsako leto sčm ter tjè kake terte napada. Znamenito je to, kar se mi potrebno zdi, očitno povedati, da tù nima tista nova bolezen nobene terte v posesti, temuč se vsako leto prestopa, tako, da na marsi-kteri terti, ki je bilo predlansken trohleno (grojzdje), je bilo lani popolnoma zdravo, in na kojih je bilo lani sčer-nelo, je letos kar lepo bilo. Zato se pa tudi marsikteri
dragi
80
kesá, da je bil obolele terte posekal. Zatorej, sedje, kakor tudi Krajnci in Štajerci! le poterpite z bolnimi tertami; morda bote iz njih še kar lepo grozdje oberali.
Iz Dolenske^a 3. nov. 1860.
Dolenska tergatev,
ktera se je bila po nekterih poricah, sosebno v V
h in
v Str
h prezgodaj
že teden pred sv. Mihelom
pričela, in kjer zdaj kislico žulijo, je bila sploh po druzih goricah še le okoli 15. in 17. oktobra doveršena. Sploh so naši vinorejci več kot lani mošta dobili, dasiravno so čez leto javkali, da bo slaba in picla letina ž njim. — Okoli Semiča in v metliški okolici z a cenijo po 6 do 8, okoli
Št. Kocijana, St. Jerneja in pod Goro pa po 5
6 gold.
avstr. vedro, toda tovornikov je premalo, da bi ga po tej ceni jemali. Roba pa se vé, da je od lanskeffa slabeja.
J. O. Lepstanski. Iz Ljubljane. Po ukazu c. kr. deržavnega minister-
stva ima 15. dan tega mesca konec biti c. kr.
deželnega
poglavarstva v Ljubljani, ktero bo vprihodnje zedinjeno
s teržaško-goriškim v Terstu.
Sliši se. da že 1. dec.
9
bo c. kr. vojaška računarija, ki se bo iz Vero ne
přestavila v Ljubljano, odperla svoje kancelije.
Ker je
bolje, da se o marsikaki
reci
raje molcí kakor očitno

vor i, bi ne bili spomnili ne besedice od nekega „Majoritats votum-a" v poslednjem mestnem zboru, ako bi ne bil ljub Ijanski dopisnik v „Presse"
tedaj bojo
9
tako hitel ž njim na dan. Tištim ki so brali omenjeno korespondencijo v ,,Presse" in
radovedni
8egli
po današnjem listu
?
ces
9
kaj bojo
„Novice" rekle, tištim tedaj v kratkem le tole rečemo
in vsakega,
ki je hvaležen dobrotnikom našega
živo
: Nas ubogega besedo
slovenskega ljudstva, naj so mu dobrotniki z ali pa v djanji, tolažijo popolnoma skušnje dandanašnjega
časa, po kterih so „Ma j o ri tats v o ta" čisto ob ves
99
re
Radi bi še eno od prihodnjega vremena
nomé" prišle!
povedali, pa skor se bojimo, da bi nas kdo ,,demonstracije zoper Božje gospodarstvo ne krivičil, zakaj dandanašnji se
u
berž iz vsake terte „demonstracija" izvija. Pa naj bo! Podajmo se v nevarno8t in povejmo tedaj, da letošnja zima ne bo dolga. Zakaj? Gorka pomiad bo zgodaj naetopila;
sama.
Novičar iz domaćih io ptujih dežel.
Dunajski vladni časnik je razglasil 1.
deželno postavo, namreč za
lz Dunaja.
dan t. m. tretjo že gotovo deželo salcbursko. Napravljena je ta postava po ravno taki osnovi kakor za Stajarsko in Koroško, le sostava de-
želnega zbora je po deželnih razmerah enmalo drugač; salcburški deželni zbor bo namreč štel 20 zbornikov: 4
gold, davka,
visje duhovne, 2 žlahtnika, ki plačata saj 50 4 izmed mestnih odborov izvoljene, 9 iz tergov in druzih sosesk izvoljenih, ki plačajo najmanj 20 gold, zemljišnega davka, 1 pa, ki
ga voli kupčijska zbornica.
Po razglasu c. k. ministerstva nehajo 15. dan t. m. deželne poglavarstva v Cel ovcu, Tropa vi in Ljubljani.
Po cesarskem ukazu ima p o š t n i h direkcij vprihodnje le 12 biti, in sicer na Dunaji, v Peštu, Pragri Terstu, Lvovu, Benetkah, Inšpruku, Berni, Gradcu, Temeš
?
varu, Sibinju in
Zagrebu ;
vse druge nehajo.
Saj bo vendar-le res, ker je srebernih šestic čedalje manj, da pridejo spet papirnate desetice in petke na dan; c. k. ministerstvo že nek priprave delà za njih natisk.
— Spet je ponarejenih bankovcov po 100 gold, med ljudstvom. Naj tedaj dobro gleda, kdor stotáke jemlje.
17. dan t. m. se bo presvitla cesarica Elizabeta za zdravja voljo podala v Madeiro na Španjsko, kjer zima ni oštra.
Dunajski časniki pripovedujejo, da so na vseh Svet-
nikov dan popoldne na Dunaji bivajoči Cehi in
drugi
SIot
vani obhajali spomin slavnega pesnika Jana Kolar-a na
njegovem
or
m
robu ;
podoba njegova
je bila ovencana z lavo
rovim vencom in slovansko tribarveno zastavo, v kteri se je lesketal zlati napis: ,,Hvaležni Slovani Janu Kolar-u".
sta govorila
na
grobu neumerljivega pesnika
Čeh in Horvat
slovanské vzájemnosti" in popevale so se narodne pesmi
19
Slovesuost nenavadna je toliko množico ljudi, ki so obiska
vali grobe ta popoldne na pokopališcu, privabila h Kolar-ovemu, da je policijsk komisar přišel prašat,
4 ppp glasna svečanost
grobu
kaj ta
raj nega
pomeni ; ko so mu povedali, da Slovani pesnika ravno tako, kakor Nemci
svojega
spoštujejo
Schiller-ja, ni gospod komisar najdel v tem obhajilu nobene
deržavi nevarne demonstracije in tedaj ni celó nič overal sve tega spominovanja. Na vseh vernih duš dan pa so obhajali Slovenci enako slovesnost na grobu Kopitarjevem ki tudi na Dnnaji počiva.
9
5. dan t. m. se je začela konečná ocitna obravnava zoper večkrat omenjenega direktorja kreditne banke
Rihterja, ki je goljufije obdolžen iz poslednje
gosp
laške vojske; za priče je poklicana tudi Eynaten-ova
udova iu več fabrikautov iz
Prage.
Službini časnik
„Donau-Zeitung"
• 9
razlaga besedo
star pregovor pravi: „koliko dni pred sv. Martinom se pri- „s pripomočjo" (Mitwirkung), ktera stoji v cesarskem pa
30-1
tentu od 20. oktobra, zbora in deželnih zborov
Je
govorjenje
od deržavnega
Laško. Tudi Kapna je padla 3. dan t. m. Vsa ar

pripomocjo" nima zastopiti „dovoljenj več kakor le
in pravi, da se pod besedo mada, blizo 11.000 vojakov, se je podala Sardincom, ki so
e", pa vendar jo z vojaško častjo sprejeli in v Neapolj poslali, da se
sam
rala
t" ; ,,vlada ne bo samovoljno prezi- ondi orožja znebí in potem čez morje potira. Ker so, kakoi
vezala
klepov deržavnih in deželnih zborov, pa se tudi ne bo telegram iz Neapolja naznanja, Sard
« I	V.	//	_____	_	«...	_________
pod
sklepe većine".
Pra
za prav tedaj „pripomoć" kralja Viktora Emanuela
deržavnih in deželnih zborov pomeni
eto va nj
u
Presse
Po pismu, ki smo ga ravno iz Dunaja přejel
iz
t. m. tudi ura G a et
kraj Ga rig
ki je
edaj se e d
politansk premagali
a kralju
posneti popis pokopališčinih slovesnost ni skoz in ostala, ker se zedinjeni sardinski in Garibald
• V	ê .	- _ _ _	. .	______
skoz resničen ; na Kopitarj
ojskovodstvom
armado 3. dan se bliža zadnja eapolitanskemu
sili ne bo
"•robu ni bilo nobenega

obhaj
mogla dolgo braniti
Cesar Napoleon je poslal 4 redne
Česko
Iz Prage.
ladije
pred
G
da Sard
ne morejo od
ske
Ob novem letu bo začel slavno- straní bomb metati v terdnjavo in tako je kralju saj na to
znani gospod dr. Ladislav R
??
Narod
zdajati polit
• *
v
N
kem jeziku
časnik stran pot odperi za beg, da ne pride sardinskému ad
v pest
4. dan t. m. je kralj
d inski Viktor E
vseh Svetnikov dan popoldne, ko so se začele nual sloveeen vhod obhajal v Neapolj, glavno mesto ve
vecernice za verne duše, so obhajali tudi tukajšni študentje likega kraljestva , ktero sardinski k
pridobiti ni bil sam
spomin svojih slavnih
moz na grobu
Karola Havliček-a
J u n g m a n - a , Celakovskega, Klicpera in H nek
?
Garibald
S SVOJO
rnado dosti zmozen
Ce je res
i
kar
k e g a.
Zbor pevcov je pel sveto pesem „Animas fideliu
po tem so molili vsi na glas „Očenaš"; z stoternim glaso
u.
J
se v miro
Gaz. di Genov." bere, bo sardinska armada čez zimo
zakaj en del
dinske armade se nek pomikuj

Sla
80
zapustili pokopali
Klorvaško. Iz Zagreb
V V
od beneške meje nazaj in se podaj
v
mske
"J
v
Parmo
td
Po
priprave za horvaški
Pozoru" se delaj
bor
Svetli ban je že
1
ze 55
liusovsko. Carica Aleksand
F e o d
gospodov, ki bojo iz Horvaškega in Slavonije iz mno»;oterih
njega
vskega cara Aleksand
II
je 1
'na, mati dan t. m.
umerla v 62. letu svoje starosti.
B
je ranjka najstareja
stanov v odbor poklicani, da ustanové izborni zakon za pri- hči p rusk eg
kralj
Friderika Vilhelma III. in se je pred
hod nj
horvasko-slavonski zbor
ktei
ima vrediti prihodnj
razinero Horvaškega in Slavonije proti Ogerskemu. „Pozor"
tozi
da se imena teh osćb še skrivajo, ker narod
w
J
ve
liko na tem ležeče, da vé, kdo mu bo ta pi skrojil. Odbor
imenov carom
gerški
Karol
Friderika. Ko se je omožila z rajnkim
zakon d
rusovskim Nikolajom I. 13. (1.) julija 1817 in je k
veri prestopila, se je prekerstila v Aleksandro Feo-». Štiri sinove in 3 hčere je caru Nikolajů povila;
bo
ek začel svoje opravilo 26. dan t. m
Ju
V obširnem in nadusenem spisu pod naslovom
udova je bila od 2. sušca (18. febr.l 1855
Tursko. Iz Beirut
naznanuje telegram,
da so be
ar
dranskega slavenskim
vjenstvo" razmotruie gosp. dopisuik 0. P,
od ja
morja" razmere proti narodom, ter med dr
Ogrom
in ostalim j
guni iz Damaska turškemu ministru Fuad Pašu pismo po-
, naj jih ne sili v Damask
biti s Magjari pod jedn njihovi za vezni
gimi pravi: „Hi

k
hova bra
kom kru Oni
žele Oni žele biti
slali, v ktere
ga
prosijo
nazaj
ker ji
Turki s
Hrvatska sd
V •
s Ugarsk
ka
njekakova „append
li žele, da se kraljevina ali ni kao „pars adnexa", ne već kao
jrtjo i ft • •
J1 je
prehudo pokorila Druže, (šajk), da bo dal 8000 kristij
ajo. Ako bo turška vlada
Havranski glavár
zažugal
razmesa
„regnum foedere junctum
u
Magjai
Î5
regnum
socium
nesmijemo obe
ke
dati
več pružimo im iski
i srdačno jed
svojoj bi
f .

a drugu
jeli
Po gov
vrednišťv
Gosp
L. H. v N
Vse smo pre
al da s poezijami še nismo mogli na dan kakor bi Vi in tadi
mi
radi
je obilnost drugih sostavkov kriva
ki so
d
Poz
jednokrvnoj
razgla

d
ćas živa potreba
Storili bomo kar bo le moć in berž
u
f
stvo (kmetijstvo) v K
da nova učilnica za gospod
Gosp. J. K. v Gor: Z veseljem smo sprejeli pi
• V
se b
začela 19. da
t. m
?
Vsi tori
auki se boj te šole je i
razlagali
v horvaškem jeziku. Za direk
oljen slavni Ceh
ar ft
pod d
Lamb
?
ki
ko bo moć.
Vaše po dolgem molćanji; Vaše misli so vsikdar tudi geslo „Novicu* le to bi prosili, da bi po izvedenem mojstru predelati dali pesmico
svojo.
je bil 10 let učnik v gospodarski šoli v Lib ver d
Ogersko
Iz Pešt
„Wien. Zeitg." od 31. oktobra
je oznanil može, ki so po cesarskem
zdaj
ploh pravij
kralj
ali kakor
klepu postavlj
Ogri
6. novembra 1860
Kursi na Dunaji
v novem denarji

na
Deržavni zajemi ali posojila.!Druge obligacije z lotrijami.
ke dežel
luzbe. Juri Majláth je izvoljen za blagaj
5% obligacije od leta 1859
Kreditni lozi po g. 100
S
101 75
v novem dnar. po 100 g. g. 62.—14 Teržaški lozi po 100 „ 109.
nika (tavernicus), grof Fr. Zichy mlaj
za
9 ft •
grof Juri Andrassy za
elikega
peharnika, grof Iv
kega vratara
an Bar-
t
5°/0 nar.posojiloodi. 1854 „
76.30

Donavsko-parabrod
5% metalike
kega dvornika; za začasua čuvana sv. kr
koezy za vél i ogerske sta imenovana Pronay; razun teh častnikov so
41/ °y * 11 '0
of Juri Karolyi in baron Ad
4°/,
0
župani za ogerske županije
u
bil
tud
veliki
(Gespann8chaften
poslednjih pa jih je, kakor se bere, že blezo kakih 12
3 tedaj ,
ri
ar
jo teh služb nastopiti. Čedalje očitniše j čeravno eo po ces. diplomu (
Izmed teh
ki da
3%
2 '/, % 1%
»
5} »
r>
3}
r>
T) 33
65.90 ski po g. 100
59. 52.
38. 34. 13.
T)
V) T)
n r>
93. 84.1 36.50
35. 35.50
3
Obligacije zemlišn. odkupa. ft*"™»<«5?'1
(po 100 g
old.)
d 20. okt. veliko veliko
od
več dobili memo vseh druzih avstrijansk zadovoljni s tem, kar imajo ter hočejo imeti vse prav ki so
se niso
5°/0 dolnjo - avstrijanske g 5% ogerske......
o
0
5
jih imeli pred letom 1848. Stranka Deák-Eot
horvaškein slavonske „ 5°/o krajnske. štajarske,
88. 68. 65.50
Knez Esterhazy. po g. 40
Knez Salmovi po g. 40
Knez Palfyovi po g. 40
Knez Claryovi po g. 40
Knez St. Genoisovi po g. 40 „ 35.50
23.
25.50
13.50
35.50
Grof Waldsteinovi po g. 20 „ Grof Keglevicevi po g. 10«
Budimski
. po g.
Denarji.
40
r>
koroške, istrijanske . „ e». — i^esarsKi cenim . . . „ Deržavni zajemi z lotrijami Napoleondori(20frankov) „
88.
Cesarske krone Cesarski cekini
£
še ni med častniki
Ogerske
5
in dokler ne bode d
kan
celar Vay te stranke za sebe dobil
i
pravno
?
v • . •
ne bo mogel
Zajem od leta 1860
resiti naloge do kralja in naroda
V)
V)
Inter
v Josefstadt-u so došli 29. okt. nazaj v
Pest, ter so bili na kolod sprejeti.
železnice z veliko slovesnostj
. . . „ „ 1860 petink. „
„ „ „ 1839. . „ „ „ „ 1839 petink. „ 4°/o narodni od leta 1854 „
88.
Souvraindori
88 751 laoski imperiali
124. 122. 89.
Pruski Fridrikdori Angleški souvraindori Louisdori (nemški) .
Dohodkine oblig, iz Komo
w
25 Srebro (ažijo) .
»
w v
n
v ??
18.35 6.37
10.62 18.60 10.94 11.35 13.37 10.90 32.90
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in žaložnik : Jožef BlaZDik.