5 Izhaja vsak petek. — S
■	Cena mu je 3 K na leto, S | za Nemčijo in druge de- ž
■	žele4K, za Amerlkol dol S
■	Posamezne številke 8 v. i
O Izdajatelj in lastnik: Kon- j a sorcij lista »Naš Glas«, j
■	Odgovorni urednik Makso g $ Hrovatin. - Tiska tiskarna » E Maks Hrovatin v Ljubljani. ■
R	*
; Dopisi naj se frankirajo in i
■	pošiljajo na: Uredništvo E “ lista »Naš Glas« v Ljub- J | ijani. — Naročnina, re- J g kiamacije in oglasi naj se g
■	pošiljajo na: Upravništvo $ g lista »Naš Glas«, Ljub- ■ “ Ijana, Wolfova ulica 12. J
Neodvisen gospodarsko- političen tednik.

imimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Štev. 6.


iiiiimmiiiutimiiiiiiHiiiiiiMiiiiiimiiimMUMimiHMiiHiiiiiiiniimnuiMumiiimiiimtimiiiiniimiiiiiiiiiiiimMiimimaiimiiimmumiiiiimiiiimim
			
V Ljubljani, dne 6. februarja 1914.	i Leto I. 1
Novo življenje.
Kako se nam lahko smejijo Nemci, Italjani in drugi narodi! Namesto, da bi skušali duševno in gospodarsko urnih korakov napredovati, bijemo med seboj ostuden političen boj.
Ustanavljamo gospodarske zavode, da bi nam koristili, pa jih delimo po strankah. Zato imamo liberalno in klerikalno mleko, liberalne in klerikalne bike, liberalni in klerikalni denar. Če je gospodarstvo tu ali tam pametno in pošteno, to nam je vseeno. Glavno vprašanje je politika. Zmerjamo se z liberalci in klerikalci vsepovsod. Časopisje po dopisih iz naših vasi hujska kmeta zoper kmeta. Kmetje se med seboj ravsajo tretji se pa smejal Kjer se pričkata dva, tretji dobiček ima. Če pa toča pobije je škoda le — kmetu, naj pripada kateri koli stranki, Do grla sita je že vsa naša javnost neznosnih in neplodnih političnih razmer.
Novo življenje se mora pričeti. Preroditi se mora naš deželan popolnoma. Če si pa hočemo sami sebi pomagati, moramo najprej sami sebe poznati.
Mi sicer vedno čujemo, kako nas imajo vsi radi, za — pojesti radi. Na različnih shodih nam z lepimi in sladkimi govori vtepajo v glavo kako smo pridni, trezni, dobri, verni, učeni, pametni seveda vse z njihovo pomočjo. Da je pa kdo tudi čez vso mero nerazsoden in potrpežljiv, ne pove nihče!
Mi ne smemo misliti, da smo boljši nego je res, to bi bilo hinavstvo. Hinavstvo pa mora izginiti. Odkritosrčno si povejmo napake in rane, katere nam za z i rajo pota k blagostanju.
Glavni grehi med nami so: Hinavstvo, nevoščljivost, neza-upnost do sosedov, pomanjkanje možatosti.
Če si v resnici pobožen, ne moreš biti ob jednem tudi ošaben češ: jaz imam že zagotovljen prvi sedež v nebesih. S pravo pobožnostjo je vezana le ponižnost, sicer je taka pobožnost farizejska — hinavska, kakršne je med Slovenci po krivdi napačne vzgoje največ.
Če sam sebi ne privoščiš dobrega v strahu, da bi sosed tudi kaj dobil od tega, je to — nevoščljivost, katere je pri nas toliko, da bi po starem pregovoru, ako bi ista gorela, ne rabili ne drv ne premoga in tudi ne šote.
Sosed s sosedom, vas z vasjo, živeti bi morali v neposrednem prijateljskem stiku, zaupno in po-toževati in posvetovati o krivdah in težnjah njih stanu. Po stari šegi pod lipo ali kje drugje bi prerešetavali gospodarska in druga vprašanja ter ugibali, kako si pomagati do boljšega.
Najlepša in najdragocenejša lastnost samostojnega kmeta je možatost. Značajnost, vstrajnost in nebo-ječnost v življenju so lastnosti, katere mora imeti in utrjevati vsak človek in vsak narod, če hoče doseči svoje pravice.
Žalibog mnogokrat opažamo, da se na nje pozablja. Premarsikateri, ki je
korajžen, neustrašen med prijatelji ter dobro ve, na kateri strani je pravica in na kateri jo ni, skloni glavo in se umika, kakor hitro ima kaj opraviti z uradi, kakor hitro zmaga stranka, kateri je on dosedaj nasprotoval. Povrh še začenja svoje nasprotnike zasledovati in preganjati.
S tem, da poznamo rane in slabosti stvari še ni pomagano. Poiskati je treba tudi vzroke in jih odstraniti. Seveda je vzrokov več. Pokazati pa hočem le na enega, in sicer najglav-nejšega.
Da so ljudje brez vsakega značaja, ki danes govore zvestobo temu jutri drugemu, ki govore, danes tako, jutri tako, kateri gredo vedno le s tisto stranko, ki zmaga, to vemo vsi. O teh siabotnežih, o teh neznačajnih ! pritlikavcih nočemo izgubljati besed.
Ti ljudje spravijo skupaj, da so danes 1 naši spoštovanja vredni sovaščani, jutri pa, če bi to kazalo, so pripravljeni svoje sosede najgrše oškodovati. Zmiraj in povsod, kjerkoli bodo hodili, bodo iskali vedno le svoj umazani profit. Čitatelji ste že uganili, kje je danes iskati veliko množino teh za-vrgljivih ljudi.
Jaz pa hočem govoriti tukaj le o poštenjakih in o vzroku, zakaj so ti možje nestalni in boječi, kadar gre za to, pokazati svojo možatost. Vzrok tega je nejasnost in negotovost v svetovnem in političnem prepričanju.
Ti možje-poštenjaki čutijo v sebi samo nejasno svoje pravice in pravice svojega vzvišenega stanu, navdaja jih neko nejasno navdušenje, katero jim
pa ni pripomoglo do tega, da bi si znali vstvariti v glavi, za vse to, kar | v njih živi kot razburkano morje, tudi politična načela, po katerih bi se ravnali. Zaostanejo radi tega takoj, kakor nezavedni otrok, čim se jim stavi kaka ovira nasproti ter si ne vedo pomagati. Ti ljudje tvorijo potem ti-sto »kalno vodo«, v kateri so ribarili dosedaj tako uspešno naši nasprotniki.
Ravno radi tega, ker ne temelji ; njihovo mišljenje na dobro premišljenih načelih in utrjenem prepričanju, se vstrašijo takoj in si ne upajo jasno povedati, kar mislijo.
Značajni možje pa, ki mislijo in ravnajo po svojih trdnih načelih, kateri so si postavili trdna načela, kateri se nikdar ne uklonijo niti ne odmaknejo, j taki možje znajo v časih velikih bojev zagrizencem se v bran postaviti n e glede na levo'in desno in obra- | nijo svoje prijatelje nezasluženih krivic. Ne boje se pa tudi ne v težkih časih oddati	neustrašeno svoj glas j
proti nasprotnikom, proti zatiralcem.
V življenju mora biti vsak najprej s seboj samim na jasnem; mora si biti svest, da ne zahteva ničesar krivičnega in škodljivega za s v o- I jega sobrata. Ko je enkrat dobil to i zavest, se tudi ne sme bati, zastopati svoje prepričanje kot dobro stvar povsod, pred vsakim, če bi bilo treba tudi pred cesarjem samim. — Za vse to pa je treba veliko šole, veliko pouka, veliko prave naobrazbe.
Le na tak način morejo naše visoke težnje po politični svobodi kmetskega stanu, po svobodi njegovega napredka in procvita prodreti pri nas s tisto silo, kakor zahteva to njihova opravičenost.
Političen pregled.
§14. se sedaj dostikrat imenuje. Ta določba naših osnovnih zakonov j namreč pravi, da sme vlada, kadar ni j zbran državni zbor, sama vkreniti vse potrebno, da gre državni voz naprej. Seveda sme vkreniti le najnujnejše; vlada n. pr. ne more delati dolgov, ki bi nas trajno obremenili, tudi ne more dovoliti rekrutov i. dr. Take stvari so j pridržane državnemu zboru. A ko se torej vlada omeji na najnujnejše potrebščine, lahko dolgo časa vlada brez državnega zbora ali parlamenta. § 14. je torej res jako nevarno orožje v rokah kake brezvestne vlade. Izjemne naredbe | po § 14. so dopustne le tedaj, ako dr-
žavni zbor s kateregakoli razloga ni sklican in ako je v tem času rešiti kako zadevo, ki bi jo moral opraviti drž. zbor. Imenovati pa moramo zlorabo § 14., ako vlada drž. zbor nalašč ne skliče ali ako pošlje parlament domov prav v ta namen, da lahko vlada s § 14. Tudi sedaj je vlada poslala parlament na počitnice, da si je mogla s § 14. dovoliti začasni proračun za prvo polovico tega leta. To postopanje bo povzročilo še velikih viharjev; težko se bo vladi braniti pred očitanjem, da tepta ustavno življenje. V ustavnih državah je ravno narobe kakor pri nas. Ako vlada ne dobi večine v zbornici, da ji dovoli proračun in druge državne potrebščine, tedaj je to znamenje, da vlada ne uživa zaupanja in vlada — odstopi ter napravi prostor drugi. Pri nas pa mora iti — parlament, in vlada sedi kakor priklenjena na svojih sedežih. Zato smelo trdimo, da pri nas še dolgo nimamo ustavnega življenja, kjer bi odločevala volja ljudstva, ampak vlada čista samovolja nekaj ljudij. Temu pravimo — absolutizem.
Češki kmet je zmagal. Kakor smo že zadnjič poročali, je češka kmetska stranka v državnem zboru na Dunaju pričela z najostrejšim bojem proti vladi. Nemci so namreč bili razbili češki deželni zbor v Pragi, ne da bi vlada ganila z mezincem in pritisnila na Nemce, da bi odnehali in pustili mirno zborovati češki deželni zbor. Sedaj so pa Čebi rekli, brez češkega deželnega zbora tudi ne bo deloval državni zbor na Dunaju. Ko se je torej imel obravnavati začasni državni proračun, so Čehi začeli nasprotovati tem obravnavam, tako da ni moglo priti do glasovanja, vlada je bila prisiljena prikloniti se pred češko opozicijo ter je poslala poslance domov. Čehi so potemtakem dosegli, kar so hoteli. Zmaga je na njihovi strani. Pokazali so, da tudi majhna skupina v drž. zboru lahko doseže velike stvari. Vidi se, kaj bi lahko storili v korist slovenskemu ljudstvu tudi naši poslanci, ako bi bili na svojem mestu, in se potegnili res za ljudske, in ne samo za svoje stranke koristi.
Češko - nemška sprava. Odločni nastop Čehov v državnem zboru je imel tudi to posledico, da je vlada predložila obema narodnostnima strankama na Češkem, namreč Čehom in Nemcem nekako pogodbo, na podlagi katere naj bi se obe stranki v narodnostnem oziru poravnali. Nemci so pa že pričeli nasprotovati tej pogodbi, edino s tega razloga, ker ta daje Čehom nekaj več
| pravic, kakor so jih imeli doslej. Seveda se je vlada kolikor mogoče morala držati načela: enaka pravica za vse, zakaj Čehi so že naprej izjavili, da se na drugi, kakor na podlagi popolne ravnopravnosti sploh ne poravnajo. Ako bodo Nemci temu nasprotovali, potem je več kakor gotovo, da do sprave ne pride. Kajti Čehi se ; ne bodo udali. V tem slučaju pa se je bati, da tudi državni zbor ne pride več j do rednega zborovanja. Ako ostanejo Nemci nespravljivi in Čehi neizprosni v boju za pravice svojega naroda, tedaj : pride lahko do velikih stvari. Čehi so že naznanili, da se ne bodo več zadovoljili s spravo med Čehi in Nemci, ampak da bodo zahtevali posebnih zakonov, s katerimi se urede vse narod-! nostne razmere v Avstriji. V tem slučaju bodo imeli na svoji strani vse ne-nemške narode, ker vse se vrti krog i vprašanja, ali naj bomo vsi narodi te države ravnopravni, ali pa naj Nemci i še dalje uživajo večjih pravic kakor I drugi. Želeti bi bilo, da nas ta treno-tek ne najde nepripravljenih. Bojimo se pa, da v dobi, ko gospoduje dr. Šušteršič večini slovenskih poslancev, slovenske pravice ne bodo imele tako odličnih in odločnih zagovornikov kakor drugi narodi. Poslanci S. L. S. so vdi-njani vladi; če pa bomo deležni samo ovsenega kruha, ki nam ga reže naša vlada, potem bo presneto slabo za nas.
Avstrijsko-ruska meja se močno vtrjuje. Avstrija je izdala lansko leto samo za izpopolnitev utrdb 400.000 K. Med Avstrijo in Rusijo vlada že več let močna napetost največ zaradi Balkana. Znano je, da je Rusija osvobodila balkanske države izpod turškega jarma. Tisoče ruskih vojakov leži pokopanih v tuji zemlji ha Balkanu, prelili so svojo kri za krst sveti in svobodo zlato balkanskih Slovanov (Srbov in Bolgarov). Na Balkanu je pa hotela v zadnjih letih tudi Avstrija imeti odločilno besedo in odtod nasprotovanje med obema velikima državama. Ko je hotela Avstrija z oboroženo roko poseči lansko leto v balkanske razmere, je Rusija postavila svoje bataljone na rusko-avstrijsko mejo ob Galiciji in grozila Avstriji. Če bi Rusija ne imela mnogo važnega opravila v Aziji z Japonsko in Kitajsko, bi bila čisto gotovo preplavila gališke planjave z ruskimi kozaki. Avstrija se zaveda, da je na. odprtem ravnem svetu težak boj z mogočno Rusijo, ki v vojnem času lahko postavi na noge 12 do 14 milijonov vojakov, odtod mrzlična skrb za mejo. Samo v Galiciji zdržuje
Avstrija proti Rusom stalno tri armadne zbore (kore). Avstrija je sicer zvezana z Nemčijo in Italijo, toda pokazalo se je, da te dve državi podpirata Avstrijo samo takrat, kadar njima samima tudi to koristi, med tem, ko ima Rusija dogovor za slučaj vojske z Anglijo in Francijo. — Vojaška bremena rastejo na sto in sto miljonov, postajajo neznosna, države so pozabile varovati srečo in zadovoljnost našega kmeta, preveč se zanašajo na kanone in trdnjave, ki jih mora s svojo krvjo plačati naš kmet, obrtnik in trgovec. —t.
Mfltmnlsii dežeino-zM
V kratkem bodo razpoloženi volilni imeniki za nadomestne deželno-zborske volitve. Najbolj važen trenotek v volilnem gibanju je na vsak način čas reklamacij. Pri zadnjih volitvah bi se dali marsikje doseči lepši uspehi za samostojne kmečke kandidate, ako bi se reklamacije točno in natančno izvršile. Nasprotniki pa so -- kakor znano — izpustili iz volilnih imenikov ponekod kar po 50—60naših opravičenih, vpisali pa po več nasprotnih n e-o pravi ceni h volilcev. Na ta način je nasprotnik prisleparil več tisoč glasov! Volilci! Zaupniki! Pazite, da izveste kedaj so prvi dan volilni imeniki v vaši občini razpoloženi in glejte, da vložite tekom 8 dni reklamacije! Brez reklamacij ni mogoče doseči uspehov! Vse informacije glede reklamacij daje: I Kmečka pisarna v Ljubljani.
Dopisi.
Trebanjsko - šentjanška popotna ; torbica. Ker se mi je zadnja vožnja na saneh tako regementno dopadia, napo- j ti! sem se minoli teden kar celo tja gor do Ljubljane, češ, poleg vožnje imam ob enem še kar dve drugi zabavi. Kakor je bilo napovedano, snide . se deželni zbor in prične se razprava ' Pavšlar proti deželi Kranjski. Zvečer jo
mahnem v Union ker tamkaj vedno najprej dobim kakega dobrega znanca iz kranjskih farovžev. Tudi to pot se nisem motil. Komaj vstopim, že najdem mojega dobrega znanca, kojega bi bil rad že minoli teden obiskal, a ga žal, kakor nikoli tudi to pot nisem doma dobil, to je moja simpatija šentjanški ; župnik Ludvik. Pristopim, spoštljivo 1 pozdravim in vprašam: I, kaj pa ti tukaj v tem času, ko je vendar doma nevarnost, da človek človeka vzame. Bež no bež, me zavrne, ponudi stol in pristavi: kozle rec, pa ne ovce, vsaj mi za ziodja nočejo parirati. Le pomisli ! Prejšni župan Inhan mi je bil tako v želodcu, da sem noč in dan tuhtal, kako bi ga kaj razgecai. Nazadnje mi pa šine v glavo ena prav modra. Kar revizorja tam iz Ljubljane mu nakomandiram, dasiravno sem vedel, da mu ne bo mogel do živega, ampak razgecai ga bom morda pa le in tako sleče župansko suknjo, po kateri moji udani backi že toliko časa srčno zaman koprne. In glej ga spaka, nucalo je. Kakor si lahko že bral v časopisih, je stari župan odstopil in treba je bilo izbrati druzega. Pa koga pa? Imam 8 odbornikov na svoji strani, vsak bi bil rad župan, a voliti smemo za sedaj le enega. Treba bo res, da zakon nekoliko spremenimo. Končno odločim, kakor vselej tudi to pot jaz, ne morda možje ali žreb: Strnadov Francelj tam gor z Leskovca bo župan, pa je gmah. On je najbližji moje kozje reje in gotovo tudi najsposobnejši. Pa njegov oče ima kaj težkega mačka v kasi, njemu se je tudi treba prikupiti, morda pa le nekaj nuca, naj ima mož čast, jaz pa oblast. O, ko bi ti videl, kako so se Hribčev ata, ki so še-le zadnji čas ves naš postali, kislo obrnili in stisnili v havelok, pa. kaj češ, ugovarjati vedo da mi ne smejo, in parirati so mogli. Zmage smo bli čLto zagotovljeni , vsaj sva storila z mojim Vinkotom vse, kar je bilo v najini moči, da še več so storili naši volići: eden je oddal celo kar 3 glasovnice mesto ene,
pa te pr......... b........ so nas le
ugnale, pa še kako! izvolile so celo mojega najhujšega nasprotnika Majcna županom. Ja, kaj tacega! Še sedaj me mraz pretresa, ko se spomnim 8. januarja. Tako sem škrtal z zobmi, da sem imel teden dni glavo kot mernik debelo zateklo. Pa pomisli, sedaj, ko je največ kolin na kmetih in pa ohcet, jaz pa bolne čeljusti! Brž izročim ovce, kozle in ključe moje fare meni enakemu Vinkotu in hajd k zobozdravniku, da
me vsaj za silo pocajta. V četrtek sem se že pripeljal domov ter napravil doma kolino za poskušnjo. No za silo bo že šlo, a za jesen, ko bodo zopet nove volitve, treba mi bo ustaviti gotovo par jeklenih, ker pogorevščina bo še večja in umevno tudi škripanje tem hujše. O, prevzvišeni, zakaj ste me poslali tu
sem v ta pr........ Šentjanž, ta trd
oreh grizti! Prišel bom gotovo ne le ob premoženje, temveč tudi ob moje lepe zobe, a Šentjanž bo ostal še vedno nasproten, dasiravno sem se s častno besedo zavezal, da ga zdrobim! Globoko vzdihne in se zamisli, jaz pa mu sočutno rečem: O, ubožec, tvoj up je šel po vodi, tvoja nepremagljivost je j zlomljena in ne boš še dobil odlikovanja: Pro eclessia et pontifice, niti te ne bodo vpoštevali pri izbiri kandidatov za deželni zbor in še se boš moral pečati z nesrečno kozlarijo tam doli na Dolenjskem. Lahko noč, moj zlati Ludvik, in šel sem spat.
Domače novice.
Cenjene naročnike, izvzemši ljubljanske in one, ki so že plačali opozarjamo, da smo danes priložili poštne položnice, s katerimi naj blagovolijo poravnati naročnino. Celoletna naročnina znaša samo K 3*—. Ob jednem prosimo vse, ki se ne mislijo naročiti naj nam list vrnejo, ker bi jih sicer smatrali za naročnike.
Upravništvo.
Hinavščina ali ka li ? Zatirajo nas Slovence na Koroškem kakor zamorce v Afriki. Tudi na Štajerskem ni dosti bolje. Na Kranjskem je bilo prejšnje čase še shajati a sedaj se obrača na slabše. Vlada nam daje že na Kranjsko nemško uradništvo, domači ljudje pa so brez kruha. Vlada dela na Koroškem popolnoma tako kakor Lampe v deželnem odboru. Kdor ni Nemec ne dobi kruha v Koroški deželi in Lampe pravi: kdor ni naš, ta ne dobi od dežele nobene službe. Postopanje vlade ni všeč »Slovencu« glasilu duhovske stranke. Piše silno ostre članke. To zatiranje ni od danes, kako to da se »Slovenec« te stvari tako pozno spomni ?! Ljudje : se čudijo, kako to, da sta Lampe in Šušteršič šla med narodnjake in nič ne verjamejo njihovi spreobrnitvi. Bomo videli kaj pride iz tega; če se ti poslanci duhovske stranke res spreobrnejo in poboljšajo, pridejo za Slovence res boljši časi -— ampak prvo je, da so sami pravični proti drugim potem naj uče še-le druge.
Tudi v cerkvi smo narod zadnje vrste. V Gorici tvorijo Slovenci polovico prebivalstva, a v cerkvah so za Nemci. Slovenci nimajo nobene pridige podnevi, temveč le pri zornicah v temi, kakor prvi kristjani v katakombah. Pa še te pridige opravljajo laški duhovniki, ki za silo lomijo slovenski. In Gorica je vendar sedež slovenskega nadškofa in kapiteljna! Celo za par Nemcev je bolje skrbljeno, ker imajo v naj-pripravnejši cerkvi vsako nedeljo in praznik o belem dnevu, t. j. ob pol 9. uri nemške pridige.
Nova ponemčevalnica. V Veržeju pri Ljutomeru so si zgradili Salezijanci s pomočjo slovenskih dobrotnikov nekako gimnazijo, kjer pa baje ni rednega slovenskega pouka ter je gojencem celo prepovedano medsebojno govoriti slovensko. Tudi slovenske službe božje ne dovolijo v zavodu. Tako si Slovenci sami gradimo trdnjave proti sebi. —
Slovenska zmaga. V obmejni občini Pernice blizu Mute so zmagali pri občinskih volitvah Slovenci in ohranili občino Slovenstvu.
Davčne kazni odpadejo za vse one, ki so dosedaj napačno napovedali davčnim uradom svoje dohodke za občno pridobnino, plačnino, hišni davek ali vojaško takso. Kdor izpove sedaj pravilno, ne bo nič kaznovan, četudi je dosedaj napačno izpovedal. Kaznovan pa bo zopet če ga bodo v bodoče zalotili, da je imel več dohodkov, kot jih je pa napovedal.
Odlikovani. Okrajni sluga Franc Sevšek v Višnji gori je dobil častno j kolajno za 401etno zvesto službovanje. Na enak način je bil odlikovan pisarniški ravnatelj na sodišču v Novem mestu g. Fr. Koderman.
Domobransko artilerijo bodo zopet povečali. Dočim je štela ista dosedaj 272 gažistov-uradnikov, 3854 mož in 2008 konj, jo hočejo sedaj povišati na 700 gažistov, 9000 mož in 5000 konj. Seveda bodo morali za to povečanje armade davkoplačevalci še globokeje seči v svoj žep.
V Starem trgu na Notranjskem bo gradila vodovod tvrdka A. Mure iz Moravskega.
Podpore gasilnim društvom. Deželni odbor je podelil gasilnim društvom v Št. Vidu nad Vipavo 200 K podpore, v Naklem 800 K, v Stari Loki 200 K, Trebelnem 300 K, Dobravi pri Bledu 300 K, Zasipu 300 K in Gorjah 400 K.
Zgradba vojašnice v Vipavi bo vkratkem oddana. Dela so proračunjena
na okroglo en milijon kron. Pravijo, da bi jih rada dobila klerikalna tvrdka j Zajec & Horn.
Planinski ples v Ljubljani je obiskalo 3000 ljudi. Vsi prostori Narodnega doma so bili natlačeno polni.
Dela za postajo v Radovljici, kjer je bilo dosedaj le postajališče, se prično še to pomlad.
Orožne vaje za domobrance se vršijo spomladi in jeseni. Z ozirom na stanovske in službene razmere si lahko vsakdo izvoli, ali hoče služiti jeseni ali spomladi. Zglasiti se mora do 15. februarja z domobransko knjižico pri županstvu, kjer prebiva. Pri ljubljanskem . domobranskem pešpolku se začno spo- j mladanske orožne vaje za one, ki morajo služiti 4 tedne dne 1. maja, za one na 3 tedne 6. maja in za one na 14 I dni dne 13. maja.
Vojaki ne smejo vaditi na prostem v Celovcu če je 8 stopinj mraza.
Nov divizijski poveljnik v Ljub-i Ijani. Poveljnik 28. pehotne divizije i Kusmanek postane poveljnik trdnjave v Przemys!u v Galiciji, v Ljubljano pa pride za divizijonarja generalni major Karol i Scot iz Gorice.
Iz katoliške vere je izstopilo 1.1913 v Ljubljani 13 in v Mariboru 54 oseb.
Začetek pomladi imajo že na Goriškem, kjer so pognali prvi zvončki. '
Velika eksplozija v Trstu. V znani restavraciji Bona via v Trstu se je razletela ponoči posoda za ogljikovo kislino in razdejala celo restavracijo.
Zgodaj se je naveličal življenja j Ibletni vajenec Miha Gruber iz Mari- ! bora, ki se je radi mržnje do svoje službe ustrelil v glavo.
Italijanska izobrazba. V Ločniku pri Gorici so laški nahujskane! ponoči zbili črke iz napisa na slovenski šoli.
Ogenj. Ker je viselo perilo preblizu peči, je nastal ogenj v Lihten-turnovem zavodu na Poljanski cesti v Ljubljani. Ogenj so pogasili.
V Gorici je izbrunil požar v delavnici za hišno opravo. Gasili so ga- i silci in vojaštvo.
Električno cestno železnico v
Ljubljani nameravajo podaljšati v Šiško in na Vič.
Avtomobilna zveza Celje—Ljubljana je prenehala radi slabih cest za nekaj časa s prometom.
Trideset let je preteklo odkar je umrl blagi in miroljubni ljubljanski škof dr. Janez Zlatoust Pogačar.
Prostovoljno gasilno društvo v Senožečah priredi 8. t. m. običajno predpustno veselico s tombolo. Ker je
čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja, se za obilno udeležbo priporoča. Na pomoč!
Nesreče in nezgode. V Tržiču na Primorskem je padel delavec Mozetič 8 metrov globoko in obležal na mestu mrtev. — Ker se je bala operacije, je skočila kuharica A. Janežič v Celovcu v vodo in utonila. — Sneg je zasul voznika, ki vozi pošto iz Sevnice v Mokronog. Dva delavca, ki sta bila blizu, sta ga odkopala in rešila gotove smrti. — Kobila je ubila pri Ljutomeru na Štajerskem voznika, ker so tri sani prenaglo vozile druga za drugo po strmem hribu in je kobila pri zadnjih saneh skočila na sprednje sani. — Skala je ubila pri gradnji elektrarne na Fali na Štajerskem 35 let starega Markiča iz Boča. — Z loncem vrele vode se je oparil nek enoletni otrok v Malniči na Koroškem in vsled opeklin umrl. — Zmrznil je živinski gonjač Arnožnik na Koroškem, ker je zgrešil pot. — Glavo je odrezal od telesa poštni vlak na Zidanem mostu železniškemu delavcu Mihaelu Kosmu. — Utonil je v tržaškem pristanišču 20 let stari mornar Jože Repovič. — Desno roko si je zlomil Alojz Ča-tar, delavec v tobačni tovarni v Ljubljani. — Zmrznil je pri Tigerčah na Koroškem 521etni dninar Urban Lack-ner. — Zmrznil je v Št. Gothardu rudar Dovičar. Vračal se je iz bolnice, pri tem se mu je pa zmešalo in je po noči celo uro brodil bos po snegu. Zmrznili sta mu obe nogi in ust ni mogel več odpirati. — Nogo sta si zlomili ga. M. Omersa v Ljubljani in bletna Anica Starni na Glincah. — Na razbeljeno ploščo štedilnika je padel 31etni sinček posestnika Boha pri Sr. Ožbaldu ob Dravi in se tako opekel, da je drugi dan umrl. — Radi nesrečne bolezni se je zastrupila 21 letna Jos. Čeh v Trstu. — V Podbrdu na Goriškem so nekega kmeta iz šale tako nalivali z žganjem, da je nesrečnež vsled tega umrl. Napajale! bodo kaznovani. —
Umrli. V Gradcu je umrla gospa Ana Bratkovič, vdova po prvem slovenskem odvetniku dr. Bratkoviču v Krškem. — V Ljubljani je umrla Julija Grilc, vdova akad. slikarja, stara 60 let. — V Stepanji vasi je preminula 741etna gostilničarka Frančiška Čemi. — V Smerijah pri Premu je umrl 881etni trgovec Miha Kovačič. — V Ameriki je umrla 251etna Rozalija Pivk iz Dolenje vasi pri Cerknici. — Umrl je Anton Rober, krojač v Levči pri Ptuju in za-
pustil ženo in 7 otrok. — V Rožni dolini pri Ljubljani je umrl ISletni Teodor Petriček. — V Ljubljani je umrl 561etni Alojz Waldstein, ki je opremljal gledališki oder v Ljubljani. — Istotam je je umrla Marija Fajdiga, žena vpoko-jenega žel. sprevodnika, stara 70 let in Marija Plankar, tovarniška delavka, stara 21 let. — V Dol. Logatcu je umrl 92letni trgovec Josip Brus. — V Spod. Šiški je izdihnil 86letni Rok Orač, nadučitelj v p. — V Trstu je umrl vpok. šolski ravnatelj Ant. Valentič, ki je bil navdušen Slovenec.
Vratolomen zrakoplovec v Trstu. Prvega in drugega februarja je gledalo v Trstu 100.000 ljudi, kako je plaval po zraku in se preobračal kot velika ptica znameniti francoski zrakoplovec Pegoud. Prvi dan se je dvignil dvakrat v zrak in ostal v višini nad pol ure, kjer se je s svojim strojem preobračal na vse mogoče načine: kroži! vodoravno, dvignil se navpično in se spuščal zopet proti zemlji. Isto je ponavljal tudi drugi dan. Za svoje vratolomne polete je dobil 60.000 K.
Na sodišču.
Lanski katoliški shod je spravil Petra Wippauerja iz ljubljanske prisilne delavnice v dveletno ječo, ter mu je dal priliko, da je ukradel iz domobranske vojašnice, kjer je pripravljal za shod, obleko in v nji pobegnil.
Radi nevarne pretnje je bil obsojen pri ljubljanskem deželnem sodišču na 10 mesecev težke ječe slaboznani Jakob Svoljšak iz Stare Loke. Pretil je Or. Raku, da ga bo zaklal.
Mlad pohotnež. 19letni brivski pomočnik v Tržiču je bil radi oskrumbe nedoraslih deklic obsojen na 7 mesecev težke ječe.
Radi časti kraj e sta bila obsojena pred vzklicnim sodiščem v Novemmestu župnik Krumpestar in župan Anton Žužek od Sv. Gregorja pri Vel. Laščah.
Župnik se brani plačati občinske doklade. Koroški župnik Weiss ni hotel plačati občinskih doklad, češ da ima premalo dohodkov in se je pritožil na upravno sodišče. Upravno sodišče je odločilo, da župnik iste lahko plačuje.
Obsojen kaplan. V Radečah je bil pri okrajni sodniji obsojen na tri dni zapora Vinko Kavčič, kaplan v Št. Janžu, ker je v šoli udaril Alojzija Bec tako po ustih, da mu je zob nalomil. Poravnati mora tudi vse sodnijske stroške in plačati za bolečine 20 K.
Premog z južnega tečaja. Na južnem tečaju naše zemlje ni danes, kakor znano, druzega kot večni led in sneg. Evans in Skot pa, ki sta potovala na južni tečaj, da bi ga odkrila, sta našla blizu južnega tečaja — premog. Učenjaki so mnenja, da dokazuje ta premog kako živahno je moralo biti pred davnim časom življenje v teh krajih. Sneg in led leži menda na nekdaj bujnih gozdovih.
V aeroplanu okrog sveta. Leta 1915 se bo vršil polet okoli sveta v aeroplanu. Izhodišče bo San Frančiško v Ameriki, kjer bo tega leta velika svetovna razstava. Letalci bodo morali napraviti ta polet v 90 dneh. Prva cena je 500.000 kron.
Petindvajsetletnica smrti cesarjeviča Rudolfa se je obhajala dne 30. jan. t. I.
Stavka odvetnikov. V Zgor. Italiji štrajkajo odvetniki, ker je laška vlada znižala število sodnikov.
Švedsko in Dansko hočejo zvezati med seboj po podmorskem tunelu, ki bi veljal 100 miljonov danskih kron. Enak načrt je že dalj časa napravljen za podmorski tunel med Angleško in Francosko.
Zdravnik toži 164 delavcev radi razžaljenja časti v Eibiswaldu na Zg. Štajerskem. Delavci so' mu očitali v neki j spomenici, da zanemarja svoje dolžnosti.
Poljsko sokolstvo v Galiciji, Šle-ziji in Bukovini šteje 28.854 članov ter ima 3,477.399 K premoženja. Med sokoli je poseben učiteljski oddelek, ki šteje 599 članov.
Zveri v človeški podobi. V Brodu na Hrvaškem je sorodnik ondotnega lekarnarja zvabil istega v oddaljeno sobo in ga tam pobil s sekiro. Napol mrtev in v mlaki krvi ležeč, je prosil lekarnar divjaka, naj ga pusti vsaj pri življenju, toda krvoločnež ga je polil še s petrolejem in ga zažgal. — V Teksasu v Ameriki je neka mačeha vtopila svoja dva pastorka s tem, da jih je držala za glavi, ko sta se kopala, toliko časa pod vodo, da sta se zadušila. — V Vratislavi na Nemškem so obglavili na dvorišču ondotnega sodišča dve ženski radi umorov, ki sta jih izvršili.
Hrvaško šolsko društvo v Trstu
se je nedavno ustanovilo in ima na-
men, otvoriti hrvaške ljudske šole ter podpirati hrvaške dijake. Zbranih že imajo 37.000 K. Kmalu otvori otroški vrtec, a tekom enega leta tudi ljudsko šolo. Bil je že skrajni čas, da so se zavzeli Hrvatje za obrambo svoje mladine. V Trstu je 25.000 oseb rodom iz Dalmacije.
Koliko seje izselilo 1. 1913. ljudi v Ameriko. Izseljeniške oblasti v Novem Torku poročajo, da je prepeljalo 28 paroplovnih družb leta 1913 nič manj kot 1,338.000 oseb v Novi York.
Klobase iz repe in krompirja je prodajal neki trgovec v Šent. Vidu na Koroškem. Zato so ga zaprli.
Deželni zbor kranjski.
V	četrtek dopoldne se je sešel no-; voizvoljeni deželni zbor kranjski k prvi
svoji seji. Kakor običajno je bil ta dan zelo dolgočasen.
V	otvoritvenem govoru izraža deželni predsednik baron Schvvarz željo naj bi se deželno gospodarstvo spravilo
vred. Dohodki naj se spravijo v ravnovesje z izdatki. Koncem svojega govora zaobljubi predsednik deželnega glavarja.
Deželni glavar prevzame predsedstvo in otvarja deželni zbor. V svojem govoru omenja, da bo treba še v tem zasedanju rešiti finančni načrt. Deželni odbor bo tudi predložil učiteljsko vprašanje v rešitev. Veleposestnike pozdravi glavar v nemškem jeziku. Končno pozivlje deželni zbor, da zakliče cesarju trikratni: živio.
Obljuba deželnih poslancev. Nato sežejo vsi izvoljeni poslanci po abecednem redu v roke dež. glavarja v znak zaobljube.
Naznanila deželnozborskega predsedstva. Deželni glavar naznanja smrt poslanca dr. Žitnika, ki je bil 25 let poslanec. Vsi poslanci vstanejo v znak počastitve.
Predlogi.
Vloženih je bilo več predlogov. Posl. Josip Lavrenčič postojnski župan je vložil nujni predlog za regulacijo Pivke in NanoŠce. Isti poslanec je vložil nujni predlog za podaljšanje železnice iz Postojne do Vipave. — Posl. Mazelle je vložil samostojni predlog za zgradbo vodovoda za mesto Metlika in okoliške občine. Tudi je vložil predlog radi podeželjenja belokranjskih cest. Posl. Šuklje je vlo-! žil nujni predlog radi zgradbe železnice iz Novega mesta čez Krško. Posl
/
dr. Tavčar je vložil nujni predlog, s katerim naj se protestira proti nesramnemu žaljenju slovenskega naroda po državnih oblastvih, zlasti na Koroškem, kjer so se upali v šolske knjige napisati stavek, da so »vindišarji na slabem glasu«. Posl. dr. Ravnihar predlaga nujno v zadevi regulacije učiteljskih plač. Posl. Gangl predlaga poziv na vlado radi zgradbe nekega mostu v Idriji. Tudi drugi poslanci so vložili več predlogov, o katerih bomo še, če nanese prilika, spregovorili v bodočih številkah.
Razne volitve.
Nato se vrše volitve 4 zapisnikarjev, 4 rediteljev in več članov raznih odsekov.
Volitev deželnega odbora. V deželni odbor voli S. L. S. stare deželne odbornike dr. Pegana, dr. Zajca in dr. Lampe ta, za namestnike pa dr. Gregoriča, dr. Dermastijo in kanonika Ivana Lavrenčiča. (Kje je ostal zastopnik kmetov ? Lepa kmetska stranka je S. L. S.!) Narodno-napredna stranka je izvolila za dež. odbornika dr. T r i 11 e rj a, za namestnika pa dr. Novaka. Veleposestvo je izvolilo v deželni odbor grofa Barbo, za namestnika Abfal terna.
Prihodnja seja bo v sredo, dne 11. t. m.
Kotiček za gospodinje.
Piškova obara (ajmoht). Velikokrat pride gospodinja v zadrego kaj bi dala bolniku za poboljšek. Ena najbolj priporočljivih jedi je obara (ajmoht), zlasti ker ima na deželi vsaka gospodinja perutnino pri hiši. Zakolji, osnaži in pusti ohladiti piško ali kokoš. Eno piško imaš lahko za večkrat. Zreži posamezne dele' na kose. Vzemi nekoliko masti, najboljše je, če vzameš kuhanega masla. Napravi iz kruhovih drobtin in moke prežganje. Deni vanj piškovo meso, malo korenjčka, peteršiljčka, ma-jarončka in limonove lupinice. Vse skupaj duši (tenstaj) nekoliko časa in zalij potem z juho ter pusti pokuhati, da je meso mehko. Mast poberi z obare, ker škoduje bolniku. Nazadnje lahko okisaš obaro tudi z vinom. — Namesto pišk lahko vzameš tudi goloba ali telečje meso.
Če je začelo kislo zelje ali repa na vrhu plesneti, zli na vodo, ki je nad njim, preden si začela zelje jemati iz sodčeka ali kadi, nekoliko dobrega tropinovca. Ako ponavljaš to, tri do štirikrat, se bo kislo zelje ne le boljše
ohranilo, temveč dobi tudi jako prijeten vinski okus.
Da bo luč petrolejka boljše svetila naj se dene v posodo, v kateri se hrani petrolej, malo množino v prah | stolčene kafre. Košček kafre, velik kakor lešnik, zadošča za več tednov.
Za gospodinje. Kako se ščurke brez truda lovi? Visok kozarec se na i zunanji strani obda s suknom, da morejo živalice plezati po njem, kozarec sam pa se do polovice napolni s sladko vodo in naribanim krompirjem. Škurki j padejo v tekočino, iz katere po glad- i kem steklu ne morejo več splezati nazaj.
Ali že veste? Kaj pa? Da je naj- . boljši kavni pridatek Kolinska kavna primes? Seveda vemo, zato jo pa tudi kupujemo, in lahko rečemo, da tako ; dobre kave še nikoli nismo imeli. Ima | izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo, | i da jo vsak rad pije. Vemo pa tudi, da je Kolinska kavna primes edini pristni domači pridatek in zaradi tega, pa za- j radi njene nedosežne kakovosti jo vsa- j | kemu prav toplo priporočamo.
Gospodarske drobtine.
Prvo sušilnico za cikorno peso
sezidajo še letos na Belokranjskem na Krupi.
Lepa enonadstropna hiša s trgo-i vino (letni promet do 40.000 K) je z j vso opravo na prodaj za 14.000 K v | nekem ogroženem kraju slovenske Koroške.
Lepo kmečko posestvo 60 oralov
j blizu Beljaka je na prodaj za 40.000 K.
Gostilna s trgovino in posestvom tik ogroženega kraja na Štajer-I skem. Cena 20.000 K, plačati kakih 14.000 K.
Železniške zgradbe na Balkanu.
Srbija, Grška in Rumunija nameravajo zgraditi v prihodnjih letih celo vrsto železnic. Srbija sama 24. Vsa dela dobe Italijani, Francozje in Angleži. Avstrija ne dobi vsled svoje protislovanske in i protibalkanske politike ničesar.
Žaganje in oblanje so malovredna nastilj, ker ne popijejo mnogo scalnice in se na gnojišču in v zemlji zelo po- I časi razkrojijo in zemljo suše, zato jih j ni priporočati za nastilj tam, kjer se rabi gnoj za suha zemljišča.
Bikom za pleme naj se poklada tudi soli. Ako je bik srednje velik in se mu poklada boljša krma, da naj se mu vsak dan po 30 gramov soli. Ako j je bik velik in pa ako se mu poklada
slabša krma, da naj se mu vsak dan po 50 gr soli. Ako je mogoče, poklada naj se bikom dobro seno in zdrobljen oves, ker to je za plemenjaka najboljše.
Če ti je zajec oglodal sadno drevje, ne pogladi ran z nožem, ampak pusti jih, kakor so, kajti z izrezovanjem rane odstraniš z debla ono lubadovo plast, katere ni zajec popolnoma oglodal. Vse rane, ki jih je napravil zajec, zamaši takoj z mešanico, obstoječo iz 1 dela ilovice in 1 dela govejeka in obveži nato s kako cunjo. Ker pa potrebuje ranjeno drevo za celenje ran mnogo hrane, zato pognoji mu s hlevskim, razkrojenim gnojem ali pa z umetnimi gnojili, ker drugače drevo opeša ali celo usahne.
Koliko ljudi v državi se peča s kmetijstvom ? Leta 1910 se je izvršilo splošno ljudsko štetje. Avstrija brez Ogrske, Hrvaške in Bosne šteje prebivalcev okroglo 28 miljonov in pol. Od teh je zaposlenih: 1. Na kmetiji in v gozdarstvu 13,836.000 ali 48Vs ljudi od sto. 2. Pri industriji (v fabrikah) in obrtu 7,567.000 ali 2t1!i ljudi od sto. 3. V javnih službah (uradniki, duhovni) v vojaštvu in svobodnih poklicih 3,625.000 ali 13 ljudi od sto. 4. V trgovini in prometu 3.542.000 ali 12'/2 od sto. Na sto ljudi v državi pripade tedaj povprek nekaj več ko 48 kmetov. Deset let poprej, to je 1900, je bilo od sto ljudi še 52 kmečkih. Število kmečkih ljudi se krči nekoliko, vendar ostanemo še naprej najštevilneji stan v državi. Veljave pa nimamo. Izobrazbe in zavednosti je treba, potem bo drugače. Kmet je sedaj še kakor kralj Matjaževa vojska. Spi, spi in spi.........
Gospodarsko orodje. Sedaj je čas, da se pregleda vse gospodarsko orodje in da se da popraviti, kar je poprave potrebno. Kolikokrat se primeri, da se da plug popravljati še le takrat, ko ga je treba v roke vzeti. Na ta način se zapravi mnogo časa in dela. In kako je tudi z drugim orodjem. Pripravimo si torej potrebno orodje za spomladansko obdelovanje, že sedaj po zimi. Sedaj imata tudi kovač in kolar največ časa za taka dela.
Kokoši tudi pozimi nesejo, če
jih držimo v toplem hlevu. Zraven tega se jim mora dajati pri hudem mrazu gorke vode in gorke hrane. Laneno in konopljino zrnje tudi povzročuje, da kokoši rajši nesejo.
Snažnost izvrstno vpliva na rast prašičev. Poskusi in izkušnje nam to potrjujejo. Štiri prašiče enake velikosti

so krmili skozi 6 tednov popolnoma enako. Dva izmed njih so vsak dan z vodo in krtačo dobro osnažili, a druga dva so pustili umazana. Ko je čas šest-tedenske preskušnje potekel, tehtali so osnaženi prašiči 25 funtov več kot umazani.
Na ljubljanskem semnju za kožuhovino je bilo prodanih 300 govejih suhih kož, 30—40 govejih osoljenih, 5000 ovčjih, 400 kozjih, 800 srninih, 400 jazbečjih, 5000 zajčjih, 1200 lisičjih, 300 kune zlatic, 400—500 kune belice, 200—300 dihurjevih, 50 vidrinih itd. Najlažje so se prodale dihurjeve kože, kajti te so sedaj v modi.
Vrednost posestev. Vsa posestva v Avstrijskih deželah so vredna 28.955 miljard kron, v ogerskih deželah pa 19.818 miljard kron.
Listek.
Pol leta med ranjenimi brati.
(Napisal dr. Brunon Weixl.)
Takoj so se zopet odprle nove bolnišnice, zopet se naprosili inozemski zdravniki za pomoč. Naša bolnišnica je imela pripraviti vsaj sto postelj za ra- . njence; izpremenila se je torej v kirur-gično bolnišnico. Bil sem takrat približno že dva meseca edini zdravnik v bolnišnici z dvema medicincema in nekaterimi prostovoljnimi sestrami. Pripravili smo po možnosti prostora, zavoj n ega materijala, instrumentov itd. Seveda sem zahteval tudi vsaj enega izvežbanega zdravnika-kirurga. Dne 3. dopoldne se nam je javilo, da dobimo ' popoldne 100—150 ranjencev. Že okoli ; ene ure popoldne pripeljal se je sani- : tetni vlak. Na kolodvor sem poslal enega | asistenta, doma pa dal v naglici pripra-viti čaja, konjaka, črne kave, mleka itd.
In začeli so prihajati! Počasnih korakov, v raztrgani obleki, žalostnih, potrtih obrazov, nekateri polni jeze radi zahrbtnega napada slovanskih bratov. Lahki ranjenci dohajali so peš, težje so prinašali na nosilih. Videl sem takrat prvič in pojmil, kaj je vojska, koliko povzroča gorja in tuge. A imel sem pred očmi le majhen del onih žrtev, ki so padle tekom ene noči. Kako je moralo izgledati na bojišču! Ginljivo je j bilo gledati, kako je vse hitelo, da po- j maga ubogim bratom. Poslal sem bil j na kolodvor skoraj vse bolničarje iz bolnišnice z nosili; možje, žene in otroci iz mesta so jim pomagali, nekateri so jim donašali cigarete, konjak, drugi so zopet pomagali polagati ranjence na postelje, jih preoblačili, tolažili. Vse po-
stelje so bile že napolnjene. Lažje ranjene smo položili kar po tri na dve postelji, toda še so prihajali, še ni hotelo biti konca. Moral sem je začasno umestiti na hodnikih, da najdem tudi za nje mesta bodisi pri nas ali pa v drugih bolnišnicah. Vendar enkrat konec! Vse je bilo polno, sobe in hodniki. Bilo jih je okoli tristo, med njimi črez sto težko ranjenih. Težko mi je bilo, ko sem hodil po sobah in gledal te jadne junake, ki so bili še pred par dnevi zdravi in čili, sedaj pa ranjeni in potrti, ranjeni od bratske roke. Ta je imel obvezano glavo, oni zopet prestreljene grudi, tretji trebuh, četrti zdrobljene kosti na nogi ali na roki. Tam sem zopet videl siromake ranjene na več, da celo na 5—6 in še več mestih. Toda le redkokedaj je bilo slišati vzdihovanje in še takrat samo za trenotek, takoj je zopet vse utihnilo. Zgodilo se je to le pri polaganju na postelje in preoblačenju. Dasi se je vsak držal junaško, trdno stisnil zobe, vendar so bile včasih bolečine prevelike, ni jih mogel več vzdržati, zastokal je, pa takoj zopet umolknil, grizel si ustnice ter trpel tiho in junaško. In ko so se malo okrepčali, začeli so nam pripovedovati, kako niso slutili ničesar, niso se nadejali, da bi mogli biti bratje Bolgari, katerim so storili v prvi vojski toliko uslug, s katerimi so se pobratili pred Drinopoljem ter za nje vzdržali vse napore in muke strašne zime, da bi mogli biti Bolgari tako podli in jih napasti zahrbtno. Bolelo jih je, da so to storili slovanski bratje, in zato je bil njih srd na Bolgare tem večji. Niso se sedaj bojevali iz navdušenja, ampak iz mržnje in gnjeva, da se jih hoče oropati zemlje, katero so si priborili s tolikimi žrtvami.
Iz mesta je prihajalo vedno več ljudi, da prineso ranjencem kako malenkost, da jih tolažijo, da vidijo, ni li med njimi slučajno kak sorodnik, znanec ali pa vsaj nekdo, ki bi jim mogel o njih kaj pripovedovati.
Najnovejše vesti.
Župansko čast je odložil Ivan Škofič, župan S. L. S. v Nevljah pri Kamniku. Zadnjič je bil obsojen radi razbijanja samostojnih kmečkih shodov na 100 K globe, sedaj je pa še občinski odbor nastopil proti njemu in mu spodmaknil županski stolec. Preveč udarcev naenkrat.
t Fran Višnikar, c. kr. višji sodni svetnik, bivši mnogoletni deželni po-
slanec itd., umrl je včeraj popoludne v 66. letu svoje starosti. Veliko je žrtvoval z,a narodna društva in bil obče znan in priljubljen. N. v m. p.
Ustrelil se je v Sp. Šiški bivši profesor Fran Kralj.
Zmrznil je 641etni Janez Žakelj v
| Sori.
V vlak je zadel. Ko se je peljal posestnik Ignac Spendal na saneh v Stičino na Dolenjskem, je bila tako gosta megla, da se je pri prehodu čez progo zaletel v dolenjski vlak, ki mu i je zdrobil sani in njega močno pretresel. Konj je zbežal in se mu ni nič zgodilo.
Obe nogi sta zmrznili nekemu | vojaku 17. pešpolka pri streljanju v Glinjah pri Borovljah.
Novo faro so hoteli ustanoviti v Sp. Šiški. Ker pa bi ustanovitev iste veljala okoli pol milijona kron se je j Šiškarji odločno branijo in tudi občinski svet se je izrekel proti.
Mestni pogrebni zavod ustanovijo v Ljubljani. Mislijo, da bi nesel na leto ' 45.000 K čistega dobička.
Sovraštvo še po smrti. Ko je umrl pred kratkim v deželni bolnici g. Fr. Pevec, tovarnar iz Dola, mu v njegovi fari Ihanu ondotni župnik ni dovolil zvoniti, ker je bil ranjki naprednega mišljenja. Torej sovraštvo še onkraj groba.
Kako bo leta 2000.
Vprašanje: Ali znate pisati? Odgovor: Ne, imam pisalni stroj. Vprašanje: Ali znate peti? Odgovor: Ne, imam gramofon. Vprašanje: Ali znate risati? Odgovor: Ne, imam elektro-šivalni stroj.
I Vprašanje: Ali igrate glasovir? Odgovor: Ne, imam avtomatični pianino. Vprašanje: Ali znate hoditi? Odgovor: I Ne, imam tramvaj, avtomobil, aeroplan.
V gostiini.
Gost: ,,Vi gostilničar, jaz že čakam več kot pol ure na svojo prešičjo glavo." —
Gostilničar pomenljivo pogleda in reče gostu: „Oprostite, sem mislil, da jo že imate."
Loterijske številke.
Brno 4. februarja: 61, 7, 3, 66, 76 Gradec 4. februarja: 59, 57, 18, 35, 83
Naročajte in širite
,Naš Glas4
m
ms?
Mestna hronAniefl IHiMlanskn
Ljubljana, {Prešernova ul. 3
Največja slovenska hranilnica.
Denarnega prometa koncem leta 1913 . .	. .K 700,000.000—
Vlog............K 43,500.000-—
Rezervnega zaklada K 1,330.000 — Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
41|2
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
Za varčenje ima vpeljane lične
domače hranilnike.
20
M
Ž0
20
20
20
20
20
20
20
20
20
Ustanovljeno leta 1847.
Tovorna pohištva J. J. Naglas
Ljubljana, Kongresni trg štev. 12.
Nujvežja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmet, žimnati modroci, otroški vožički itd. itd.
Najnižje cene.	Najsolidnejše blago.
m
m
m
m
m
m
%
m
M
M
A Mr'I	Zaloga čevljev
ULU	ANTON NOVAK
: Ljubljana, Šelenburgova ulica. :
Priporoča veliko zalogo vsakovrstnih čevljev po nizkih cenah. -----------------
F• K. Kaiser
1	Šelentmi'g-ovab ul. (>.
Puške, samokresi, automatične pištole, lovske potrebščine. Topič „Salud61. Umetalni ogenj. Priprave za ribji lov. C. kr. prodaja smodnika. — Pišite po cenike.
KOLESARJEM
priporočamo
kolesa in kolesarske potrebščine
domače tvrdke
a-OIESIEC
Specijalne trgovine s kolesi in deli
Ljubljana, Marija Terezija cesta 14.
(Novi svet, nasproti Koiizeja).
t:
■■
::
as
i:
BB
BB
#
BB
BB
BB
BB
s;
BB
BB
11
J
Zahvalna pisma o Mastinu, uradno poverjena po c. kr. notarju.
Spoštovanemu gospodu lekarnarju Trnk6czyju v Ljubljani.
Spoštovani gospod! Moji prašiči niso žrli, ter so bili zelo slabotni. Slučajno dobim za poizkus od nekoga svojih ljudi zavojček prašičjega krmilnega praška Mastin, doktorja pl. Trnk6czyja krmilno in varstveno sredstvo; in glej čudo! Od tedaj ne morem svojih prašičev dovolj nakrmiti in se že silno debele nekoliko dni sem. V zahvalo za ta izborni pomoček, ga morem in bom vsakomur najtopleje priporočal. Prosim pošljite mi z obratno pošto 5 zavojčkov prašičjega krmilnega praška Mastin, doktorja pl. Trnk6czyja krmilno in varstveno sredstvo. Z velespoštovanjem Josip Englisch, železniški mojster.
Belišče v Slavoniji, dne 31. oktobra 1900.
Zavoj Mastina stane 60 vin. Po pošti 5 zavojev 4 krone franko. Dobi se tudi pri vsakem trgovcu.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
:: Delniška glavnica 8,000.000 kron. ::	Strit3fj6V3 UliC3 Št6V. 2.	Rezervni zaklad okroglo l,000.000kron.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Ssrsjevu, Gorici in Celju.
--------- Obrestuje od dne vlog-e po eistili 43|40|0.	---------