kramarski
Spelje sej'm na Jesenicah...
Sejmi na Slovenskem
Ceste in mitnice
Kmečka trgovina in tovorništvo
Y :
Spomini Antona Žerjava in Antona Maleja Pesmi: FANTOM, DEKLETOM
Program MDJ in Muzeja Jesenice za marec in april 1997
ipril 3997
Spet je sei rn na Jesenicah*.
b tradicionalnem Jožefovem sejmu na Je-g pšenicah poskušamo s posebno številko ■ g opisati to prireditev, ki je prerasla v eno najbolj obiskanih prireditev na Jesenicah. Z odlomki iz slovenske strokovne literature in z nekaj zapisanimi spomini skušamo odgovoriti na vprašanja: kdaj so se sejmi na Jesenicah sploh začeli, kaj se je na njih prodajalo in kupovalo in predvsem, kaj so pomenili v življenju mesta.
Jesenice so razmeroma pozno dobile mestne pravice (20. marec 1929). Kljub temu, da sejemska deja vnost sega 17. stoletje (Valvazor omenja Jesenice kot trg Asling) saj seje zaradi razvite železarske industrije že trgovalo z železnimi izdelki, pa so najbolj opri-iemjivi podatki o sejemski delavnosti v Koledarjih Mohorjeve družbe, ki so vse sejem ske prireditve na Slovenskem objavljali za celo leto. Sejmišč bili enkrat letno ob obletnici posvečenja cerkve ali ob praznovanju cerkvenega patrona (patrocinium). Tako sc bili sejmi na Jesenicah do leta 1937 4. maja, 22. julija, prv, ponedeljek v oktobru in 6. novembra. Leta 1937 se prvič seznamu pojavi tudi 19. marec, na dan sv. Jožefa.
Tega leta so bili na Jesenicah naslednji sejmi.
4.	februarja (kramarski), 19. marca (Jožefov) 4. maja, 3. decembra, binkoštni ponedel-prvi ponedeljek v meseci
ter na Savi na dan sv. Petra in Pavla. Živinski in sejem je bi! 6. novembra (sv. Lenart).
Sejem na Stari Savi pred drugo svetovno vojno
Na Dovjem in v Mojstrani so našteti naslednji sejmi: 20. januarja (kramarski) tretjo nedeljo po veliki noči, prvo nedeljo v avgustu, 29. septembra in 23. novembra. Na Koroški Beli naj bi bil kramarski sejem prvo nedeljo po velikem šmarnu. V Kranjski Gori je bil 20. marca (kramarski) in drugi ponedeljek v oktobru. V Podkorenu je bil drugo nedeljo v oktobm, Ratečah pa tretjo nedeljo v oktobm (kramarski)
V pregledu (dr. Janez Bogataj) letnih žegnanjskih, kramarskih, živinskih in dmgih sejmov leta 1989na Slovenskem, zasledimo naslednje Jožefove sejme:
19. marca v Slovenj Gradcu, v Cankovi, na Jesenicah na Gorenjskem, v Šmarjah pri Jelšah v Ljubnem ob Savinji in v
Dravogradu (20. marca)
Jožefov sejem je najpomembnejši sejem, ki je na Jesenicah ostal do danes. Čeprav se je mnogokaj spremenilo, ponudba na "štantih" se je posodobila, pa je še vedno moč kupiti marsikaj, kar je bilo značilno že nekdaj (npr. suha roba) Tudi lec-tovih src s skrivnostnimi verzi dekletom in fantom ni več, ostalo pa je marsikaj, kar spominja na nekdanje čase. Sejemski prostor se je kar nekajkrat menjal: od Stare Save, Podmežakle in centra Jesenic do Čufarjevega trga.
Vsako leto se v Sloveniji zvrsti okrog 130 sejmov, ki dajejo krajem svoje obeležje in "so sestavina naše kulturne dediščine, ki se je ohranila v današnji dan. Predstavljajo posebno obliko ljudske trgovine, ki ji lahko sledimo v davno preteklost. " (dr. Janez Bogataj).
Letošnji sejem od 15. do 19. marca na Čufarjevem trgu na Jesenicah uvaja pomembno novost: razstavo domače in umetne obrti, ki jo pripravlja Obrtna zbornica Jesenice v pasaž' Kina Žetezar. Na razstavi so izdelki iz usnja (Mojca Graj), kristal (Damjana Aupič), ročne p!etenine(Marija Pezdimik) leseni krožniki (Bernarda Salomon) keramika (Marjana Svetina) prti (Olga Slivnik) in idrijske čipke (Ivana Fenz) Turistično društvo uvaja svoj Informativni center, Muzejsko društvo in Muzej Jesenice pa se predstavljata s sejemsko številko Muzejskega časopisa in z različnimi publikacijami.
Otvoritev sejma je v soboto, 15. marca ob 11. uri z nastopom Kamniških kolednikov.
Tone Konobej
MUZEJSKI ČASOPIS
IZ STROKOVNE LITERATURE..

SEjan na sloverskeht
X rgovina je imela v preteklosti različne oblike. Ena od tistih, ki se je razvila zelo zgodaj, je bila občasno kupčevanje na sejmih. Prva oblika je bil letni sejem, ki je bil praviloma združen s krajevnim cerkvenim praznikom (žegnanje, proščenje, opasilo).
Na sejem so prišli prodajalci in kupci iz širše okolice. Trajali so lahko samo en dan, včasih pa tudi po več dni. Ti sejmi so bili značilni tako za podeželje kot za mesta. Še posebej so bili zanimivi živinski sejmi, kjer so imeli poseb-noi vlogo mešetarji. Nekateri trgovci so imeli kar zložljivo trgovino (štant) na keterm so prodajali specializirano robo (pletenine, lecet, suha roba). Ti so hodili z robo od sejma do sejma.
Bolj pogosti so bili tedenski sejmi,
ki so bili od srednjega veka dalje dovoljeni samo v mestih in trgih. Tu so v glavnem prodajali branjevci in branjevke, pa tudi kmetje so prodajali poljedeljske proizvode. Med najbolj tipične krošnjarje še danes sodijo prodajalci suhe robe. Krošnjarji so bili znani po svoji glasnosti, s katero so pritegnili kupce. Obvezen del prodaje in nakupa je bilo barantanje o ceni (glihanje), ki je bilo predvsem na živinskih sejmih še posebej glasno.
Na sejmih je bilo poskrbljeno tudi za zabavo in prehrano in pijačo. Predvsem na živinskih sejmih je bila prodaja živine navadno "zalita” z vinsko kapljico.
Iz teh sejmov so se sčasoma razvile stalne celo pokrite tržnice, vendar šele v 19. stoletju.
(Povzeto po SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO, Seregej Vilfan: Trgovina, Ljubljana 1980)
KUTECKÄ TO50WRK 3H TQVQWÜSTVQ
Velik del kmečke trgovine je odpadel na podeželje samo, podložniki so kupčevali v vaseh na sejmih ob žegnanjih (dedicatio) oziroma proščenjih (Kirchtag) in na vaških sejmih. Obe instituciji sta že zelo stari, vendar se zdi, da so sejmi ob proščenjih starejši od vaških. Prvi so nastajali morda že s farno organizacijo in so bili enkrat letno ob obletnici posvečenja cerkve ali ob praznovanju cerkvenega patrona (patrocinium). V času Ulrika Španheima se na freisinški posesti omenjajo sejmi, ki že dolgo delujejo v času j proščenj ("...ut in festis dictis chirchtag que ceris temporibus ceiebratur in predio memorato... ").
Ker so bili samo enkrat na leto, so veljali kot letni sejmi. Vaški sejmi so sprva nastajali s posebnim j dovoljenjem oblasti, vladarja oziroma deželnega kneza, pozneje so začeli delati s pristankom j zemljiškega gospoda, a v obravnavanem obdobju so se pojavili tudi povsem spontano po potrebi in po volji prebivalcev. V posameznih krajih so bili poleg letnih sejmov tudi tedenski sejmi.... Sejmi so pritegovali ljudi iz širše okolice in celo potujoče trgovce; pozneje so bili na njih kar številni kmečki prekupčevalci. S širjenjem denarnih dajatev so se na podeželju skozi ves srednji vek pojavljali vedno novi vaški in proščenjski sejmi ter je njihovo število sorazmerno hitro naraščalo... Na sejmih so podložniki zamenjavali, prodajali aii kupovali poljedelske pridelke in izdelke ter razno drugo blago, zlasti so/ in kup če vali z živino, tako da so posamezni sejmi postali predvsem živinski sejmi. Toda v vse večjem obsegu so na sejmih kmetje prodajali in kupovali i razno blago meščanske, poklicne trgovine. V vinorodnih krajih so imeli podložniki pravico i prodajati v času sejmov tudi vino, vendar predvsem, na domu ali v vinogradu, na Kranjskem tudi j na prostem, a na Primorskem prodaja vina ni bila omejena le na dom ali vinograd. V 16. stoletju \ so ob povečani kmečki trgovini nastajali pogosto povsem spontano vedno novi sejmi. Tedaj so kmetje kot kraj kupče vanja izbirali tudi tabore, kamor so sicer ob turški ne varnosti shranje vali žita in živii... Novi sejmi so nastajali na podeželju tudi še v 17. stoletju... Že pred koncem srednjega veka so bili ti podeželski sejmi pravno organizirani. Sejmi, predvsem proščenjski, so večinoma trajali le en dan. Toda že v 15. stoletju so bili vaški sejmi dolgi po več dni ali pa so imeli sejemske dneve tedensko... Na teh podeželskih sejmih je veljalo posebno sodstvo, kije bilo sprva izključno v rokah javnih oblasti. Vendar so si to prilaščali tudi že zemljiški gospodje. Na sejmih so pobirali j mitničarji bližnje mitninske postaje...
(dr Ferdo Gestrin: SLOVENSKE DEŽELE IN ZGODNJI KAPITALIZEM. V poglavju Kmečka trgovina, njen obseg in tovorništvo govori o kmečki trgovini v srednjem veku; odlomki od strani 257-260)
CESTE JR mJTRJCE
Deželna cesta je od
Ljub-ljane skozi Kranj, čez Črnivec in Zapuže vodila proti	Begunjam	oz
Poljčam, skozi Rodine, Iger je bila prvotna prafara, v Žirovnico in Moste (do kamor je verjetno kmalu vodila tudi pot iz Zapuž po sredi dežele	do
Zabreznice), Iger je bil star most čez Završnico, in dalje po Dolini proti Italiji in na Koroško. Ko je namreč do 14. stoletja bila poseljena! vsa Dolina, je oživela pot čez Koren, ki je tudi po izgradnji* nove ljubeljske ceste v drugi polovici 16. stoletja obdržala del prometa s Kortoško. (Beljak)...
... Ob teh dovoljenih poteh so delovale mitnice v (Radovljici,d Bohinju in na Jesenicah, a v nekoliko širšem območju šei mitnice v Podkorenu, na< Ljubelju, v Kranju, Škofji Loki, Sorici, Bači in Mostu na Soči. Poleg naštetih običajnih poti, ki so usmerjale promet proti Italiji, so tovorniki že od srednjega veka dalje tovorili blago, | med drugim še posebej 4 železo in železne izdelke, po neobičajnih, tihotapskih poteh,: da bi se tako izognili plačilu j mitnin. Pri tem niso bili izjema ! niti podložniki pri svojem kupčevanju niti poklicni trgovd in fužinarji. Že pred letom-' 1473 so se trgovci v trgovini s j koroškim železom zavoljo mit-1 nine izogibali Radovljici in po skrivnih poteh tovorili blago proti Italiji. Fužinarjem na Jesenicah, Javorniku, v Kropi,, j Tržiču in v Radovljici so posebej prepovedali uporabljati bližnjice v Furlanijo, Iger je bilo železo iz slovenskih dežel j cenjeno blago...
(Ferdo Gestrin: Trgovina in obrt v : Radovljici do 17. stoletja v ! RADOVLJIŠKEM ZBORNIKU 1995. od koder povzemamo del poglavja o CESTAH IN MIT-NICAH;stran 59-60)
§P0ai3H3 RK JQÈEFQV SEJETE
ANTON MALEJ
^^likonočni prazniki -Teh praznikov smo se zelo veselili, saj je bila tu že skoraj pomlad. Še v času posta je bil 19. marca Jožefov dan in takrat je bil na Jesenicah na Stari Savi velik semenj. Ta dan je bil običajno že precej topel. ^ Kmetje so na semnju kupovali manj -kajoči inventar za bližajočo se sezono, grablje, kosišča, sadike, pa seveda za otroke se je našla kaka stvar in za mamice blago za predpasnike, pa kakšno krilce za hčerko. Ta dan seje kupovala tudi oljčna vejica za cvetno nedeljo.
Pripomniti_______
moram, da smo vsa ta pota opravljali peš, saj takrat ni bilo avtobusov, niti koles nismo imeli, edino vlak nam je prihranil pešpot do Jesenic. Tudi poti so bile vse prašne. Ta semenj je bil izreden dogodek za otroke, posebno če jih je ata po uspešnem nakupu odpeljal v gostilno in kupil kak golaž ali vampe ali pa samo govejo juho, v katero smo nadrobili sveže žemljice.
(Anton Malej: SAGA O ŠTEFUCIH, rokopis)
V
ffnton žerjav: Spomini na sejme
Žerjav Anton, starejši, rojen 13. 6. 1862, po domače Zakamnjekov iz Plavškega rovta je bil leta 1869, koje bila ustanovljena KID, star sedem let... Zadnjega fužinarja in gospodarja vseh rudokopov v jeseniški dolini Valentina Ruarda se je kot otrok spomnil in videl na sledeč način.
Na svetega Petra in Pavla dan 29. junija je bil vsako leto velik praznik in dela prost dan. Še posebno so praznovali na Stari Savi, kjer je bila stara fužinarska cerkev z oltarno podobo Marijinega oznanenja ta dan lepo okrašena. Na tradicionalnem savskem sejmu so imeli kramarji postavljene različne stojnice vse od gostilne Herman pa do cerkve na obeh straneh takrat še ozke in za prometni dan dokaj za-p r a š e n e makadamske poti. Kmetje in kajžarji iz jeseniške pa tudi daljnje okolice so prišli na ta sejem nakupovat med drugim še posebno kose in srpe za bližajočo košnjo in žetev...
Ob koncu prejšnjega in na začetku tega stoletja so se na potujočih sejmih med drugo robo na stojnicah že pojavili lectovi srčki različnih velikosti. Pod malim zrcalcem je bil nameščen mali listič, na katerem je bil natisnjen neki verz. Namenjeni so bili predvsem fantom in dekletom... Dekleta so prebirala in segala po živobarvnih srcih, še posebno tista, na katerih je bil napisan sledeč Verz: Ne bom se moživa na visoke gore, rajž tebe bom i/zeva, ker fabrčan se. Za fante so imeli štantarji lectova srca z lističem, na katerem je navadno pisalo: Sem fabrčan mvad, za ženo bi te rad, kerne vem kak te do -
FANTOM
(na lectovem srcu)
Ne bom se moživa na vsoče gore, rajš tebe bom vzeva, ker fabrčan se.
DEKLETOM
(na lectovem srcu)
Sem fabrčan mlad, za ženo Me rad, ker ne vem kak te dobim, ti srce podarim.
v
(po Antonu Žerjavu)
bim, ti srce podarim. Štantarje so imenovali po domače prodajalce na sejmih. Na tesarske stole so imeli položene deske in pogrnjene s posteljno ali celostalno rjuho, ker je bil papir v prejšnjem stoletju bolj redek. Savški sejem je obstajal vsa leta tudi na dan sv. Jožefa-delavca, to je 19. marca. To je bil postni dan in zapovedan cerkveni praznik. Danes je sejem na prostom za gledališčem in ob cesti do železniške postaje.
Sama fužinska cerkev na Savi je imela svoj semanji dan brez zunanjega kramarskega sejma na dela prosti dan, 25.marca, na dan Marijinega oznanenja.
V Planini pod Golico so imeli kar dva vaška praznika in hišna semanja dneva. Prvi semanji dan so praznovali kot najdenje svetega križa 3. maja in drugega jeseni, na dan povišanja svetega križa 14. septembra. Oba semanja dneva sta bila le hišna, to je brez štantov in kramarjev. Delno se praznujeta še danes. Po dopoldanskem cerkvenem opravilu, to je po deseti maši, so kmetje pa tudi kajžarji drug drugega v sejem “u smn", to je na bogatejše kosilo kot druge nedelje in praznike...
Na Jesenicah je bil hišni in kramarski semanji dan vsako leto enkrat in to na binkoštni ponedeljek, ki je bil vedno dela prost dan. Vsa dolga stoletja so praznovali dan, na katerega je bila v letu 1523 posvečena jeseniška cerkev z oltarno podobo oziroma kipom svetega Leonarda - opata. Sejemske štante so imeli prodajalci - kramarji postavljene na obeh straneh ozke makadamske ceste, vse od hotela Pošta do današnje carinarnice...
Velja pa omeniti še vsakoletni kramarski sejem, to je Miklavžev sejem že v zimskem času, na dan 3. decembra.
Za živinske sejme na samih še dokaj kmečkih Jesenicah ni bilo pravega prostora, pač pa v bližnji Radovljici in Kranju, skoraj bolj priročna pa je bila bližnja Koroška, to je na nekem travniku v okolici Beljaka...
(Anton Žerjav PO ZBRANIH SPOMINIH USTNEGA IZROČILA, kopija rokopisa, strani od 129-132)
1
i
i
I
i
i
i
i
p
p
i
p
p
i
p
p
i
p
i
Četrtek, 27. marec 1997, ob 18.uri: MUZEJSKI VEČER
Jaka Čop, Janez Bizjak:
TRENTAINSOČA
Predstavitev najnovejše fotografske monografije. Na većem bo moć kupiti monografijo po znižani ceni 5.000 sit.
Četrtek, 17. april 1997, ob 19. uri MUZEJSKI VEČER
Dr. Nada Praprotnik ALJINI I*)T\MČNI VRT JULDANA VIRENTI
Predstavitev botaničnega vrta v najnovejši publikaciji Prirodoslovenga muzeja Slovenije. Večer bo popestren z barvnimi diapozitivi (multivizija).

Center Jesenic med obema vojnama; levo hote/ Triglav, desno hote! Novak
KOSOVA GRAŠČINA
Do 15, marca 1997: RAZSTAVA
IDEJNE ZASNOVE UREDITVE JESENIC
V sodelovanju z Urbanističnim inštitutom iz Ljubljane.
Od 6, do 29, marca 1997: RAZSTAVA
NAGOLD Z OKOLICO
j Razstava 50 barvnih fotografij Fotokluba iz občine [ Nagold iz Nemčije, ki ima z Jesenicami od leta 1994 pogodbo o sodelovanju.Uradna otvoritev razstave bo v soboto, 22.3.1997 ob 18.uri v Kosovi graščini.
V četrtek, 3. aprila 1997 ob 18,uri . OTVORITEV RAZSTAVE:
EVGEN GUSTIN
Razstava slik slikarja, člana DOLIKA Evgena Guština z Jesenic. Na otvoritvi bo v kulturnem programu nastopil solist JAKA JERAŠA.
Razstave so doprte vsak dan od 10. do 12. in 16. do 18. ure.
V sobotah od 10. do 12. ure, v nedeljah zaprto.
VABLJENI!
OBVESTILO!
Tokrat smo morali-zaradi preobilice gradiva izpustiti nadaljevanko OD FUŽIN DO ŽELEZARNE. V naslednjih številkah bomo z objavo nadaljevanke nadaljevali.
Izdalo: MUZEJSKO DRUŠTVO JESENICE Urednik: TONE KÖNOBEU ,,
Naslov: Prešernova 45. 4270 JESENICE Ziro račun: GB JESENICE 515J0-678-50064 .
Naklada: 250 izvodov Cena: 50 tolarjev '