Opis šolske občine Blagovica v zemljepisnem, prirodopisnem in zgodovinskem oziru v korist metodiki domovinoslovnega pouka. Sestavil Fran Marolt. V Ljubljanskem inuzeji viditi je bronasta roka neke boginje. Drži cvetki slični žrebelj. Našel jo je urarli Jakob Lavrič iz Velikega Jelnika pred lesenim križein na Špintovi njivi. Kadar po zimi v Podsmrečji pridno kite pleto, pripovedujejo si pravljico o -divji deklici". »V Kamrici, velikanskej skali nad Piškurjem, kjer izvira potoček istega imena, bivala je nekdaj divja, a milosrčna deklica. V skali, kjer je še sedaj velika luknja, vdelala si je široko jaino; iz te — .sklede" je jela. Pogosto zahajala je k stareinu Korparju, ubogemu kuietu. Ta pa jo je vedno gostoljubno vzprejel. A tudi divja deklica mu je bila hvaležna. Pravila mu je, kdaj naj seje, kdaj zopet žanje. Vbogal jo je. Postal je vedno bolj premožen. Dala mu je tudi velik klopčič v tkanje z naročilom, ako se mu nit utrga, ne sme reči -kje je konec?" ampak ,,kje je nitka?" — Dolgo, dolgo je pazil! Nekdaj pa se zraoti ter reče mesto .nitka" — -konec". Divje deklice od tedaj ni bilo k njemu. Zginila je in ž njo i blagostanje starega Korparja". Mnogo govori se o letu 1817. Tedaj bila je huda lakota. Kmet Polkovec iz Velikega Jelnika kupil je za hleb črnega kruha njivo, na katerej seje sedaj 4 mernike žita. Stari Piskar priklopil je svojemu posestvu njivo .Breznice" na isti način. Kupil jo je od Kumra za hleb kruha; sedaj pa 5 mernikov žita na njej sejejo. Sedaj, ko sem prečital opis šolske občine Blagovica, preidem k drugemu, bolj važnemu delu svoje naloge: kako je učitelju iuožno, to snov učencein podajati? 0 pouku v domovinoslovji se je uže toliko govorilo in pisalo, da mi je težko kaj novega povedati! Pouk v domovinoslovji je vsestransko važen za duševni razvoj dece. Tu lehko učitelj v malem veliko doseže. Otroci poznajo uže itak svojo ožjo donaoviuo, a izraziti, govoriti ne morejo. Učitelj v začetnem domovinoslovnem pouku le to ponavlja, kar otroci uže poznajo — nekaj iz nazornega nauka, nekaj pa iz lastne iskušnje. A s tem, da znajo otroci o tem govoriti, kar uže poznajo, s tein goji učitelj prvič materini jezik. To je glavna stvar! Polagoma pridruži se govorenju risanje, temu številjenje i. t. d.; tem potom pouk koncentrira, kar je zopet važno. Vsak izmej nas učiteljev (osobito učiteljev na deželi) ve, kako vesel je učenec, kako se mu oko radosti žari, da zna svojo rojstno hišo, — domačo vas z raalim trudom narisati. Da pa i učitelju s tem ranogo veselja dcla, da mu njegovi britki stan lajša, ve taisti, kateri je enake slučaje iskusil. Ko je učitelj obravnaval strani neba, domačo hišo i. t. d., preide k domačcj vasi. Vsaka šolska občina ima več vasf in sel. Vsako vas (selo) naj učitelj z deco posatnezno oj)iše in naposled učencem pada celotino: šolsko občino. Ko se u.enci uže dobro orijentirajo, obravnava naj prvic vas, v katerej je šola. Se ve, da mora vse, o čemur govori, akopram učenci hiše, potoke, travnike, pota i. t. d. uže poznajo, na šolsko tablo risati. To je drugi — neposredni nazor, kajti pravi — posredni nazor, posamezuosti vasi iraajo uže učenci vedno iz šole grede ,,in natura". A drugi nazor jim je mičneji, ker tu v šoli vidijo vse v inanjšej meri, vkupno, kar zunaj ne morejo. Tudi so zmožni, po dobretn navodilu učiteljevem, da s prostimi potezami narisajo to, kar vidijo. Obravnava domače vasi Blagovica. Kako se imenuje hiša, v katerej si doma ali v kateri si bil rojen? — Rojstvena hiša. — V katerej. vasi je tvoja rojstvena hiša? — Moja rojstvena hiša je v Blagovici. — Kako bomo imenovali to vas, v katerej si bil rojen? — Rojstveno vas. — To je tvoja domačija, doraača vas ali rojstveni kraj. — Tvojo rojstveno hi_o poznaš. Katera je tvoja rojstvena vas? — Moja rojstvena vas je Blagovica. Iuienuj ti vašo vas! — Podsmrečje. — Še ti! — Loke. — Ti! — Petelinek. Vi morate pa tudi vašo rojstno vas na tanko poznati! Sraniota bila bi za vsacega, kateri ne bi poznal svoje domače vasi na tanko. Naš rojstveni kraj bodemo na tanko ogledali ter ga tudi narisali. Narisali bodemo vašo, vašo (učitelj kaže na posaraezne učence) hišo, narisali bodemo travnike in njive, potoke in potočke, steze ia ceste. Naposled bodete videli doinačo vas narisano; ako pazite, narisali bodete jo tudi vi! Katera je tvoja domača vas? — Moja domača vas je Blagovica. — Kdo je še v tej vasi doma? Vstanite vsi, kateri ste iz Blagovice doma! — Sedite! Vašo domačo vas oglejmo si bolj natanko! Kako se imenuje velika cesta, katera vodi skozi vašo vas? — Velika ali cesarska cesta. — Zakaj se imenuje ncesarska" cesta? —To cesto zaznamovamo z dveuia črtama, drugo poleg druge, tako-le! (U. nanše dve črti drugo poleg druge.) Od katere strani neba proti katerej strani pelje cesarska cesta skozi vašo vas ? — Od zahoda proti vzhodu. — Kako pa ti praviš? I! — Od vzhoda proti zahodu. — Kdo ima prav? — Ali je ta cesta popolnoina ravna, kakor ta-le črta? (Učit. nariše vodoravno.) — Ne; dela ovinke je večkrat kriva. — Katera je skrajna hiša v vašej vasi? — Drenovšekova hiša. — Vsaka hiša ima svojo številko. Katero številko ima vaša hiša? — In vaša? — Katero št. ima Drenovšekova hiša? — 126. — Na katerej strani ceste je Dr. biša? —Narisajmo jo tudi nii poleg desne strani gtavne ceste! Hišo zaznamovali bodemo s čveterokotom. Pazite! Tu je tedaj Dr. hiša. Naredimo številko zraven, da bodete hišo takoj poznali! Katera stran je desna stran ceste? Pridi jo pokazat, I! Ako grem od zahoda proti vzhodu, je ta stran (kazaje) desna, a leva? Ako greš ti v šolo (kazaje na učenca iz Zg. Lok), kje ioiaš desno, kje levo stran ceste? — Tam, kjer imaš desno roko,je desna, kjer levo, leva s t r a n. Ako greš pa ti v šolo (kazaje na učenca iz Zgornje Blagovice), kje imaš d., kje 1. stran ceste? — jNa katerej strani ceste je Drenovšekova hiša? (U. pokliče uč. iz Zg. Lok.) — Na levej. — Kako ti praviš? (U. pokliče uč. iz Zg. Blagovice.) — Na desnej. — Oba imata prav! Da se pa ne bodeta prepirala, razsodil bodem jaz! Recimo vsi: Drenovšekova hiša je poleg leve strani gl. ceste. — Kaj je zadaj za Dr. hišo? — K o z o 1 e c zaznamovamo z ožjim a daljšim čveterokotom. Ako vidiš tedaj taki-le čveterokot, kaj pomeni? 1.1 — Kozolec. — Prav imaš! Kaj je še zadaj, na desnej strani Dr. hiše? — S v i n j a k zaznamovamo še z manjiin čveterokotom, tako-le ! Kaj je spredaj pred Dr. hišo? — Hlev zaznamovamo s Uikim, nekoliko inaDJiin čveterokotom, kakor hižo. Na deiaej strani hleva so druga poleg druge tri majhae hišice. Za vsako teh hišic pa vidite velikansko leseno kolo. Kadar iz šole mimo greste, pa slišite glasni nklip" — nklop"! Kaj so tedaj te tri male hišice? Da, m 1 i n i so! Kaj se v mlinu dela? Kdo meije? Kaj pa kolesa goni? Kaj mlinar melje? Kakšna je moka? Na čem tedaj mlinarja poznate? Hočemo tudi mi te mline zaznamovati. Mlin zaznaruovamo z malim čvetčrokotonj, poleg katerega naredimo kolesce se štirimi nasproti stoječimi zobmi. Tako le! (U. nariše.) Tu ima Drenovšek tri niajhne maline. Kaj pa te mlinske kolesa goni? — Vo^la. — Voda pa je lehko velika ali majhna. Majhuo vodo, katera dalje teče, imenujemo p o t o č e k. Kako iinenujerao majhno vodo, ki dalje teče? Ali veste, kako se ta potoček imenuje, kateri te tri kolosa gonf? — Taterman. — Ti si pravo zadel! Pa to ni tisti hudi duh ,,Taterman", katerega se otroci — a le poredni, neubogljivi otroci, boje! Ne! Majhen potoček je, ki prišumlja v lesenih koritih na mlinska kolesa visoko doli ter jih veselo vrti. Kje ima Taternian svoj studenec (vrelec)? — Da, gori na hribu, kateremu pravimo Golčaj. Priteče izpod skale. Studenec tam gori pa je uže večji. Potem postaja vedno večji in hitreji. Proti kateri strani neba s prva teče? — Proti severu. — In potem? Nad Drenovšekovo hišo pa se zopet proti katerej strani obrne? Kaj goni tu? Koliko mlinskih kamenov goni? — Za zadnjim maliriom, tik ceste, pa teče urneje. Zakaj pač? — Postal je večji. — Kako to? — Še en potoček ali ,,graben" se mu je pridružil. Kako pa se ta potoček imenuje? ¦— Hudi Graben". Kje ta izvira, kje ima studenec? —Gori, visoko v Planjavi. — Kaj je Planjava? — Velik gozd. — Katero stran pokriva, senčno (desno) ali solnčno (levo)? — Obe. — Poprej nam je I. rekel, da je Planjava visoko. — Ali smo tudi mi visoko? — Ne! — Kje pa smo? — V dolini smo. Kako pa tej dolini pravimo? — Blagoviška dolina. — Zakaj? — Zakaj pa se ta potok zove nHudi Graben"? — Sedaj vam tudi pokažem, kako zaznamovamo potoček. Ali potoček vedno ravno naprej teče, kakor ta vodoravna črta? — Ne; tudi krivi se, dela ovinke. — Recimo: T_ ima Hudi Graben svoj vrelec. Potem pa dela ovinke in priteče po velikej dolini, katerej tudi H u d i G r a b e n pravimo. Pri cesti teče v Tatermana. Sedaj zaznamujnio še, kje Taterman izvira in kod teče. Tuna pobočji, na senčnej strani Golčaja izvira, teče proti severu; tu se obrne proti zahodu, naredi ovinek in teče zopet proti z. severu; tu priteče vanjga Hudi Graben. Oba, združena, vkupno dalje tečeta. Ali tečeta čez cesto? — Pod cesto tečeta. — Kako to? Cez cesto narejen je mostič. Zaznamujmo še to! Mostič zaznamovamo tako-le! (U. naredi.) Tukaj Tatermana ne vidimo. Zakaj ne? — Na levej strani ceste pa se nam zopet prikaže. Tukaj ga zajemajo za kuho in pitno vodo. Ali je Taterman po leti gorak? — Ne, zelo mrzel je. — Daje izvrstno pitno vodo. Po ziuii pa ni tako tnrzel. Tu teče dalje mimo Drenovšeka; naposled pa ga zmanjka. Kam pa je izginil? — V Radomljo teče. — Da! Tukaj teče v Radomljo, tukaj je njegov iztok. Kaj jeRadomlja? — Radoinlja je potok. — Prav! Radomlja je velik potok. Kedaj pa je Taterman velik? — Kadar dežuje. — Takrat rastejo potoki in delajo mnogokrat veliko škodo. Pojdimo zdaj po glavni cesti dalje! Kaj vidimo na levej strani? — Lepe njive in t r a v n i k e. Čegav travnik je tukaj? — Krivinov travnik. — Cegav je ta kozolec? — Toje farovžki kozolec. — Kateri potok teče mimo teh njiv in travnikov? —Radomlja. — Kaj pa je na desnej strani glavne ceste? — Na desnej strani glavne ceste so g r i č i. — Ali je svet tukaj raven? Ne! Tukaj so griči, višje gori pa hribi — gore. — S čem so hribi in griči pokriti? — Z drevjera. — Kaj vidite še na teh gričih? — Njive. (Dalje prih.)