poročila
UČNE DELAVNICE KOT OSREDNJA INVALIDSKA DELAVNICA ZA SLU8N0
PRIZADETE OSEBE-
Letos mineva štirideset let. odkar so bile ustanovljene Učne
delavnice kot posebne delavnice za poklicno usposabljanje in
zaposlovanje sluSno prizadetih oseb. Cas, v katerem so
začele delo. je bil poln protislovij. Predvsem je bilo to
obdobje, ki je odprlo slušno prizadetim delavcem organizi-
rano pot do izobrazbe in dela.
Kaj pa danes? Cas. ki ga živimo, je čas kriznih razmer
v družbenem razvoju. S tem pa je zopet odprto vprašanje, kaj
storiti. Mogoče pa je tudi nič storiti. Razmišljanje v tem
prispevku kaže razpoloženje in potrebo ljudi. ki delajo na
ozkem področju rehabilitacije z odraslimi, težje slušno pri-
zadetimi. Ti tudi v ugodnejših pogojih družbenega razvoja
niso uživali posebnih materialnih in prostorskih ugodnosti.
Slušno prizadeti so bili morda med vsemi kategorijami
invalidnosti najbolj potisnjeni na rob. Okvara sluha se ne
vidi, zato tudi marsikoga zavaja, ko misli, da je izguba
sluha najblažja oblika invalidnosti. Okvara sluha in nespo-
sobnost govora onemogoča navezovanje normalnih stikov z
okolico. To povzroča številne neprijetnosti pri reševanju
vsakdanjih problemov na delovnem mestu, v družini in okolju
(na ulici, v trgovini itd.). Jedro slušnih prizadetosti je
psihoakustična bariera, ki loči gluhoneme od sveta govornega
izražanja, mišljenja in vokalnih komunikacij.
Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih v
Ljubljani je osrednja strokovna organizacija za slušno
prizadete osebe v SR Sloveniji. V njej izvajajo poleg
programov rehabilitacije otrok in mladostnikov Se program
profesionalne rehabilitacije odraslih slušno prizadetih
oseb. Del programov usposabljanja za življenje in delo
opravljajo Učne delavnice. Prav tako se v Učnih delavnicah
zaposlujejo tiste odrasle slušno in govorno prizadete osebe,
ki imajo poleg izgube sluha in govora še kombinirane motnje
"Prispevek za Simpozij o možnostih razvoja profesionalne
rehabilitacije v kriznih družbenih razmerah. Univerzitetni
zavod za rehabilitacijo invalidov Ljubljana, Ljubljana, 18.
-20. november 1987
Socialno delo. 27, 1988/4	339
v telesnem m duševnem razvoju, zaradi katerih se - glede na
preostalo delovno zmožnost in zdravstveno stanje - ne bi
mogle zaposliti pod enakimi pogoji kot ostale invalidne
osebe in ne bi mogle dosegati povprečnih delovnih rezulta-
tov. Poleg tega delujejo Učne delavnice kot invalidna
delavnica s tremi proizvodnimi programi.
Dejavnost Učnih delavnic lahko v grobem razdelimo na
dva dela:
-	poklicno in delovno uepoeabljanje,
-	proizvodne dejavnosti.
Usposabljanje za delo po zakonu o zaposlovanju in
usposabljanju invalidnih oseb pomeni pridobivanje. izpopol-
njevanje ali spremembo znanja ali sposobnosti. potrebnih za
zaposlitev v določenem poklicu ali za opravljanje določenega
dela. Oblike usposabljanja z delom, ki jih izvajamo v Učnih
delavnicah v grafični. tekstilni in galanterijski dejav-
nosti. so naslednje:
-	praktični pouk.
-	proizvodno delo,
-	usposabljanje po 64. členu ZUI.
-	delovno usposabljanje.
Praktični pouk, proizvodno delo in usposabljanje po 64.
členu zakona o usmerjenem izobraževanju izvajamo za učence
našega Centra za rehabilitacijo sluha in govora ter Srednje
Sole tiska in papirja v Ljubljani. delovno usposabljanje pa
za invalidne osebe. ki jih v našo temeljno organizacijo na-
potijo skupnosti za zaposlovanje. Trajanje praktičnega pouka
in proizvodnega dela je določeno z učnim načrtom za posa-
mezne poklice. Delovno usposabljanje pa traja od šest mese-
cev do enega leta. Za inštruktorje proizvodnega dela in
praktičnega pouka je usposobljenih 28 delavcev. Vsako leto
je v Učnih delavnicah na usposabljanju okoli 50 slušno pri-
zadetih in drugih invalidnih oseb.
Na osnovi dosedanjih izkušenj ugotavljamo, da je za in-
validne osebe usposabljanje z delom po Zakonu o usmerjenem
izobraževanju prekratko. zato smo ga podaljšali. To usposa-
bljanje traja sedaj najmanj eno leto. da bi se invalidi čim-
bolje usposobili za delo. Iz dosedanjih izkušenj tudi ugota-
vljamo, da bi celotno usposabljanje z delom moralo potekati
zunaj delovnega procesa.
Vsebino dela pri usposabljanju v Učnih delavnicah pa bi
morali še razširiti. Lahko bi vsaj deloma opravljali nove
na 1oge:
-	zagotavljali bi strokovno pomoč pri urejanju poklic-
Socialno delo. 27, 1988/4	340
nega usposabljanja sluSno prizadetih oseb v drugih organiza-
cijah (za premagovanje komunikacijskih ovir imamo v učnih
delavnicah dve prevajalki v znakovni jezik);
-	zagotovili bi spremljanje in pomoč, dokler se slušno
prizadeti invalid ne usposobi za delo v drugih organizaci-
jah;
-	svetovanje drugim organizacijam, ki zaposlujejo
sluSno prizadete, pri prilagajanju delovnih naprav in delov-
nega okolja;
-	opravljali bi aplikativne raziskovalne in druge
naloge, ki omogočajo usposabljanje in zaposlovanje slušno
prizadetih invalidov.
Proizvodna dejavnost Učnih delavnic obsega grafično,
tekstilno in galanterijsko dejavnost. Kot invalidska delav-
nica posluje proizvodna dejavnost po načelih, po katerih
poslujejo organizacije združenega dela v gospodarstvu, po
drugi strani pa uresničuje družbeno opredeljene dolgoročne
socialne cilje. V praksi to pomeni, da si invalidi z lastnim
delom in ob družbenoekonomskih olajšavah sami zagotavljajo
socialno varnost in nadaljnji razvoj. Ponudba proizvodnih
storitev je raznovrstna. Proizvodne zmogljivosti v grafični
dejavnosti uvrščajo Učne delavnice med srednje tiskarne v
Ljubljani, v drugih dveh dejavnostih pa med manjše organiza-
cije.
Eden izmed resnih razlogov za razvojno stagnacijo (in
tudi za slabše rezultate poslovanja)je prostorska problema-
tika. Dejavnost Učnih delavnic je razmeščena na štirih
mestih, prostori pa so povsod premajhni in neprimerni. Učne
delavnice so bile projektirane in zgrajene le za 110
zaposlenih in ne za 240, kolikor jih je sedaj v teh
prostorih. Več kot deset let si že prizadevajo za pridobitev
ustreznejših prostorov. V obstoječih prostorih in teh delov-
nih pogojih je ogrožena kakovost usposabljanja. Ni mogoče
več izvajati celotnega proizvodnega kroga, ki bi temeljil na
optimalnem izkoriščanju kapacitet ter zagotavljal razvoj in
večjo socialno varnost zaposlenih. Da bi zagotovili normalne
delovne pogoje za usposabljanje in zaposlovanje slušno in
govorno prizadetih oseb ter razširili programe in dejav-
nosti, zlasti pogoje za razvijanje sodobnih programov in
varno delo, načrtujemo izgradnjo novega objekta ob Vojkovi
ulici, modernizacijo strojnega parka z zaključevanjem teh-
noloških celot, specializacijo proizvodnega programa in
tehnološkega procesa ter ločitev usposabljanja iz neposredne
proizvodnje. Pomemben delež sredstev pri tej investiciji naj
bi prispevala Skupnost pokojninskega in invalidskega zavaro-
vanja Slovenije.
Poseben problem predstavlja stopnja zaostalosti in
iztrošenosti tehnološke opreme. Z dosedanjimi delovnimi
sredstvi v nekaterih obratih ni več mogoče zagotavljati
Socialno delo. 27, 1988/4	341
ekonomičnosti poslovanja. Z novimi pridobitvami - več kot
deset investicij v opremo v zadnjih dveh letih - smo delno
nadomestili zaostajanje iz preteklih let. S tem smo delno že
pripravili sodobnejše pogoje za usposabljanje in zaposlo-
vanje slušno in govorno prizadetih oseb (ter drugih invalid-
nih oseb) ter zmanjšali fizični napor delavcev in olajšali
pogoje za njihovo delo. Povečati bomo morali materialna
vlaganja v pripomočke in opremo, ki bo prispevala k premago-
vanju komunikacijskih ovir za sluSno prizadete delavce ter v
celoti izkoriščati nove tehnične možnosti za prenos informa-
cij. Tudi v proizvodnem programu Se nismo v celoti stopili v
korak s sodobno grafično industrijo (kjer je vse večja
konkurenčnost). Prav tako se tudi še nismo približali
pogojem, ki so potrebni za uresničitev usmeritve, da moramo
postati tiskarna za izdelavo naročil v kratkem roku in
visoki kvaliteti, okrepiti prizadevanja za konkurenčno spo-
sobnost, za večjo proizvodnost itd. Z novimi stroji pa
nastajajo novi problemi in vprašanja: kam oziroma kako in
kje organizirati .delo za delavce, ki z uvedbo novih strojev
izgubijo svoje delo. Kovinarji in lesarji so že med verifi-
ciranimi programi srednjega usmerjenega izobraževanja, ki
jih izvaja naš Center za rehabilitacijo sluha in govora.
V učnih delavnicah je od 280 zaposlenih delavcev
povprečno 120 invalidnih oseb, in sicer predvsem težje
slušno prizadetih. Sedanja kadrovska struktura bo težko
zagotavljajo razvoj, saj je od vseh 280 zaposlenih samo 14
odstotkov s V. in VI. stopnjo izobrazbe. 42 odstotkov je IV.
stopnje, en odstotek je II. in 5 odstotkov III. stopnje izo-
brazbe, 35 odstotkov s I. stopnjo izobrazbe ter en odstotek
brez šol. Sedanja struktura odstopa od zahtevane izobrazbe
najbolj pri I. in IV. stopnji izobrazbe (50 odstotkov).
Izobrazbena in starostna struktura invalidnih oseb pa je
naslednja:
Ugotavljamo, da bi bilo treba dodatno usposobiti z
delom zlasti starostne skupine do 40 let s I. do III.
Socialno delo. 27, 1988/4	342
stopnjo strokovne izobrazbe. Pri starostni skupini do 40 let
s IV. stopnjo strokovne izobrazbe pa je zlasti treba stalno
izpopolnjevati delovne in druge sposobnosti, da bi se ti
sluSno in govorno prizadeti lahko dovolj hitro prilagajali
nenehnim spremembam. Vse to terja delovni proces in nepre-
stano spreminjajoča se tehnologija in strojni park. Delavci
težko sprejmejo zahtevo po dodatnem izobraževanju, saj so
uspešno končali vzgojnoizobraževalni proces za IV. stopnjo
strokovne izobrazbe.
Učne delavnice sicer uresničujejo svoj namen in vlogo,
vendar jih pri nadaljnjem razvoju in širitvi njihove
dejavnosti ovira nizka stopnja akumulativnosti. ki je
posledica nižje delovne storilnosti in to zaradi zaposlo-
vanja predvsem težje prizadetih invalidov in določenih
dodatnih stroškov pri izvajanju posebnih socialnih progra-
mov. Stopnja akumulativnosti je močno pod povprečjem gospo-
darstva .
Invalidne osebe so ekonomsko motivirane za delo v Učnih
delavnicah. Vedno več je takih oseb. ki niti po dolgotraj-
nejšem usposabljanju niso sposobne delati samostojno, brez
nadzora, in verjetno nikoli ne bodo mogle dosegati rezulta-
tov, ki jih dosegajo zdravi. Ker pa tudi ti ljudje prejmajo
polne osebne dohodke (100*). morajo drugi delavci ustvariti
toliko večji dohodek. Vse več je tudi invalidnih delavcev,
ki so svoje delo začeli in ga bodo očitno tudi zaključili v
Učnih delavnicah.
Po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih
oseb dobijo Učne delavnice. kot invalidska delavnica, ki
zaposluje najmanj 40 % invalidnih oseb. del odstopljenih
prispevkov, namenjenih sisom družbenih dejavnosti. Vendar pa
zakon natančno določa, da se ta sredstva lahko uporabijo le
za razširitev materialne osnove dela in posodobitev obstoje-
čih delovnih pogojev, ne pa za osebne dohodke zaposlenih
prizadetih delavcev. Sedanja družbena kriza, ki jo pogojuje
tudi visoka inflacija, pa sproti razvrednoti že zbrana
sredstva ter še dodatno zmanjšuje možnosti za nadaljnjo
krepitev dejavosti Učnih delavnic.
Zakonodajalec je omogočil še eno (navidezno) ugodnost
in sicer prodajo storitev in proizvodov brez prometnega dav-
ka. Vendar Učne delavnice ne morejo tega uveljavljati, saj
so skoraj vse storitve pri grafičnih programih oproščene teh
dajatev. Prepustitev davka bi bila prednost pri drugačnih
proizvodnih programih, pa tudi sicer bi morali te sami
prodajati končnim potrošnikom, kar pa je onemogočeno z
določbo o lastnih prodajnih mestih.
Za zadnji dve leti je v Učnih delavnicah značilno
prizadevanje po ustalitvi poslovnih rezultatov in premagova-
Socialno delo. 27, 1988/4	343
nju razvojne stagnacije. V sprejete srednjeročne planske
dokumente smo zapisali naloge, ki naj bi odločno spremenile
razvoj Učnih delavnic. Bolje naj bi uveljavljali svojo
osnovno nalogo, to je usposabljanje in zaposlovanje slufeno
in govorno prizadetih, hkrati pa naj bi delovali kot
sodobna organizacija z grafično, galanterijsko in tekstilno
dejavnostjo. Zasnova razvojnh možnosti za obdobje 1986-1990
predvideva gradnjo novih prostorov, sodobnejšo organizacijo
usposabljanja in proizvodnega procesa v obstoječih dejavno-
stih. prilagojena posamezna delovna mesta, boljše pogoje za
zaposlovanje težko zaposljivih slušno prizadetih oseb ter
razširitev proizvodnih storitev in razvoj novih dejavnosti.
Učne delavnice so se v glavnem ukvarjale s proizvodnjo
in je bila njihova funkcija usposabljanja nekoliko zanemar-
jena. Tako bo vse dotlej, dokler bodo Učne delavnice morale
same skrbeti za zanesljiv kos kruha.
Učnim delavnicam torej sedanje prostorske in kadrovske
razmere ne omogočajo hitrejšega spreminjanja in premagovanja
razvojne stagnacije. Ustvarjalno iskanje novih proizvodnih
programov. razširitev poklicev, ločitev procesa usposab-
ljanja od proizvodnje itd.. bo mogoče uresničevati le. če
bomo sposobni izboljšati sedanji prostorski položaj ter z
intenzivnim izobraževanjem izboljšati kadrovsko strukturo.
Naš jutri je negotov. Sposobnosti za preživetje imamo,
vendar razvoja sami ne bomo zmogli. Gre seveda za materialna
sredstva, ki bi podprla prostorski razvoj. Ali pa se odloči-
ti za krčenje programa, s tem pa za kopičenje novih
problemov? Ena od variant pa je tudi, da Učne delavnice
zapremo.
Jasna Bauman, Kari Destovnik