LETO H—Št. 10
JD
Domžale, 16. december 1977
PRILOGA ZA DELO DELEGATOV IN DELEGACIJ
OSNUTEK
Na podlagi 122. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije ter na podlagi 335. člena in 344. člena Ustave Socialistične republike Slovenije, je skupščina občine Domžale dne.......... 1977 sprejela
RESOLUCIJO
O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE OD LETA 1976 DO 1980 V LETU 1978
1. KLJUČNE NALOGE PRI URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE DOMŽALE V LETU 1978
Naloge pri uresničevanju družbenega plana občine Domžale v letu 1978 izhajajo iz ciljev, dogovorjenih z družbenim planom občine Domžale za obdobje 1976-1980, nalog iz dogovora o temeljih družbenega plana občine Domžale in ugotovitev iz analize izvajanja družbenega plana občine Domžale v letih 1976-1977. S to resolucijo so se občani in delovni ljudje občine Domžale na osnovi ocen možnosti družbenoekonomskega razvoja v letu 1978 dogovorili, da bodo v letu 1978 izvajali sprejete naloge tako, da bi dosegli kvalitetne spremembe v razvoju gospodarstva. Z novimi sistemskimi rešitvami so dani pogoji, da postane odločanje o družbenoekonomskih odnosih vse bolj oblika neposredne aktivnosti delavcev v združenem delu. S stabilizacijsko politiko, kije bila sprejeta, je potrebno zagotoviti krepitev materialne osnove združenega dela in ustvariti pogoje za učinkovitejše razporejanje in delitev dohodka in takšno združevanje dela in sredstev, ki bo vzpodbujalo kvaliteto dela na vseh področjih družbene reprodukcije in zagotavljalo stabilnejše pogoje za delo in življenje.
Ključne naloge za uresničevanje takšne politike so naslednje:
- intenziviranje procesa preobrazbe pri organiziranju delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih in urejanje samoupravnih odnosov na ustavnih osnovah;
- intenzivnejše povezovanje na dohodkovnih osnovah OZD;
- uveljavljanje delegatskih odnosov v skupščinah skupnosti in političnih organizacijah;
- nadaljnja izgradnja skladnejšega gospodarskega in družbenega razvoja v občini, še zlasti na področjih, kjer v prvih dveh letih nismo dosegli z družbenim planom predvidenih gibanj (zunanjetrgovinska menjava, zaposlovanje);
- nadaljnje izvajanje investicijskih programov, sprejetih s srednjeročnim družbenim planom občine in planom temeljne banke Domžale. Na osnovi sistema kontinuiranega planiranja bo potrebno proučiti vse nove programe, ki niso bili sprejeti z družbenim planom in na podlagi temeljitih proučitev in utemeljitev teh programov ter z vidika prednosti izdelati konstrukcije financiranja, s poudarkom na združevanju sredstev in na dohodkovnih interesih;
- nadaljnje vključevanje v mednarodno menjavo in izboljšanje plačilne bilance ter zagotoviti s povečevanjem izvoza blaga in storitev možnosti za uvoz blaga, ki bo po obsegu in strukturi omogočil predvideno dinamično rast;
- krepitev akumulativne in reproduktivne sposobnosti OZD na osnovi produktivnosti dela in uspešnejšega gospodarjenja z družbenimi sredstvi in na osnovi delitve dohodka kot je predvideno z družbenim planom;
- počasnejše naraščanje osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo in splošno porabo od rasti dohodka in čistega dohodka;
- nadaljnje izboljševanje in skladnejši razvoj delovnih in življenjskih razmer delavcev in občanov na temelju dogovorjenih meril za uresničevanje enotnih, skupnih oziroma vzajemnih in dopolnilnih programov v SIS družbenih dejavnosti;
- nadaljnje izvajanje politike skladnejšega razvoja vseh območij v občini.
2. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1978
Doseganje ciljev in odstopanja od plana v letu 1977 in predvidevanje pogojev gospodarjenja v letu 1978 ter družbenoekonomske tendence na
prehodu v letu 1978 kažejo, da bomo ob doslednem izvajanju nalog in ob pravočasnem ukrepanju pri izvajanju tekoče ekonomske politike v letu 1978 lahko dosegli:
— rast industrijske proizvodnje za okoli 10% in rast kmetijske proizvodnje za okoli 6,5 %;
— rast družbenega proizvoda celotnega gospodarstva za okoli 9 %. Tako bo družbeni proizvod v občini Domžale znašal okoli 2325 milijonov dinarjev, oziroma okoli 62.000 dinarjev na prebivalca v občini Domžale;
— rast zaposlenosti v združenem delu v občini okoli 3 %, od tega lahko rast zaposlenosti v negospodarstvu doseže največ 4 % povečanje. Tako se bo produktivnost dela v združenem delu povečala za okoli
5,5 %;
— rast realnih osebnih dohodkov na zaposlenega za okoli 3 % s tem', da se v interni delitvi osebnih dohodkov zagotovi hitrejša rast OD, ki so rezultat bolj produktivnega individualnega dela in boljše uporabe družbenega minulega dela;
— povečanje skupne in splošne porabe za okoli 6,5 %;
— povečanje izvoza za okoli 200 % in povečanje uvoza za okoli 15 %, kar bi zagotovilo uravnovešenje plačilne bilance občine.
3. TEMELJNE NALOGE NA PODROČJU USTVARJANJA CELOTNEGA PRIHODKA, RAZPOREJANJA DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA TER OBLIKOVANJA SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE, SKUPNO IN SPLOŠNO PORABO
3. 1. Med temeljnimi pogoji za hitrejšo gospodarsko rast in s tem doseganje višjega dohodka, moramo zagotoviti hitrejše in učinkovitejše uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov razvoja. Zato moramo doseči predvsem:
— učinkovitejšo izrabo materialnih in drugih proizvodnih pogojev;
— večjo uporabo znanja in raziskovalnih dosežkov;
— spodbujanje novatorstva, iznajditeljstva in drugih oblik inventivnega dela ter tehničnih izboljšav;
— posodabljanje organizacije in metod dela;
— prisvajanje osebnih dohodkov po rezultatih živega in minulega dela, glede na količino in kvaliteto dela, prispevek k ustvarjanju dohodka in rezultate pri upravljanju s sredstvi;
— racionalnejše zaposlovanje v skladu z možnostmi za zagotavljajo življenjskih in delovnih pogojev delavcev in ob doslednem izvajanju sprejete kadrovske politike.
3. 2. V letu 1977 je bil dosežen napredek v materialnem razvoju in pri strukturnih spremembah, ni pa bila dosežena stopnja skladnosti med gibanji sredstev za osebne dohodke. V letu 1978 je zato potrebno predvsem gibanju osebnih dohodkov posvetiti vso pozornost in ustrezno ukrepati proti tistim, ki ne bodo povečevali osebnih dohodkov v odvisnosti od povečevanja produktivnosti dela in povečevanja dohodka. Prav tako je potrebno dosledno nadaljevati s politiko, ki smo jo sprejeli na področju skupne in splošne porabe, da bi zagotovili temeljna razmerja pri razporejanju dohodka s sprejetimi cilji družbenega plana občine. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti morajo zagotoviti doslednejše izvajanje sprejetih samoupravnih sporazumov razvoja družbenih dejavnosti in pri tem upoštevati prioritete na posameznih področjih.
3. 3. Pri izvajanju investicij, ki so najpomembnejše osnove razvoja v občini Domžale v predvideni vrednosti okoli 870 milijonov dinarjev, je potrebno predvsem upoštevati že usklajene plane na tem področju, vendar je potrebno ponovno temeljito proučiti ekonomske utemeljitve posameznih investicij, da bi s selektivno politiko omogočili izvajanje boljših investicijskih programov in omogočili hitrejše izvajanje investicij tudi na področju družbenih dejavnosti. Pri virih financiranja investicij je nujno potrebno povečati delež združenih sredstev in zmanjšati delež enostavnih kreditnih odnosov. Vendar je tudi tu potrebno povečati vpliv gospodarstva v smislu obvladovanja finančnih tokov in celotne družbene reprodukcije.
3. 4. Pri razporejanju dohodka in čistega dohodka v letu 1978 bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela materialne proizvodnje ter drugih organizacijah in skupnostih upoštevali, da naj:
— sredstva za osebne dohodke oblikujejo v okviru ustvarjenega dohodka tako, da bodo v globalu naraščala vsaj za 10% počasneje od rasti dohodka;
— pri ugotavljanju poslovnega uspeha ob polletju in devetih mesecih
29851479
bodo preverjali v okviru začasne delitve dohodka, ali se ta razporeja v skladu s sprejetimi samoupravnimi sporazumi o temeljih planov in samoupravnimi sporazumi o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, oziroma v skladu z razmerji, dogovorjenimi z njihovimi programi za leto 1978 in to resolucijo. V primeru odstopanja bodo proučili vzroke in ukrepali, da zagotovijo dogovorjena razmerja, kontrolo nad izvajanjem njihovih programov pa bo opravljala tudi služba za plan in analize skupščine občine Domžale in predlagala ukrepe izvršnemu svetu in skupščini občine Domžale.
4. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO
Na področju ekonomskih odnosov s tujino morajo biti napori združenega dela usmerjeni predvsem v pospeševanje izvoza blaga in storitev tako, da bi se izvoz v letu 1978 povečal za okrog 20 %, ker bi s tem zaustavili neugodne tendence zunanjetrgovinske menjave. Pri tem bodo OZD morale zasledovati nove sistemske rešitve na tem področju in upoštevati, da bo politika, sprejeta na nivoju republike in federacije, težila k nadaljevanju pozitivnih premikov iz leta 1976.
Uvoz se bo ob takšnih pogojih vključevanja v mednarodno delitev dela, oziroma zunanjetrgovinsko menjavo, povečeval s počasnejšo stopnjo in bomo dosegli 15 % povečanje uvoza. OZD morajo izdelati programe zunanjetrgovinske menjave in devizne bilance in spremljati izvajanje teh in ukrepati ob eventuelnih odstopanjih od teh programov. V teh programih morajo OZD nakazati tudi dolgoročnejše rešitve za uravnovešenje svojih deviznih bilanc oziroma vire, s katerimi bodo pokrivali devizne deficite. Kontrolo nad izvajanjem teh programov bo spremljala služba za plan in analize slupščine občine Domžale in predlagala ukrepe izvršnemu svetu in skupščini občine Domžae.
5. TRŽIŠČE IN CENE
Za boljšo preskrbo občanov z osnovnimi živili, predvsem pa s kmetijskimi pridelki, bomo formirali samoupravno interesno skupnost za preskrbo, v katero se bodo vključevali proizvajalci, predelovalci in trgovina na eni strani, na drugi strani potrošniki, organizirani v potrošniških svetih. Pristojni upravni organ občine bo vodil pri cenah storitev, ki so v njegovi pristojnosti selektivno politiko tako, da stopnja rasti cen ne bo višja, kot je bila v letu 1977.
Uveljavili bomo nadaljnji postopen prehod na ekonomske stanarine in ob tem razvijali ustrezen sistem solidarnosti in subvencij na področju stanarin. Občina bo v februarju izdelala program stalnih rezerv ter v skladu z njim začela oblikovati ustrezne rezerve že v letu 1978.
6. UREJANJE PROSTORA
V letu 1978 bo izvršni svet skupščine občine Domžale pripravil dogovor o temeljih prostorskega plana občine ter skladno z dogovorjenimi obveznostmi, upoštevajoč celovitost odgovornosti za družbeno reprodukcijo v prostoru, pripravil prostorski plan.
V kolikor bo urbanistični program občine sprejet že pred pričetkom izvajanja skupne akcije v SRS na področju prostorskega planiranja, se bo s posebnim aneksom urejalo usklajevanje z regijskim, oziroma republiškim prostorskim planom.
7. NALOGE NA PODROČJU UPRAVNIH ORGANOV
7. 1. Vzporedno z normativnim urejanjem tega področja se bodo tudi v letu 1978 nadaljevala prizadevanja za učinkovitejše poslovanje upravnih organov z izpopolnjevanjem organizacije in metod dela, s strokovnim usposabljanjem kadrov, uvajanjem sodobnejših metod dela in tehničnih pripomočkov.
Upravni organi se bodo v smislu podružbljanja svojih funkcij aktivneje povezovali z delegatsko bazo in združenim delom.
7. 2. Delovnim skupnostim upravnih organov bo zagotovljen dohodek, ki bo delavcem teh organov omogočal, da se bodo njihovi osebni dohodki gibali v skladu z osebnimi dohodki delavcev v združenem delu, upoštevaje dosežene rezultate pri delu.
8. NALOGE PRI KREPITVI VARNOSTI IN LJUDSKE OBRAMBE
8. 1. Sistem družbene samozaščite bo v letu 1978 na osnovi varnostnih ocen pričel delovati v vseh njegovih vidikih, kot sistem najširše družbene preventive, čimbolj popolno.
Organiziranju in delovanju delovnih ljudi v narodni zaščiti bomo posvetili -posebno pozornost tako, da bomo organiziranost izvedli še bolj temeljito in v skladu s sistemom okrepili preventivno delovanje pri zaščiti javnega reda in miru, večji varnosti v prometu, pri preprečevanju vmešavanja v naš notranji razvoj z obveščevalno subverzivnimi sredstvi in drugimi sredstvi in pri zaščiti družbenega premoženja in osebnega imetja občanov.
8. 2. V letu 1978 bomo nadaljevali proces podružbljanja in krepitve ljudske obrambe s še večjim vključevanjem delovnih ljudi in občanov pri določanju in izpopolnjevanju obrambnih priprav, zlasti v OZD, KS in SIS. Posebno skrb bomo posvetili obrambni vzgoji in urjenju vseh elementov ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z materialnimi možnostmi.
9. DODATEK K RESOLUCIJI O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE 1976 DO 1980 V LETU 1978
Kot dodatek k resoluciji bodo prikazi podrobnejših nalog gospodarstva, programi samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti. Dodatek bo oblikovan in dan v razpravo po 15. decembru 1977 in bo sestavni del predloga resolucije.
IZ DELEGATSKE SKUPŠČINE
Vsi zbori delegatske skupščine so zasedali 21. in 22. novembra in so na ločenih zasedanjih obravnavali:
- Osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji;
- Poročilo komisije za izvajanje zakona o združenem delu o izvajanju zakona o združenem delu v občini;
- Predlog odloka o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo 20 kVV daljnovoda Krašce — TP Vrhpolje — TP Javorščica;
- Predlog odloka o sprejetju naslednje urbanistične dokumentacije: lokacija 20 kVV daljnovoda Krašce - TP Vrhpolje - TP Javorščica z odcepom za TPTustanj;
- Predlog odloka o potrditvi poteka lokalne ceste št. IV/106 Šentvid Zlato Polje na odseku Šentvid-Brdo-Čeplje in poteka cest v Trzinu;
- Predlog osnutka odloka o upravljanju, uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini Domžale;
- Osnutek odloka o določitvi meje pribrežnih zemljišč, načinu gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenja potokov, jarkov ter odprtih vodnih kanalov - mlinščic na območju občine Domžale;
- Predlog odloka o upravljanju stavbnih zemljišč v občini Domžale;
- Predlog odloka o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o komunalnih urbanizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena;
- Volitve in imenovanja;
- Vprašanja in predlogi delegatov.
V družbenopolitičnem zboru, ki je zasedal 21. 11. 1977, je bilo navzočih 19 delegatov, 3 delegati so izostali opravičeno, 3 pa svojo odsotnost niso opravičili.
Zbor krajevnih skupnosti je zasedal z 31 delegati (delegacija Krajevne skupnosti Krašnja ni poslala svojega delegata);
v zboru združenega dela pa je bilo zasedenih 39 delegatskih mest. Svojih delegatov niso poslale naslednje delegacije: Termit, Toko Domžale (1 delegata). Melodija-Tamiz Mengeš, Kmetijska zadruga Metlika in ostale poslovalnice, Peko Tržič in ostale prodajalne. Komunalno gospodarstvo Mengeš, Biro 71, Cestno podjetje, Komunalno gospodarstvo Domžale, Vodovodna skupnost Domžale, Emona-Prašičereja Ihan, Kooperacija Domžale, Semesadike Mengeš, Veterinar, zavod, Perutnina Zalog, Osnovne šole Brdo, Dob, Josip Broz Tito, Jurij Vega, Radomlje, POS Homec; manjkal je 1 delegat skupnosti obrtnikov in 3 delegati skupnosti kmetov.
Poleg delegatov so zasedanjem zborov občinske skupščine prisostvovali tudi predsednik občinske skupščine, predsednik izvršnega sveta skupščine, sekretar skupščine, sekretar izvršnega sveta skupščine, nekateri člani izvršnega sveta in predstojniki upravnih organov SOb.
Zbori občinske skupščine so brez pripomb soglasno potrdili:
- zapisnik 25. ločenega zasedanja družbenopolitičnega zbora z dne 25. 10. 1977,
- zapisnik 23. ločenega zasedanja zbora krajevnih skupnosti z dne 26. 10. 1977 in
- zapisnik 22. ločenega zasedanja zbora združenega dela z dne 26. 10. 1977.
Osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju iz izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji sta obravnavala družbenopolitični zbor in zbor združenega dela. Po uvodni obrazložitvi, ki sta jo podala predsednik Občinskega sindikalnega sveta Marjan KOPITAR in Olga LENČKOVA z Zavoda za zaposlovanje - enote Domžale, je bilo v razpravi ugotovljeno:
1. da kljub temu, da je bil osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji v razpravi 3 mesece, ga niso obravnavale in dale svojih pripomb delovne organizacije;
2. da osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike ne vsebuje sklepov in stališč, ki jih je sprejela skupščina skupne komisije štipendiranja v občini Domžale, zato je treba le-te posredovati naknadno vsem delegacijam in delegatom zborov občinske skupščine.
Zbora sta osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji sprejela skupno s stališči izvršnega sveta skupščine, ki jih je sprejel na svoji 143. seji 27. 10. 1977.
Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so poslušali Poročilo komisije za izvajanje zakona o združenem dehi o izvajanju zakona o združenem delu v občini Domžale.
Po razpravi (delegatov zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora) so bili sprejeti naslednji sklepi:
1. Problematiko Zdravstvenega doma Domžale (združitev v „Združeni zdravstveni dom Domžale'* je potrebno rešiti in odstraniti z dnevnih redov zasedanj zborov občinske skupščine.
2. Vse delovne organizacije in skupnosti v občini Domžale morajo do 15. decembra 1977 sporočiti komisiji za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu občine Domžale natančna poročila o sprejetih dokumentih.
3. Poskrbeti je potrebno za obratne informacije. Delegati današnjega zasedanja so posebej zadolženi, da z vso odgovornostjo prenesejo v svoje delegacije in samoupravne organizacije svojih delovnih skupnosti problematiko izvajanja zakona o združenem delu.
4. Sprejme se poročilo komisije za izvajanje zakona o združenem delu v predloženem besedilu s tem, da komisija aktivno dela še naprej, ker bodo njeno pomoč najbolj potrebovale predvsem manjše delovne organizacije.
Soglasno, brez razprave sta zbora združenega dela in krajevnih skupnosti sprejela:
- odlok o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo 20 kVV daljnovoda Krašce - TP Vrhpolje - TP Javorščica;
- odlok o sprejetju naslednje urbanistične dokumentacije:
lokacija 20 kVV daljnovoda Krašce - TP Vrhpolje - TP Javorščica z odcepom za TP Tustanj;
- odlok o potrditvi poteka lokalne ceste št. IV/106 Šentvid-Zlato polje na odseku Šentvid— Brdo—Čeplje in poteka cest v Trzinu;
- odlok o upravljanju stavbnih zemljišč v občini Domžale;
- odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (osnutek tega odloka so zbori občinske skupščine obravnavali na zasedanjih dne 17. 5. 1977).
Ista zbora sta sprejela sklep, da se osnutka:
- odloka o upravljanju, uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini Domžale in
- odloka o določitvi meje pribrežnih zemljišč, načinu gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenja potokov, jarkov ter odprtih vodnih kanalov - mlinščic na območju občine Domžale, dasta v enomesečno javno razpravo.
Na predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve so družbenopolitični zbor, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti soglasno izvolili za sodnike Sodišča združenega dela v Ljubljani naslednje kandidate iz naše občine:
1. ZUPANEK Adolf, roj. 1939, stanujoč Kovičeva 27, Domžale, zaposlen v Oljarni Domžale;
2. GLOBEVNIK Pavla, roj. 1951, stanujoča v Domžalah, Ljubljanska c. 103, dipl. pravnica s pravosodnim izpitom, zaposlena v upravi SOb Domžale;
3. ANŽIN Franc, roj. 1950, stanujoč v Domžalah, Jelovškova 14, dipl. pravnik, zaposlen v Tosami Domžale.
Z dnevnega reda zasedanj zborov občinske skupščine je bil umaknjen predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve pod tč. II z dne 23. 9. 1977 (predlog za imenovanje predstavnikov družbene skupnosti).
Zbori občinske skupščine so tudi sprejeli sklep o imenovanju Benjamina TURKA, dipl. pravnika s pravosodnim izpitom, roj. 7. 5. 1930, iz Višnje gore 65, za namestnika občinskega javnega pravobranilca občin Vrhnika, Cerknica, Logatec, Ribnica, Kočevje, Litija, Grosuplje, Kamnik in Domžale.
Prav tako je zbor združenega dela na predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve z dne 31. 10. 1977 soglasno potrdil naslednjo listo kandidatov za sodelovanje v disciplinskih komisijah v TOZD in OZD:
1. Janez ULČAR, Domžale, Prešernova 37
2. Janez POGAČ AR, Homec, IV / 1, Radomlje
3. Franc SMERKOLJ, Domžale, Obrtniška 10
4. Miro KOPRIVŠEK, Moravče, Soteska 2
5. Frančiška REPNIK, Mengeš, Ul. T. Brejca 19
6. Viktor HRIBAR, Rova 27
7. Ivan PODBEVŠEK, Zaboršt 34
8. Valentin ARMENI, Lukovica, Šentvid 33
9. Slavko ZALETELI, Mengeš, Murnova 8
10. Janez VELKAVRH, Vir, Gubčeva 3
11. Albin CVETKO, Domžale, Prešernova 23
12. Slavko PETEK, Domžale, Kidričeva 20
13. Anton POGAČNIK, Domžale, Ihan 1
14. Janez NOVAK, Vir, Juršičeva 8
15. Miloš ŽARGI, Dob 155, Dob
16. Bojan GALIEN, Domžale, Ljubljanska 65
17. Matija KOSMAČ, Radomlje, Ul. VI št. 5
18. Mara RUGELI, Domžale, Prečna 18
19. Danica MERLIN, Domžale, Simona Jenka 9
20. Franc KERČ, Domžale, Podrečje 17
21. Matilda CERAR, Krašnja 31 a
22. Anica ČAD, Domžale, Študljanska 38
23. Jakob REVEN, Mengeš, Prešernova 23
24. Ernest BIZJAK, Mengeš, Glavarjeva 7
25. Martin VOGLAR, Trzin, Kmetičeva 4
26. Štefan VINČENC, Mengeš, Mlakarjeva 29
27. Peter KRUŠNIK, Mengeš, Zavrti 8
28. Janez URŠIČ, Rova 20
29. Dragica GAJIČ, Domžale, Ljubljanska 65
30. Lidija POČIVAVŠEK, Domžale, Jarčeva 22
31. Franja TURŠIČ, Moravče, Vegova 18
32. Majda TROBEC, Mengeš, Blejčeva 9
33. Teodora BLEJC, Mengeš, Šlandrova 4
34. Angelca BLEJC, Domžale, Rozmanova 12
35. Marija BENKO, Sp. Jarše 7
36. Martina LESKOVEC, Dob 18
37. Mitja BIRK, Dob 73, Dob
38. Milan PIRMAN, Domžale, Podrečje 46
39. Alojz REBOLJ, Kamnik, Kovinarska 7g
40. Antonija MALIGOJ, Mengeš, Kidričeva 47
41. Dušan KLOPČIČ, Domžale, Šlandrova 3
42. Franc ŠUŠTAR, Bukovica 3, Vodice
43. Iztok GREBENC, Kamnik, Ljubljanska 3c
44. Lado KOROŠEC, Vir, Valvazorjeva 6
45. Janez KLOPČIČ, Domžale, Šlandrova 3
46. Franc VULKAN, Domžale, Prešernova 30
47. Barbara PETERLIN, Masljeva 8, Domžale
48. Franc ZUPAN, Mengeš, Prešernova 18
49. Jože LENIČ, Ihan 18, Domžale
50. Franc GNIDOVEC, Domžale, Ihan 96
51. Anton SAVNIK, Domžale, Savska 1
52. Karol BURJA, Domžale, Sejmiška 17
53. Jože BLAZINA, Domžale, Subljeva 4
54. Maks ORAŽEM, Mengeš, Liparjeva 16
55. Bojan KLEMENC Radomlje, Prešernova 44
56. Marija MAJHENIČ, Domžale, Savska 2
57. Anton MIHELČIČ, Vir, Robbova 14
58. Anton OREHEK, Domžale, Murnova 2
59. Anton KORELC, Domžale, Brejčeva 2
60. Kristina PUNGERČAR, Mengeš, Proleterska 4
61. Jože GRBEC, Mengeš, Partizanska 24
Delegati zbora krajevnih skupnosti so zastavili naslednji DELEGATSKI VPRAŠANJI:
1. Delegacija krajevne skupnosti Velika vas-Dešen vprašuje, kako je z gozdovi SLP:
— ali jih krajevna skupnost lahko dobi v last in
— kakšne pravice ima do njih?
2. Delegacija krajevne skupnosti Ihan:
Krajevna skupnost je že pred časom vložila prošnjo in zahtevo na pristojne organe v zvezi z označbami na cesti Domžale-Dol. a še do sedaj ni bilo rešeno to vprašanje, KS Ihan še vedno ni prejela ustreznega odgovora.
Promet na omenjeni cesti iz dneva v dan bolj narašča, ker je to najkrajša povezava Zasavja z Gorenjsko in se jo poslužujejo številni tovornjaki in ostali uporabniki. Cesta ni primerna za prevoz težkih tovornjakov, vendar ni nikjer oznak, ki bi to preprečevale. Tudi ni nikjer oznak za dovoljeno hitrost, posebno na kritičnih mestih. Odcep, oziroma smer ceste iz Domžal v Ihan je za mnoge tujce problem, ker ni nikjer smerokaza, niti ni opremljeno križišče pri Universale z vsemi potrebnimi znaki. Nadalje ni označeno naselje Prelog pri Ihanu, Ihan in Selo pri Ihanu, ni smerokazov v Ihanu za Brdo in Goričico ter v Selu za Bišče. Poleg omenjenih oznak manjkajo znaki za prehod pešcev pred trgovino v Ihanu, pri šoli oz. vrtcu.
Delegacija pripominja, da je na Litijski cesti izven naše občine to vprašanje rešeno in želi, da si komisija v najkrajšem času ogleda vse kritične točke na tej cesti ter se dogovori s predstavniki KS Ihan o nujnosti in mestu oznak, ki naj se postavijo v najkrajšem času.
Izvršni svet skupščine je posredoval naslednje odgovore na zastavljena delegatska vprašanja s prejšnjih zasedanj zborov občinske skupščine:
Krajevna skupnost Moravče
— delegacija je zastavila vprašanje oziroma prošnjo za čimprejšnjo realizacijo ureditve ceste v Soteski - Pukelčev mlin.
Odgovor: Cestišče je pripravljeno za položitev asfalta - po izjavi izvajalca del SGP Slovenija ceste je zakasnitev zaradi pomanjkanja asfaltne mase. (premajhne kapacitete asfaltne baze in pomanjkanje odgovarjajočega eruptivnega materiala). (Odgovor pripravila Jože Pogačnik in Jakob Zanoškar).
Krajevna skupnost Domžale Delegacija OŠ Šlandrove brigade
— Delegaciji sta zastavili na dveh zasedanjih zborov občinske skupščine vprašanje v zvezi s pozidavo prostih površin pri Osnovni soli Šlandrove brigade. Delegaciji predlagata, da naj na severni strani OŠ odpade gradnja treh stolpičev, to zemljišče pa naj se nameni za potrebe sole. Delegacija OS sprašuje, kako naj sproži postopek za spremembo zazidalnega načrta, s katerim bi šola pridobila ustrezno funkcionalno zemljišče (Glej zapisnike: zbora krajevnih skupnosti z dne 27. 6. in 19. 7. 1977 in zapisnik 24. skupnega zasedanja vseh zborov 29. 9.1977).
Odgovor: Delegaciji krajevne skupnosti Domžale in delegaciji Osnovne šole Šlandrove brigade, dajem na njihovo delegatsko vprašanje v zvezi z rezervacijo zemljišč za šolo Šlandrove brigade naslednje pojasnilo:
Predmetno zemljišče je po potrjenem in sprejetem zazidalnem načrtu Domžale — center predvideno za gradnjo stanovanjskih stolpičev. Biro 71 Domžale je to zemljišče odkupil od bivših lastnikov oziroma uporabnikov in ga delno komunalno opremil — priprava, kanalizacija, elektrika visoka napetost. V ta namen so bila vložena znatna sredstva, izračuna za urejanje stavbnih zemljišč. V kalkulaciji stroškov ureditve centra Domžal je predviden dohodek od prispevka, ki se zaračunava ob oddaji zemljišča na graditev stanovanjskih stolpičev. S sredstvi iz tega naslova je predvideno, da se nastali stroški pokrijejo.
Postavljeno delegatsko vprašanje konkretno zadeva spremembo zazidalnega načrta Domžale center. Za spremembo zazidalnega načrta pa je pristojna SOb Domžale. Predlog za spremembo je potrebno posredovati komisiji za urbanizem pri izvršnem svetu, ki je pristojna za pripravo strokovnega predloga, ki ga nato predloži v odobritev IS SOb Domžale, le-ta pa na podlagi predloga pripravi odlok o spremembi zazidalnega načrta in ga posreduje v sprejem skupščini občine. Predhodno pa mora biti opravljena javna razgrnitev.
V kolikor pride do spremembe načrta, bo potrebno komunalni skupnosti nadoknaditi nastale stroške. (Odgovor pripravil Jože Pogačnik).
Za spremembo rezervata Osnovne šole Šlandrove brigade je potrebno predložiti grafični in tekstualni del predlagane spremembe ter pridobiti stališča Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale in Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Domžale, ki sta v omenjeni predel že vložili določena finančna sredstva.
Predlog spremembe lahko izdela projektivna organizacija Biro 71 Domžale ali tudi druga projektivna organizacija, registrirana za izdelavo urbanistične dokumentacije.
Navedeno dokumentacijo bo obravnavala komisija IS SOb Domžale za področje urbanizma in gradbeništva, ki bo izvršnemu svetu SOb Domžale predlagala rešitev predloga delegacij. Izvršni svet pa bo svoje stališče predložil v obravnavo zborom skupščine občine Domžale. (Pripravila Janez Kovač in Jakob Čeme).
Delegat delegacije: Vektor, PTT, ŽTP, Viator, Elektro, Ljubljanska banka in Zavarovalna skupnost Triglav - Stane Stražar želi odgovor, zakaj se zavlačujejo dela pri gradnji mostu pod Šumberkom. Čeprav je vse pripravljeno za dograditev mostu, dela ne napredujejo.
Odgovor: Omenjeni objekt gradi Vodnogospodarsko podjetje Hidrotehnik Ljubljana, vzporedno z regulacijo Rače.
Betonski oporniki za most so že dalj časa dograjeni in pripravljeni za montažo nosilnih plošč. Po izjavi predstavnika Vodnogospodarskega podjetja Hidrotehnik mora nosilne plošče dobaviti in montirati gradbeno podjetje Gradiš iz Ljubljane. Navedena dela bi morala biti v skladu s pogodbo med Hidrotehnikom in Gradisoni opravljena do konca meseca septembra. Do zakasnitve je prišlo zaradi pomanjkanja cementa.
Obveščeni smo, da so ta čas nosilne plošče že izdelane, z montažo pa bo GIP Gradiš pričel v najkrajšem času. (Odgovor pripravil Jakob Za-noškar).
Delegat delegacije Osnovne šole Brdo in ostalih Valentin Perne, opozarja na situacijo pomanjkanja učilnic v Osnovni šoli Brdo. Predlaga, da se šolski objekt podaljša za 1 učilnico, kar bo omogočilo šoli kabinetni pouk.
Odgovor: Dela pri graditvi telovadnice z veznim hodnikom pri Osnovni šoli Brdo so se že pričela. Načrt za to adaptacijo je usklajen s programom, ki je bil sprejet ob samoprispevku in srednjeročnim načrtom družbenega plana razvoja občine Domžale.
Občinska izobraževalna skupnost je pred pričetkom gradnje sklicala še skupni sestanek Z predstavniki krajevne skupnosti in Osnovne šole Brdo-Lukovica, na katerem so se udeleženci s predlagano rešitvijo strinjali. Investitor je tudi upošteval predlog osnovne šole Brdo o dokončni lokaciji telovadnice in veznega hodnika.
V tej fazi je predvidena po vseh navedenih sklepih samo gradnja telovadnice, za prihodnje obdobje pa je telovadnica locirana tako, daje moč izdelati nov načrt za dograditev še štirih učilnic, kar pa je potrebno obravnavati ob razpravah za naslednjo etapo graditve šolskih prostorov v občini Domžale. Kakršnakoli sprememba načrta v tem trenutku pomeni zagotovitev dodatnih finančnih sredstev, ustavitev gradnje, izdelavo novih načrtov z novimi soglasji in drugo dokumentacijo.
Zato menimo, da bodo morali o potrebni razširitvi Osnovne šole Brdo razpravljati in sklepati občani in delovni ljudje v občini Domžale, ob oblikovanju nadaljnjega programa graditve šolskih prostorov. (Odgovor pripravil Jakob Černe)
Pri obravnavi 5. tč. dnevnega reda „Program dela zborov občinske skupščine za obdobje september-december 1977" je delegat Milan Likar zastavil naslednje delegatsko vprašanje:
Ali bo odlok o pokopališkem redu urejeval tudi organizacijo pogrebov? Želel bi odgovor na prihodnji seji, kdaj bo odlok obravnavan in sprejet. Občinska organizacija ZB Domžale smatra, da je zadeva nujna.
Odgovor: Odlok o pokopališkem redu ne bo obravnaval organizacijo pogrebov. Za to so nekatere občine že sprejele posebne odloke o pogrebnem ceremonialu. V odloku o pokopališkem redu se obravnava
upravljanje s pokopališči in spremljajočimi objekti (vežicami) ter tehnična ureditev pokopališč.
Ker je pokopališka dejavnost posebnega družbenega pomena v skladu z zakonom o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Ur. list SRS, št. 24/75) je potrebno obstoječi odlok iz leta 1964 dopolniti in uskladiti z določbami zgoraj navedenega zakona, istočasno pa popraviti nekatere druge določbe obstoječega odloka, predvsem uskladitev cen pokopaliških storitev.
Odlok o pogrebnem ceremonialu bo pripravil oddelek za notranje zadeve SOb Domžale v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami glede na to, da ta odlok ureja organizacijo javnih shodov. (Odgovor pripravil Janez Kovač).
Pismeno vprašanje je zastavila tudi delegacija KS Vrhpolje-Zalog, zakaj nepravimi smerokazi, ki so bili odstranjeni, še vedno niso zamenjani z ustreznimi, kot je bilo dogovorjeno s Cestnim podjetjem Ljubljana?
Odgovor: Cestno podjetje Ljubljana je kot vzdrževalec ceste 11/336 Želodnik-Moravče-Izlake že izdelalo ustrezne kažipote za naselja ob cesti in po izjavi predstavnika Cestnega podjetja Ljubljana tov. Čoliča, jih bodo postavili do 25. 1 1. 1977. Postavitev kažipotov ob cesti 11/336 je usklajena z zahtevami SOb Domžale. Istočasno bo vzdrževalec zamenjal še nekatere poškodovane prometne znake na tej cesti.
(Odgovor pripravil Janez Kovač).
Delegacija krajevne skupnosti Velika vas sprašuje, kdaj bodo postavljeni znaki s časovno omejitvijo na cesti Podbrdo—Grmača zaradi prevoza otrok v šolo in nazaj?
Odgovor: Upravljalec ceste Podbrdo-Grmače je Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Domžale, vzdrževanje te ceste pa vrši Krajevna skupnost Moravče. Komisija SOb Domžale, ki je v prisotnosti predstavnikov KS Moravče in Velika vas-Dešen pregledala stanje ceste, je zahtevala postavitev ustrezne prometne signalizacije. Istočasno je bilo predlagano, da se v času, ko bo vozil po tej cesti šolski kombi za prevoz otrok, uvede poseben režim - enosmerno cesto s časovnimi omejitvami.
Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Domžale jc že postavila zahtevano cestno-prometno signalizacijo. Za postavitev obvestil-nih tabel za enosmerno cesto s časovnimi omejitvami pa mora Krajevna skupnost Velika vas-Dešen skupaj z Osnovno šolo Moravče pripraviti predlog in ga posredovati SKIS Domžale, ki bo naročila izdelavo in postavitev zgoraj omenjene cestno-prometne signalizacije - obvestilne table za enosmeren promet s časovnimi omejitvami. (Odgovor pripravil Janez Kovač).
Delegacija državnih organov je pismeno zastavila naslednje vprašanje:
Kateri odlok določa pričetek kurjenja v stanovanjskih bk>kfh in koliko °C naj bi znašala sobna temperatura v zimskem času? Če takega odloka ni, delegacija predlaga sprejem tega, ker je znano, da ima mestna skupščina Ljubljana normativno urejeno tako, da če je temperatura 3 noči zapored manjša od 12°C, je organizacija (ki je dolžna kuriti) po tem odloku vezana takoj naslednji dan začeti s kurjenjem, ne glede na letni čas.
Odgovor: V občini Domžale odloka, ki bi določal pričetek kurjenja v stanovanjskih blokih, nimamo.
S kotlovnicami na območju občine Domžale upravlja Biro 71 Domžale - TOZD SKD ali neposredno sami hišni sveti.
Biro 71 Domžale ima s strankami ozirorha s hišnimi sveti, katerih kotlovnice upravlja, sklenjene pogodbe, po katerih se prične kurjenje ne glede na letni čas, če se temperatura zmanjša od +12°C.
V kotlovnicah, s katerimi upravljajo neposredno hišni sveti pa se prične s kurjenjem, ko se za to odločijo zbori stanovalcev oziroma hišni sveti.
Odlok, ki bi določal pričetek kurjenja v stanovanjskih blokih in minimalno sobno temperaturo v zimskem času bi bilo vsekakor smotrno sprejeti že zato, ker se o tej problematiki stališča samih stanovalcev oz. stanovalcev in upravljalcev kotlovnice večkrat razhajajo. Takoj v prvem tromesečju leta 1978 bo osnutek odloka o pričetku kurjenja v stanovanjskih blokih pripravljen za razpravo na zborih skupščine občine. (Odgovor pripravil Janez Kovač).
Delegacija Induplati Jarše je zastavila naslednje delegatsko vprašanje: Kolikšna sredstva od stanarin so namenjena za vzdrževanje blokov in za koliko se bodo povečale najemnine za lokale in poslovne prostore? Odgovor:
I. Plan delitve stanarin je predlagal 10 Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale na 14. redni seji dne 25. 3. 77 - potrdila pa ga je skupščina SSS na 7. redni seji dne 29. 3. 77 in sicer:
- po pokritju zakonskih in pogodbenih obveznosti (amortizacije, stroški strokovne službe in stroški investicijskega vzdrževanja) se sredstva za vzdrževanje delijo v razmerju 70 : 30 - investicijsko : tekoče.
II. Najemnine za poslovne stavbe in poslovne prostore v občini Domžale, ki se v zadnjih dveh letih niso povečale, se povečujejo za 20 % in nadaljnjih 30 %. Tako povečane najemnine se bodo obračunavale po uveljavitvi predlaganega odloka. (Odgovor pripravila Samoupravna stanovanjska skupnost.)
Pismeno vprašanje delegacije KS Trzin:
Delegacija želi natančnejšo obrazložitev nastalih izgub pri stanovanjski gradnji v Trzinu.
Vprašuje tudi, zakaj Biro 71 Domžale brez privoljenja krajevne skupnosti nadaljuje z gradnjo v takoimenovanem zelenem pasu?
Odgovor: Natančnejši podatki o višini ter vzrokih nastalih izgub pri
financiranju komunalne gradnje kompleksa Trzin-Mlake, bodo znani po končanem pregledu in prevzemu stanja, ki ga opravljajo inšpekcija SDK in posebna komisija, imenovana s strani komunalne skupnosti in izvršnega sveta. Rok za prevzem je 1. 1. 1978.
(Odgovor pripravil Štefan Loncnar, član IS SOb in predstojnik oddelka za gospodarstvo in finance).
Do današnjega dne pa še nismo prejeli odgovor na naslednja delegatska vprašanja:
- vprašanje delegata delegacije Univerzale Domžale, Štefana Koritnika;
- delegatsko vprašanje KS Lukovica;
- delegatsko vprašanje v zvezi z odlaganjem odpadkov Prašičereje Emo-na-Ihan.
Odgovori bodo posredovani na naslednjem zasedanju zborov občinske skupščine.
Iz zapisnika
OSNUTEK
Na podlagi 46. člena zakona o vodah (Ur. list SRS, št. 16/74), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 7/74 ter 16/74), 59. in 192. čleiM statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/74) je skupščina Domžale na ... . seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne......... 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi meje pribrežnih zemljišč, načinu gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenja potokov, jarkov ter odprtih vodnih kanalov mlinščic na območju občrne Domžale.
1. člen
S tem odlokom se določijo meje pribrežnih zemljišč, način gospodarjenji na teh zemljiščih in čiščenja potokov in jarkov ter odprtih vodnih kanalov mlinščic na območju občine Domžale.
I. MEJE PRIBREŽNIH ZEMLJIŠČ IN DOLOČITEV RAZMEJITVE MED POTOKI, JARKI, ODPRTIMI KANALI TER OSTALIMI VODOTOKI
2. člen
Za pribrežno zemljišče se štejejo vsa zemljišča med višino srednje letne vode v širini poplavne površine oz. 10 m od zgornjega roba struge obojestransko.
3. člen
Za potoke in jarke se štejejo vsi vodotoki na območju občine Domžale, razen Kam. Bistrice, Rače, Radomlje, Rovščice, Pšate, razbreme-nilnika Pšate in Drtijščice.
Odprti vodni kanali mlinščice so objekti, ki so zgrajeni za potrebe industrije in obrti.
II. NAČIN GOSPODARJENJA NA PRIBREŽNIH ZEMLJIŠČIH
4. člen
Listniki oz. uporabniki pribrežnega zemljišča so dolžni:
1. gojiti na pribrežnem zemljišču primerno zarast za varnost zemljišča;
2. pravočasno odstranjevati naplavljene predmete, neprimerno zarast, oziroma vse, kar vpliva na normalni odtok vode.
5. člen
Lastnik oz. uporabnik vodnih naprav na odprtem vodnem kanalu mlinščici je dolžan na lastne stroške vzdrževati relotno korito mlinščice tako, da te ne bodo povzročale škode obrežnim lastnikom. Lastnik oz. uporabnik mlinščice je dolžan upravljati z zapornicami na jezovni napravi tako, da se ob visokih vodah preprečijo event. dodatne škode na pribrežnih zemljiščih.
6. člen
Lastnik oz. uporabnik pribrežnega zemljišča je dolžan odstraniti vse odplake, zlasti pa odpadni material iz gradbene dejavnosti, s pribrežnega zemljišča, ki je odvržen od druge osebe.
Če lastnik oz. povzročitelj, če je ta znan, kljub predhodnemu opozorilu pristojnega upravnega organa ne odstrani odpadkov s pribrežnega zemljišča, opravi to delo na stroške lastnika oz. povzročitelja pooblaščena delovna organizacija za odvoz smeti ter urejanje odlagališč odpadnega materiala.
7. člen
Lastnik oz. uporabnik pribrežnega zemljišča ne sme:
1. zasajati drevje, postavljati ograje ali druge objekte, če to ovira normalen odtok vode ali prost prehod ob vodotokih;
2. odlagati ali zlagati materiale, ki bi jih voda lahko odplavila, če niso
primerno zavarovani;
3. odvzemati mivko, pesek, kamen ali prod brez ustreznega dovoljenja Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava;
4. odlagati odpadni material na pribrežno zemljišče;
5. spuščati odpadne vode v vodotoke;
6. obdelovati pribrežno zemljišče, če takšna obdelava povzroča erozijo.
III. ČIŠČENJE POTOKOV IN JARKOV
8. člen
Lastnik oz. uporabnik pribrežnega zemljišča ob potoku ali jarku je dolžan:
— redno čistiti potok ali jarek neprimerne zarasti;
- odstranjevati naplavljene predmete, ki zapirajo pretočni profil vodnega korita.
9. člen
Lastnik oz. uporabnik pribrežnega zemljišča je dolžan dela iz 8. člena tega odloka opravljati sproti in po potrebi, najkasneje pa vsako leto do 30. marca.
10. člen
Če lastnik oz. uporabnik pribrežnega zemljišča ne opravi del, ki bi jih moral po tem odloku, odda inšpekcijska služba SOb Domžale ta dela v izvršitev drugemu izvajalcu, stroški pa bremene lastnika oz. uporabnika pribrežnega zemljišča.
IV. UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ODPRTIH VODNIH KANALOV - MLINŠČIC
11. člen
Upravljanje in vzdrževanje mlinščic je komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena za občino Domžale.
12. člen
Z mlinščicami, kjer je več uporabnikov, upravlja Samoupravna komunalna interesna skupnost (v nadaljnjem besedilu: upravljalec).
13. člen
Uporabniki mlinščic so:
1. organizacije združenega dela, ki uporabljajo vodo iz mlinščic kot tehnološko vodo ali iz požarnovarnostnih pogojev;
2. organizacije združenega dela in občani, ki upravljajo z vodnimi napravami na mlinščicah (mlini, žage).
14. člen
Financiranje vzdrževanja mlinščic zagotavljajo uporabniki mlinščic s samoupravnimi sporazumi, temelječimi na solidarnosti in sorazmernem prispevanju finančnih sredstev glede na njihovo ekonomsko moč in dohodek ter glede na koristi, ki jih imajo od uporabe vode in vodnih naprav.
V kolikor vsi uporabniki ne podpišejo samoupravnega sporazuma o financiranju vzdrževalnih del, predpiše skupščina občine Domžale z odlokom način financiranja vzdrževalnih del na mlinščicah.
15. člen
Upravljalec mlinščic je dolžan vzdrževati mlinščice v skladu z vsakoletnim programom vzdrževalnih del, ki ga potrdi Samoupravna interesna komunalna skupnost Domžale.
V kolikor se mora zaradi vzdrževalnih del zapreti pretok vode v mlinščici mora upravljalec vsaj 30 dni pred pričetkom del obvestiti uporabnike mlinščice.
16. člen
Varovalni pas mlinščic je širok 5m, za gradnjo v varovalnem pasu •mlinščic mora investitor del pridobiti soglasje upravljalca mlinščic.
V. KAZENSKE DOLOČBE
17. člen
Z denarno kaznijo od 100 do 5.000 din se kaznuje za prekršek lastnik oz. uporabnik pribrežnega zemljišča:
1. če ne goji na pribrežnem zemljišču primerne zarasti za varnost zemlišča (1. tč. 4. čl.)
2. če sproti ne odstranjuje napljavljenih predmetov, neprimerno zarast oz. vse, kar spreminja normalni odtok vod (2. tč. 4. čl.);
3. če lastnik oz. uporabnik vodnih naprav (mlinov, žag) na lastne stroške ne vzdržuje celotnega korita mlinščice, svojih vodnih naprav in ne upravlja z zapornicami na jezovni napravi tako, da ob visokih vodah zapornice ne povzroče dodatne škode (2. odst. 4. člena);
4. če zasaja drevje, postavlja ograje, plotove in druge objekte, če to ovira normalen odtok vod ali prost prehod ob vodotokih (1. tč. 5. člena);
5. če odlaga ali zlaga material, ki bi ga voda lahko odplavila, če ni primerno zavarovan (2. tč. 5. čl.);
6. če odvzame pesek, kamenje ali prod brez ustreznega dovoljenja Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava (3. tč. 5. čl.);
7. če odlaga odpadni ali odkopani material, spušča odplake ter druge podobne snovi (4. tč. 5. čl.);
8. Če obdeluje pribrežno zemljišče, če takšna obdelava povzroča erozijo (5. tč. 5. čl.);
9. Če ne opravi dela, določena v 6. členu tega odloka, sproti in po potrebi, najkasneje pa vsako leto do 30. marca (9. člen).
Z denarno kaznijo se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena pravna oseba v višini od 200 do 3.000 din in odgovorna oseba pravne osebe od 100 do 2.000 din.
18. člen
Z denarno kaznijo od 3.000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek upravljalec mlinščic, če se ne ravna v skladu s 15. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo od 500 do 2.000 din se kaznuje za prekršek iz 1.. odst. tega člena odgovorna oseba upravljalca mlinščic.
VI. KONČNE DOLOČBE
19. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale.
Številka: . PREDSEDNIK
Datum: skupščine občine Domžale
Jernej LENIČ, 1. r.
OSNUTEK
Na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Ur. list SRS, št. 24/75), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 7/73 in 16/74), 59. in 192. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/74) je skupščina občine Domžale na ... . seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne .. .,......,. sprejela
4
ODLOK
O UPRAVLJANJU, UPORABI IN VZDRŽEVANJU KANALIZACIJE V OBČINI Domžale
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ureja:
a) način upravljanja in vzdrževanja kanalizacije;
b) obvezna uporaba, obvezno plačilo uporabnikov za odvajanje in čiščenje fckalnih, meteornih in tehnoloških vod (v nadaljnjem besedilu: odpadne vode) po kanalizacijskem omrežju, s katerim upravljata Komunalno podjetje Domžale in ,,Hidrometal" Mengeš (v nadaljnjem besedilu: upravljalec);
c) tehnični in pravni pogoji, po katerih je upravljalec dolžan odvajati odpadne vode uporabnikom;
č) obveznosti uporabnikov do upravljalca za priključitev na kanalizacijsko omrežje in koriščenje kanalizacije.
2. člen
Upravljalec je dolžan skrbeti za nemoteno delovanje kanalizacije in skrbeti za razširitev kanalizacijskega omrežja v skladu s sprejetim razvojnim programom občine Domžale.
V okviru razpoložljivih kapacitet in namenskih sredstev je upravljalec dolžan stalno in pod enakimi splošnimi pogoji odvajati odpadne vode uporabnikom.
3. člen
Za zagotovitev rednega odvajanja odpadnih vod ter za izvajanje enostavne in razširjene reprodukcije v okviru sprejetih letnih in srednjeročnih programov se zagotovi materialna osnova s strani skupščine občine Domžale neposredno ali preko za to pristojnih samoupravnih interesnih skupnosti in drugih asanacij.
4. člen
Za kanalizacijo v smislu tega odloka se štejejo kanalizacijski primarni in sekundarni vodi, skupinske greznice in ponikovalnice, naprave za čiščenje odpadnih vod ter vsi objekti in naprave, ki so potrebni za nemoteno delovanje kanalizacije.
5. člen
Kot uporabnik se smatra vsaka fizična ali pravna oseba, ki ima svojo stavbo ali delno pozidano stavbno parcelo, priključeno na javno kanalizacijo.
6. člen
Spojni vod med javno kanalizacijo in interno kanalizacijo (v nadaljnjem besedilu: kanalizacijski priključek) ter interna kanalizacija je v lasti uporabnika kanalizacije, katero je uporabnik dolžan vzdrževati na lastne stroške.
Uporabnik kanalizacije je dolžan omogočiti pooblaščenim delavcem upravljalca nadzor interne kanalizacije in ostalih naprav (interne čistilne naprave, zadrževalni bazeni, nevtralizacijski bazeni, greznice, črpalke, lovilci olj in maščob) v smislu ugotvaljanja event. okvar, ki bi lahko povzročile škodo upravljalcu in ogrozile nemoteno delovanje kanalizacije. Na prijavo uporabnikov, daje interna kanalizacija neustrezna, je upravljalec dolžan preveriti ali je zaradi morebitne napake ogrožena kanalizacija.
7. člen
Vsa dela na obstoječi javni kanalizaciji in kanalizacijskih priključkih opravlja izključno upravljalec, le v izjemnih primerih lahko upravljalec pooblasti druge, za to dejavnost registrirane delovne organizacije in strokovne osebe, da v njegovem imenu oravijo posamezna dela.
8. člen
Z internimi industrijskimi kanali in napravami za odvajanje odpadnih vod upravljajo organizacije združenega dela, ki uporabljajo te kanale in naprave.
Organizacija združenega dela lahko s pogodbo preda v upravljanje industrijske kanale in naprave za to pooblaščenim delovnim organizacijam.
Organizacije združenega dela, ki same upravljajo z industrijskimi kanali in napravami, morajo s pravilnikom določiti način upravljanja, katerega mora potrditi za to pristojen upravni organ za komunalne zadeve in upravljalec javne kanalizacije.
II. PRIKLJUČEK NA KANALIZACIJO
9. člen
Upravljalec je pristojen in dolžan izdati soglasje za kanalizacijske priključke na podlagi predložene predpisane investicijsko tehnične dokumentacije, ob upoštevanju razpoložljivih kapacitet kanalizacijskega omrežja. Upravljalec kanalizacije izda načelno soglasje za kanalizacijski priključek pred izdajo lokacijskega dovoljenja.
Za izdajo soglasja h gradbenemu dovoljenju mora investitor del predložiti izvajalcu projekt za izvedbo del in poravnati vse obveznosti za financiranje razširjene reprodukcije.
10. člen
Vsak porabnik ima pravico in dolžnost na območju upravljalca kanalizacije pridobiti priključek na javno kanalizacijsko omrežje na podlagi prijave in predložene dokumentacije.
Sestavni del predpisane gradbene dokumentacije je tudi izjava izvajalca del o brezhibnosti interne kanalizacije.
Upravljalec je dolžan izvesti kanalizacijski priključek v smislu določil tega odloka. Stroški izvedbe kanalizacijskega priključka bremene uporab nika.
11. člen
Kanalizacijski priključek nepremičnin na omrežje upravljalca se lahko izvede za vsako nepremičnino posebej ali za več nepremičnin skupaj, z upoštevanjem velikosti in namembnosti teh nepremičnin.
12. člen
Uporabniki nepremičnin, ki nimajo zgrajenih kanalizacijskih priključkov, vendar imajo možnost za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, so dolžni izdelati kanalizacijski priključek v roku šestih mesecev po prejemu obvestila upravljalca kanalizacije.
III. UPORABA KANALIZACIJE
13. člen
V javno kanalizacijo se ne smejo odvajati ali odmetavati smeti in odpadki, ki bi škodovali kanalizaciji ali delavcem, ki delajo pri vzdrževanju kanalizacije, in to:
- odpadne vode, ki vsebujejo kisline, alkalije, razne soli;
- vode, pomešane s tekočimi gorivi, oljem in mastmi;
- vode, ki bi mogle kvarno vplivati na material, iz katerega je zgrajeno omrežje;
- snovi, ki so okužene s povzročitelji nalezljivih bolezni;
- radioaktivne snovi;
- snovi, ki razvijajo strupene ali eksplozijske pline;
- gnoj, pepel, kosti, mavec, cement, pesek, cunje, konzerve ali druge podobne predmete, ki bi lahko škodovali javni kanalizaciji, ogrožali pravilno delovanje ali ovirali delovanje čistilnih naprav;
- odpadno vodo, ki ima temperaturo nad 28" C.
14. člen
Škodljive vode je potrebno pred spuščanjem v javno kanalizacijo primerno očistiti ali nevtralizirati v ustreznih napravah, ki jih mora zgraditi
porabnik na podlagi predpisane dokumentacije in soglasja upravljalca kanalizacije.
1
15. ćlen
Porabnik je dolžan vzdrževati interno kanalizacijo v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi in tehničnimi navodili, ki jih izda upravljalec kanalizacije. Porabnik mora omogočiti dostop delavcem upravljalca kanalizacije in inšpekcijskim službam do kanalizacijskih naprav.
16. člen
Količina odvajanih odplak po kanalizacijskem omrežju upravljalca kanalizacije se meri v m^ glede na količino pohabljene vode. .
Poraba lastne tehnološke vode v delovnih organizacijah se ugotavlja po prijavi oziroma dokumentaciji delovne organizacije.
Uporabnik je dolžan vgraditi vodomere na kanalizacijskem omrežju in naprave za ugotavljanje onesnaževanja odpadnih vod na podlagi odločbe upravnega organa za komunalne zadeve SOb Domžale.
Upravni organ za komunalne zadeve SOb Domžale izda odločbo na podlagi soglasja komisije za področje komunalnih zadev, vodnega gospodarstva in varstva okolja pri IS SOb Domžale.
17. člen
Cena m-3 odvajane odpadne vode se določa v skladu z določili zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena.
18. člen
Upravljalec kanalizacije mesečno zaračunava porabnikom odvajanje odpadne vode.
19. člen
Porabniki so dolžni prejete račune poravnati ob prevzemu oz. v 15 dneh od nastanka dolžniško upniškega razmerja, če ni z zakonom ali drugimi veljavnimi predpisi drugače določeno.
20. člen
V primeru, da se v objektu oz. nepremičnini, priključeni na omrežje upravljalca kanalizacije nahaja več uporabnikov, le -ti določijo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje dostavljene račune za odvajano odpadno vodo.
Interna delitev in zaračunavanje odvajanja odpadne vode posameznim uporabnikom iz prejšnjega odstavka tega člena, ni v pristojnosti in obveznosti upravljalca kanalizacije.
21. člen
Porabnik kanalizacije, na katerega je bil izstavljen račun, lahko v roku 8 dni od prejema računa, vloži pismeni ugovor na upravljalca kanalizacije.
22. člen
V primeru, da se zaradi okvare na vodomeru, ne more ugotoviti točna poraba vode, se za odvajano odpadno vodo zaračunava pavšalna poraba vode na osnovi ugotovljene povprečne porabe v pretečenem obračunskem obdobju.
23. člen
Uporabniki nepremičnin, ki nimajo zgrajenih kanalizacijskih priključkov in se ne ravnajo po določilu 12. člena tega odloka, so dolžni po preteku določenega roka plačevati odvajanje odpadne vode.
V. PREKINITEV ODVAJANJA ODPADNE VODE
24. člen
Upravljalec kanalizacije je pristojen in dolžan na stroške uporabnika prekiniti odvajanje odpadne vode:
a) kadar stanje interne kanalizacije porabnika ogroža nemoteno delovanje javne kanalizacije;
b) če je kanalizacijski priključek na omrežje upravljalca kanalizacije izveden brez soglasja in izvedbe upravljalca kanalizacije; ,
c) če porabnik dovoli, brez soglasja upravljalca kanalizacije, priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo;
č) če uporabnik onemogoči delavcem upravljalca kanalizacije pregled interne kanalizacije;
d) če uporabnik v gospodinjstvih ne plača računa po izteku plačilnega roka, niti v roku 8 dni po prejemu priporočenega pismenega opomina;
e) kadar krši določila 15. in 2. odst. 16. člena tega odloka.
25. člen
Upravljalec kanalizacije je dolžan najkasneje v 8 dneh po odpravi pomanjkljivosti, navedenih v 24. členu tega odloka, vzpostaviti nemoteno odvajanje odpadnih vod uporabnika.
VI. KAZENSKE DOLOĆBE
26. člen
Z denarno kaznijo od 3.000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek upravljalec kanalizacije;
1. če izvrši priključek nepremičnine na kanalizacijsko omrežje v nasprotju z 9. členom tega odloka;
2. če ne prekine odvajanje odpadne vode v primerih, ko to določa 24. člen tega odloka;
3. če se ne ravna po določilu 25. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 500 do 2.000 din se kaznuje za prekršek i/. 1. odst. tega člena odgovorna oseba upravljalca kanalizacije.
27. člen
i
Z denarno kaznijo od 3.000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1. če napravi priključek na kanalizacijsko omrežje upravljalca brez njegovega soglasja;
2. če uporabnik ne zagotovi dostopa upravljalcu kanalizacije do interne kanalizacije;
3. če ne upošteva določil 12., 13., 14. in 15. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 300 do 2.000 din se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, in od 500 do 5.000 din se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz 1. odst. tega člena.
VII. PREHODNE DOLOČBE
28. člen
Način izvedbe priključkov, način vzdrževanja in druge postopke, ki so predmet tega odloka, predpiše upravljalec kanalizacije s tehničnimi navodili najkasneje v 6. mesecih po prejemu tega odloka.
Navodila iz prejšnjega odstavka tega člena morajo biti usklajena z določili tega odloka. Navodila potrdi komisija za področje urbanizma in gradbeništva pri IS SOb Domžale.
29. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojna inšpekcijska služba skupščine občine Domžale (sanitarna inšpekcija, vodnogospodarska inšpekcija, komunalna inšpekcija, tržna inšpekcija ter komunalni nadzornik).
KONČNE DOLOČBE
30. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priključitvi vseh vrst zgradb na vodovodno, kanalsko in električno omrežje na območju občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 9/64).
x PREDSEDNIK Številka: skupščine občine Domžale
Datum: Jernej Lenič, I. r.
OGLAS
INDUPLATI Jarše nudi v začetku leta 1978 zaposlitev na vodstvenih delovnih mestih mladim in sposobnim fantom, ki bi prevzeli odgovorne in dobro nagrajene položaje vodij izmen v predilnici, konfekciji in oplemenitilnici. Za predilnico pridejo v poštev fantje s končano poklicno šolo kovinske ali elektro stroke, za konfekcijo tehniki in krojači, za oplemenitilnico pa tehniki kemijskih usmeritev. Zaželjenoje, da imajo vsi odslužen vojaški rok. Za vse bo organizirano dodatno izobraževanje na stroške podjetja.
Prijave ali osebne stike ureja kadrovsko organizacijski sektor do 15. januarja 1978.
NAPREDEK VAS VABI
Vsi, ki se še niste odločili kam na silvestrovanje ste vabljeni v veliko dvorano Komunalnega centra Domžale, kjer boste v organizaciji gostinstva ,,NAPREDEK" DOMŽALE lahko po ceni 250 din prijetno dočakali Novo leto. Za zabavo in ples bo poskrbel ansambel „PRIJATELJI". Vstopnice so vam na voljo v Veleblagovnici Domžale in restavraciji SLAMNIK, Trgovini >v Moravčah, samopostrežni trgovini v Radomljah, Zarji v Mengšu in „Tina baru" v Kamniku.
Vsak petek in soboto ste vabljeni v Restavracijo „SLAMNIK", kjer boste ob prijetni glasbi ansambla „EVERGREEN" lahko preživeli prijeten večer.