LOJZE K O S S I Kenwlck,W.A.6107
December 1969 Petnajsta izdaja
35 lenwick Road, (09) 4591628
WW» ^te
t(kStto suovENCEv.jf/ /ščo^Vf^v
medsebojne stike.
Cenjeni bralci!
Čas praznovanja in počitnic je za nami in misliti moramo spet na vsakdanje življenje. Jaz kot upokojenec sicer ne mislim preveč na svoje vsakdanje življenje, tega že poznam. Moje misli se vrtijo več okrog svetovnih dogodkov in ena od teh je:
KAJ NAM BO PRINESLO LETO 1990?
Kot nam je znano, stoji celi svet na glavi. Burma, Sri Lanka, Mala j a,/ Filipini, Irianjaya, Južna Koreja, Palestinija,. Irska, da jih omenim le hekaj, vsi se borijo za svobodo. Južna Amerika (in še precejšen del sveta) ; otepa Amerike in Evropa se osvobaja komunizma.
Ker smo Že v Evropi,poglejmo pa Še malo v našo priljubljeno Jugoslavijo, Da se boljše razumemo, je primerno, da si ogledamo Jugoslavijo od blizu. Kaj In kdo ,je Jugoslavija?
Ustanovljena po razpadu avstro-ogrske monarhije po prvi svetovni vojni, Jugoslavija ni bila ustanovljena ker so jo jugoslovanski narodi "na vsak način hoteli imeti", temveč bila je ustanovljena, ker je služila političnim interesom zapadnih dežel (Western world), vključno USA.
Po poročilih 'Central Intelligence Agency*, se Jugoslavija sestavlja kot sledi: 33*3% Srbov, 19.7% Hrvatov, 7.8% Slovencev, 7.7% Albancev, 5.9% Makedoncev, 2.5% Črnogorcev, 1.9% Madžarov, 8.9% Muslimanov, 5.4% ljudi, ki se enostavno kličejo Jugoslovani in	se drugih narodov, skupno 100%,
Jugoslavlja,dejansko štiri desetletja prosta od sovjetske dominacije,je pod Titovim vodstvom vladala sicer po komunističnem sistemu, ampak kljub temena svoj,poseben način. Delavski svet je -odločal tedenske plače,kar bi bilo isto, kot da bi postavil lisico za nadzornico v kokošjo kooperativo. Odvzemanje posestev in nepremičnin od privatnikov je spravilo ljudi v ne-voljo, saj več kot polovica državljanov ni bila komunistično usmerjena.
Jugoslovanski "socializem" je bil izrazito poseben. Ker ga je vladala samouprava delavcev,v mnogih primerih brez za to izobraženih finančnih strokovnjakov, se je kmalu izkazalo, da je drŽava kuhala svoj golaž v kotlu - brez dna. Zraven so se priključila še uporna, trmasta in v mnogih primerih zagriŽena nagnjenja nasprotnih ljudi po celi Jugoslaviji, kar je povzročilo, da se je ekonomija pod težo rušenja začela slabiti. V podjetjih in po tovarnah so neprimerni ljudje pogoltnili dobiček v formi visokih plač ln neproduktivnega dela.
Samouprava je imela tudi nastavljene pasti; zaslužek delavcev je bil pretesno povezan z donosom podjetja. Državno-zaščitene delavce v podjetjih, katera niso proizvajala z dovoljnim dobičkom, je država morala podpreti z javnimi sredstvi.
Podjetja, ki so bila tesno povezana z delavstvom, niso imela te naravne reakcije ali instinkt, ki bi bil notreben,da se napravi dobiček.Ce smo vsi enaki,"Boss in delavec, smo prepadli monotonij i, ki gre vedno naprej, brez smeri in brez cilja. Manjka nam gonilna sila, ta "shrewdness" (spretnost, prebrisanost, nauka), ki je za vsako podjetje prva zapoved.
S tem pa ni rečeno,da jugoslovanski voditelji kakršnekoli že industrije niso "shrewd".V mnogih primerih so še preveč prebrisani! Njihov neugoden položaj je le, da delajo za drŽavo in ne za ljudstvo. Vseeno kje,v kateri drŽavi in pod kakšnim^sistemom, 68% državnih podjetijfv prerezu) dela z izgubo. Zraven pride še dejstvo, da v državnih podjetjih dela delavec le, da mine čas in da se preživi.
Najhujše, kaj je privedlo Jugoslavijo do poloma je pa, da so vodili industrijo in ekonomijo partijci in ne strokovnjaki, ki naj hi bili izšolani za prevzete stroke. Tako so po vojni prišli na vodilna mesta ljudje, ki so leta preživeli v hribih, planinah, gozdovih in brlogih, ki so bili v mnogih primerih dobri ljudje, niso pa imeli za katerokoli že pozicijo primernega znanja. So pa bili v partiji visoko zapisani in so za odškodnino dobili mesta in položaje, brez pomisleka, kaj bo s tem doprinesla bodočnost. Ni potrebno se Čuditi, da se je v državi porodila korupcija. Pomislimo le na Agrokomerc-a.
Ta pošastna situacija je sčasoma doprinesla zastoj. Država je padla v neslogo in nesoglasja. Prišlo je celo do medsebojnega sovraštva. Odkrita tajnost je, da "ljubezni" med jugoslovanskimi narodi Še nikdar ni bilo In "naši južni bratje" so celo pripravljeni, da nam odvzamejo še naš materin (slovenski)jezik.Vprašanje:QUO VADIS(kam greš)Jugoslavija - je na mestu?
Za rešitev tega vprašanja je nujno potrebno, da se ustanovi skupnost in družba. Skupnost in družba sta dve različni stvari. Obe zajemata iste ljudi, gre pa za dve različni obliki sožitja. Vsi ljudje se ne zav*edajo pripadnosti tako eni kakor drugi obliki sožitja. Tudi se ne zavedajo vpli vov obeh oblik sožitja, kar se tiče življenskega vrveža. Za'skupnost je značilno, da jo kot posamezni Člani cenimo. Zato moramo biti pripravljeni od skupnosti ne JLe jorejemati, zanjo se moramo tudi žrtvovati.
V	družbo se'"J)aVpovezuje.jo zaradi koristi. Oseben dobiček je pri vsem tem življensko, potreben, ne sme pa pri tem priti do zlorabe. Zato so potrebni dogovori in zakoni. Potrebne so razmejitve med "tvojim" In "mojim" Za nepristransko delitev osebnega deleža je to potrebno. Seveda to ni vedno lahko.
Vrnimo se spet k jugoslovanskemu gospodarstvu.Podjetja bi torej morala imeti "živo zavest", da so v prvem delovna, naravna skupnost. Delavci so dosti močneje povezani po skupnem delu in bolj budni. S tem načinom je lažje priti do boljšega cilja,
Ce v podjetjih ni delovne skupnosti, tudi ne bo uspeha. Delavci(in voditelji) kmalu zgubijo smisel za blagor kakršnekoli že narave. Njihove misli se vrtijo le okrog lastne koristi in podjetje je kmalu obsojeno na .smrt, pa tudi Če je tehnično še tako dobro opremljeno.
Takšnih primerov je v Jugoslaviji več kot dovolj. Na podlagi teh je v industriji in ekonomiji neizogibno prišlo do zastoja, ker se je ekonomija in delovno navdušenje obrnilo v nasprotno smer. Ne samo to, v Sloveniji, kot najnaprednejši republiki, se pojetja pritožujejo, da imajo izrabljne stroje in zastarele Inštrumente.	, .
V	začetku osemdesetih let, ko je inflacija počela rasti dnevno, si je vlada začela izposojevati denar v zapadnih deželah kar na veliko.Ameriški denarni krvoloki so situacijo pregledli (ne pa Jugo-vlada) in jo temu/primerno tudi izrabili. Danes dolguje Jugoslavija tam nekje med 24-30 bilijonov ameriških dolarjev.
Končno se je Markovičeva vlada pogumno uprla nasproti, da zaustavi ta vrtiljak inflacije in razvrednotenja. V januarju 1990 je milijonu odrezala Štiri ničle in postavila vrednost ene nemške marke za 7 dinarjev. Valuta je zamenljiva in kdo prinese dinarje v banko, jih lahko zamenja za vsak drug denar, seveda po novi ceni.
Privatno lastništvo je od vlade spet dopuščeno in v Ijubljani (bravo Slovenija) so odprli prvo jugoslovansko borzo vrednostnih papirjev.Dinar se bo pa moral izkazati kot res velik junak. Podlaga na kateri stoji, mislim na bilijardske dolgove, za njega ni preveč udobna.
Začetek bi torej bil tukaj. Vprašanje je le,, kako in kdo se bo oprijel ročajev na plugu, da se preorje politično, industrijsko in ekonomsko stanje v drŽavi. Globoka kriza, ki vlada med spornimi republikami,gotovo ne bo dosti pripomogla vzponu na boljše. Vsekakor, čas hiti naprej in ta nam bo pokazal, kaj ima Jugoslavija za pričakovati v bodočnosti.
Iskreno,
NEPOTREBNO Na neki večerni zabavi, na kateri so bili prisotni sami moški, je eden starejših kazal okoli pornografsko revijo. Ali si je vi ne boste ogledali? je vprašal mlajšega moškega. - Ne, jaz sem še aktiven.
Ponosen sem, da lahko objavim v Konjičku najnovejša dela dobro poznanega pisatelja in pesnika,katero mi je poslal
iz Ljubljane.
Kajetan Kovič Sibirski ciklus s komentarjem
Lovec
Pod neizmernim, bledim nebom sam gre sloki lovec skoz sibirsko zimo. Ni konca dni in daleč jc do tam, kjer so napori in samote mimo.
V močvirnem gozdu se prikaže los in sobolj med prilUkavimi bori. Ponoči čez Črnino gluhih host lisica laja na nevidni gori.
Pod nogo poka led in krhki čas in se preitevajo sibirska leta. Na brisanem prostoru golih jas sta plen in lovec v isto past ujeta.
Zemljanka
V zemljanki zbita stelja rjavi. Od stropa v težkih kapljah pada vlaga. Pred jutrom ogenj kot žival omaga. Samo Se oglja bledi soj žari.
Nad njim negibne lovčeve oči strmijo v sbke zunaj tega kraja in sliSijo, kako lisica laja zadrgnjeno iz drugih ur noči.
Po nebu, ki se zlagoma dani, hitijo gmote belega oblaka in rezki klici divjega gosaka, ki v svit preti vsemi jatami leti.
(komentar)
Tu drugo sonce kot na nebu sije. A vendar iz notranjosti besed prebija se skoz vzorce domišljije v matrico stisnjen doživeti svet.
Rojstvo je dolga in zahtevna vaja, ko se kopiči ie nevidna snov. Da v pesmi en sam daljni pes zalaja, mnoge noči so polne glasnih psov.
Ko se pojoča duSa skoz korale povzdigne pred mogočni sluh Boga, so najbolj veličastne katedrale sezidane iz kamna in lesa.
Tujci
Med sajami in kopami snega ob zdelani železniški baraki hropč ustavljajo se nočni vlaki in tujci pridejo in so doma.
V soparni kuhinji gori karbid in vsi imajo žalostne postaje. Razdore uprizarjajo in sprave in se zanaSajo na varni zid,
IfitleSČena med vino in tobak veselja so navidezna in kratka. 2e jih podi od mize čas povratka na vlake, v rove, za tekoči trak.
Ženske
Nepopustljivo traja vojskin čas in Ženske igejo v cerkvi prošnje sveče. Zastrto se blešči ikonostas, na njem podobe zlate in rdeče.
Device, vdove, matere kleče in črna Bogorodica jih gleda, Usmili je. Gospod, utrnili se. Odvadi svet pogube in nereda.
Njih rane so od posta in gorja zelo nevidne in zelo globoke. Nad njimi smrtni angel plahuta in jim odnaia moike in otroke.
Vojaki
Med spanjem včasih prašni bataljoni prikažejo se iz nevidnih let. Podložni bogu, stranki ali kroni vso noč korakajo na drugi svet.
Grejo dijaki, delavci in kmetje. Ne slave ne junaitva ni jim mar. Vsak stavi le na golo preživetje, da smrt dočaka v postelji in star.
Potem polagajo jih v skupno jamo med razkužilno apno In lizol. A zgodovina črno panoramo zavije poveličano v Slanjol.
(komentar)
Carji
Dokler bolj, ni jamb in ne trohej. Sele z dislanco se rodi oblika. V njej prekoračena resničnost krika kot lepa godba se godi naprej.
Za turškim gričem krogla prileti in kriva sablja hude rane seka. A ta mrtvaški ples lahko izreka le, kdor si bolečino podredi.
Ko je vloženo v jamb ali trohej, kar Švigalo je skozi črne dime, kot brušen kamen se blešči iz rime in ne ubija več kot prej.
Pomlad
OU juga sc valijo jate ptic. Pod njimi pčni se narasla reka. Zelene bilke švigajo iz klic in nove misli stopijo v človeka.
Iz hiš vesela množica hrumi, opita od svobode in toplote. Visoko nove prapore vihti in zapisuje nanje stare zmote.
Na bledi zrak naslikana pomlad hlapi kot para nad kozarcem čaja. Za kratkimi naleti ptičjih jat surovo leto vrne se in traja.
Lovski rog
Na tem prostoru čas nevidno spi, a hkrati so drugje nespečni časi. Nekje so angeli Se zlatolasi, a tu na grobu niti križa ni.
KonjaČ v zaprtem vozu pelje pse in dolgo rodovitna kri dežuje in cvetje nove barve razkazuje po krajih, kjer so hude vojske šle.
V jesenskem vetru toži lovski rog, a strelci se zaprejo v gluhe sobe. Med stenami je vsak dan manj svetlobe in tudi angele zapušča Bog.
Ah, carji so iz mačjega srebra. Ne veliki, ne mali, ampak lažni. Prekupci so in delajo se važni in zvito se polaščajo sveta.
Blešči se njihov mnogooki grad in v njem so postavljaški gospodarji. Oblegajo jih pazi in bojarji, pohlepna in potuhnjena svojat.
Navajeni na hvalo in časti računajo na sonce večne slave. Za njimi se podirajo države in v vojskah za nasledstvo teče kri.
(komentar)
Turobni so muzeji zbranih del. Tam biva duh, zaklenjen v steklcnico. neprevedljiv nazaj v negovorico, v izvirni veter sli šum čebel.
Čeprav bi radi ponovili siuar, so nam samo ime na dosegljiva, približna in zelo nezanesljiva, ker vsaka glava rabi svoj slovar.
Vsak hodi svojo neenako pot. S potomci ga ne vežejo spomini. Mogoče le okus po bolečini, da vedeti nam, da smo isti rod.
Epilog
Navzgor ob reki gre v široki gozd in še naprej v pokrajine lišajev, k obrežjem bledih, nedostopnih krajev, v živali in rastlin izvirno rast.
Gre brez orožja in gre brez pasti, razvezan od naporov in imetja, približan prvi posvetitvi cvetja in hkrati z doživetimi nočmi.
Nikomur več ne par ne gospodar, ves preobražen v dihanje lisice in onkraj vse lepote in resnice
zdaj v rjasto in zdaj v srebrno stvar. v „ ^^

mmc
IPRESNiiTA LJUBEZEN,
kako Je sladka, Je nisem kupila, Je sama prišla.
Presneta ljubezen, kakšno imaš moč, lz glave te spravim, iz srca ne greš proč
UJELA STA SE
Danijela HliŠ-Thlrion in lmut Rade Macher sta praznovala njihovo poročno svečanost v njihovem privatnem vrtu v Pomonal-u v soboto ??. Konjiček Želi novoporo-Čencem obilo sreče V bodočnosti.
Debelega nočem, povsod je napot, neroden predebel ¿e v hramu Je Bod, A drobnega ae manj bilo bi me orani, ker kožo le v ričetu rjida Imam.
3-Ta pravi je prav, • vseeno kakšen Je, ce srček Je zdrev, pri zna mu dekle. Ljubila bo ga, če dobrote ima. in ne bo mu žal, da po njej Jo vpražal.
¿fe
i

) Premladega nočem, ker mi Je preživ, bi mene privezal, pa druge lovil. Pa starega 6e manj, da grela bi ga, na glavi vesela ne gledam snega.
Prelepega n6cem, saj vsaka že ve, da lepi le gledajo sebe možje. Pa grdega Se manj, ta je za v proeo, tam plaši naj vrabce, pa mene ne bo.
Ampak gorje, če on še ne ve, da njena ljubezen le za enega gre. Ce preskočil bo plot, kot nahršen kokot, bo tamkaj oetal, kjer poaiilo si Je zbral.
¿2
%%%%%%%
Marcela Bole, Vic.
LOUOOri BRI00E V AV3TFIALIJI

PLANICA POKRITO BALINIŠČE 27 - 1 - 1990
V Vic, London Brldge ob obali, tisočletja valovi so klesali. Letno 5CO.DOO ljudi je sliko privabilo, občudovat, kaj narava Je storila,
Uost sta prehodila v zbdnje mlada dva, sekundo pozneje se Je zrušil na tla. 15 - 1 - 1990 ob soncem zahodu " plunk," v morja Jo plueknll, napravil " otrbunk,"
Uogotni valovi bo vso kmelu uredili, skalovja v sceanu umo poskrili. Na daleč ob obali 12 apostolov je stalo, dano« &a devat, tri Ja volov J b pobiralo.
Nerave lopote podira, nova rise, vsak dan kaj novega v Časopisih piše, Tsko Ja bilo in bo spet,- - - -dokler na neha nali evet ae vrtet.
Pozdravljena Planico, pozdravljeni vsi clanl. Pazdrevi jeni bttlinerji, danes se Vas dan slavi. Čestitke k Vam od vseh strani hite, - - -na Planici - balinišče pokrito je.
Streho Vem Je dolo stroške in veliko dela, ZBnko - huda Je večkrat dane sana sedala, OonBa v druilni - vol sto ponosrti, veseli, nsjrejo za kroglami vel bi lotcll.
Pod streho v aonci, lepo se bolina, nic straha pred dežjem tudi Če Jb zina. P1oniČerjl\ zraven z delom ote pokazali, Slovenci v svetu nismo več mali.
Slovenci moramo vkup držati, - - -^ko hočemo Šo na zemljevidu ostati. Živeli Slovenci tu in povsod, - - — živel ne veke slovenski nas rod.


SUICID Ata zabava se s pornografijo, mama neguje kompleks, histerijo, politiki pestujejo polomijo, profesorji se za dohodki lovijo, umetniki so se spustili v kupčijo, po svetu se narodi besni morijo, otroci od rojstva že s smrtjo živijo, nevarnosti jedrskih strupov visijo kot meči nad nami; bolezni prežijo na nas kot pošasti! Daaids , govorijo,je kazen grozotna za vso sodomijo. V kontejnerje stlačili so poezijo, priroda so-cassno drvi v anarhijo - kako naj živim še? Bogovi molčijo...
A d i 3 o ! i 5 o !	MeHa

tfi'l'y'h'^ít
i PRESNETA LJUBEZEN,
kako Je sladka, je nisem kupila, je erima prifila.
Presneta ljubezen, kakšno imaš moč, iz glave te spravim, iz srca ne grež proč
Debelega notem, povsod je napot, neroden predebel ¿e v hramu Je aod. A drobnega ae manj bilo bi me aram, ker kožo le v rlčetu ruda imam.
jSft
t
VTa pravi je prav, S^s^Ki^M vseeno kakšen Je,
UJELA STA SE
Danijela Hliš-Thirion In ' Imut Rade Macher sta praznovala njihovo poročno svečanost v njihovem privatnem vrtu v Pomonal-u v soboto ??. Konjiček želi novoporo-čencem obilo sreče V bodočnosti.
Če srček je zdrav, prizna mu dekle. Ljubila bo ga. Če dobrote ima. in ne bo mu žal, da po njej je vprašal.
AL
l Premladega nočem, ker mi je prežlv, bi menu privezal, pa druge lovil. Pa starega 6e manj, da grela bi ga, na glavi vesela ne gledam enega.
Prelepega n6cem, saj vsaka že ve, da lepi le gledajo Bebe možje. Pa grdega Še manj, ta je za v proso, tam plaži naj vrabce, pa mene ne bo.
Ampak gorje, Če on Še ne ve, da njena ljubezen le za enega gre, Ce preskočil bo plot, kot nahrfien kokot, bo tamkaj ostal, kjer posulo ai Je zbral.
S?
%%%%%%%
Marcela Bole, Vic.
LOMWN 9RI00E V AVSTRALIJI

Planica pokrito balinišče 27 - i - 1990
V Vic. London Bridge ob obali, tisočletja valovi so klesali. Letno &00.000 ljudi je slika privabila, občudovat, kaj nareva je storile.
Uost sta prehodila v zhcfrije mlada dva, sekundo pozneje se je zrušil na tla. 15 - 1 - 1990 ob sončnem zahodu " plunk," v morja J« plueknil, napravil " atrbunk."
Uogotnl valovi ao vso kmelu uredili, skalovja v oceanu urno poskrili. Na daleč ob oboli 12 apostolov je stalo, dana« i« devat, tri Ja valovja pobiralo.
Narava lopata podira, nove rise, vsak dan kaj novega v Časopisih piše, Tiko Jo bilo in bo spet,- - - -dokler na neha na^ svet ae vrtet.
Pozdravljena Planica, pozdravljeni vsi clanl, Pozdravljeni balinerji , danes se Vas dan slavi. Čestitke k Vam od vseh strani hite, - - -na Planici - balinišče pokrito je.
Streha Vam Je dala stroške in veliko dela, z*enka - huda je večkrat done sama Bedela. Donos v drufini - vsi ste ^onosrti, veseli, n-jreja za kroglami vol bi leteli.
Pod streho v senci, lepo se balina, nič straha pred dežjem tudi £e je zino, Ploniicrji; zraven z delom sta pokazali, Slovenci v svatu nismo več mali.
Slovenci moramo vkup držati, - - -ako hočemo so na zemljevidu ostati. Živeli Slovenci tu in povsod, - - — Žlv/el na veke slovenski nas rod.

%%%%%%%
SUICID Ata zabava se s pornografijo, mama neguje kompleks, histerijo, politiki pestujejo polomijo, profesorji se za dohodki lovijo, umetniki so se spustili v kupčijo, po svetu se narodi besni morijo, otroci od ^ rojstva že s smrtjo živijo, nevarnosti jedrskih strupov visijo kot meci nad nami; bolezni prežijo na nas kot pošasti^ Daaids , govorijo,je kazen grozotna za vso sodomijo. V kontejnerje stlačili so poezijo, priroda so-cassno drvi v anarhijo - kako naj živim še? Bogovi molčijo...
Adijo! A.di j o !	MeRa
Pradno m« odnašajo
DOM SLICC
odtod moram Tebe
Izvir vsega zahvaliti
nisem seme pijanca
pretepača tatu lenuha'-skopuha oderuha zapraviJlvca nisem nebodlgatreba
sad gnilega zdravja v breme domovini tujini sinu snahi
aati me ni spustila v stranižce vrgla v smeti zažgala
pustila na cesti prodala
ni me * sili obljubila nobenemu oltarju ponudila okupatorju nagnala na ulico v človeški zverlnjak ni se me sramovala (ni vedela za moje grehe) ni se me bala
Ti podpisan na vseh straneh neba v vsakem Človeku bilki in živali v koncertih vetra morij rek in groma v premikih zemlje ognja in prsti v Bilkah na tekoči vodi v potovanju zve2d in senc Si me spremljal skozi temne ozke rove
privedel na Bvetle žlvljenske poti utrdil za današnjo dobo obdaroval s potomci
prijatelji poezijo dajež doilvi Jati Tvojo
Človeška pravičnost Je slepa - zato jo krivično delimo. Težko Je atoplti na kratek Jezik - dolg se sam odreže.
Kdor bo samemu sebi amlli, nikognr ne tolaM. Kdor vedno misli, da vse ve, ne misli vedno. Kdor išče srečo, naj poišče nesrečnejše. Kdor dolg čps prede, ničesar ne eprede. Cola resnica Je brez strahu in sramu. Kdor najde modrost, gore melje. Kdor vrt goji, počije od skrbi. Kratka pamet - dolga skrb.
ml
«kivnostnost pravičnost odpusti J ivont usmllJenos t potrpežljivost ml dovollč svobodno odločati iiveti še in ¿e biti v breme Tvoji ljubezni plavati srečno skozi trpljenje
na Trnku Tvoje Privlačnosti
TEBI ENO
Moje tačke marsikje na svetu
to enim uteha, drugim up v poltiu.
Ostalim nič vri w nobeno ceno.
Zate v meni noj zapojem eno.
bo s ve koiik je moj aeiei iti,,.
Naj utaj. kar je med nama. ive vej svet:
2iv(jenje, Luč, Ljubezen u\ Eiant
Zyaz - jatli do konca. Noč in dan. V koraku si mi, kamorkoli grem. Hvala tebi za tisto, kar ve, da vem. Ljubeun nesebična daleč pride. Daleč kale ko v spomin odide! Za nama bo ostal njen topel soj.
Naj rečem več? Mar ni vsak moj las tvoj?
Mar nuem tvojega loftnja njiva?
čim bolj me hofei, it m bo{j srm rodotivaf
TI neuimt(jen? Mrzel, brez srca?
Dah v mojih mislih, v meni unai kar dva.
Od Eve sem sva si namenjena, v moj poslednji udih priklenjena. Z njim bo tvoj dah v meni z mano preč, ostal bo moj pepel. Za nič. Odveč,
Cuj borbe s svetom mi le ni prevečt G rej se v mojih grudih • čas je dolg Spi, krohot, prav (jub mi je tvoj molk.
Srečo imaš, zares, saj te ne kotnem. In jat - čet šestdeset pri idnavju polnem/
Na drugo stran se obrni, grej si. Smrti
PA VLA GRUDEN
Cenjeni g, Kunej,	7.2.1990.
Vaše pismo, kot odgovor na moj članek v Lojzetovem konjičku, v katerem ae kritično izrazam o Slovenskem društvu Perth, sem brala z veseljem, ker cenim človeka, ki se ne boji zavzeti svoje stališče. Vidim pa, da vsega slovenskega tiska ne berete. V nekem drugem članku, s katerim ste zdaj že gotovo seznanjeni, pišem tudi o dobrih plateh omenjenega društva. Dobro je, kot vsako naše društvo.
Bodite prepričani, da name, razen dejstev, ne more nihče vplivati. Ker je od mojega dopisa v Lojzetovem konjičku In Vašega o Isti zadevi meni, pod mostom preteklo že precej vode, nima smisla začeti s polemiko, ki-bi tako in tako bila brez smisla, ker je omenjeno društvo med tem' izbralo novo upravo, ki se je na SALuK-ov apel za pomoč Halozam izredno pohvalno odzvalo. Zato SI. dr. Perth izrekam, kot "mati" SALUK-a, globoko zahvalo in prisrčne čestitke za skoraj neverjetno širokogrudnost.
t'f-
Pomoooá!	29.12.89. Kalgoorlle.
Dragi mi Lojzek!
Oglašam ee Vam iz *buš-a', torej iz Kalgoorlie-a in Vas prisrčno pozdravljam.
Tudi jaz Vam Čestitam za ta lepi list, ki se Imenuje Konjiček. V tem lahko marsikaj izvemo in Čitamo imena ljudi, ki živijo tako daleč od domovine, kakor tudi jaz.
Rada hi preko tega glasila pozdravila par oseh,Če slučajno živijo kje v Avstraliji. Pred kakimi 30 leti smo delali skupaj v 'Elektrokovini* v Mariboru. Nisem jih več srečala ali videla, sem pa zvedela, da so odšli v daljno Avstralijo.
Žal mi je, da se ne spominjam več vseh njihovih priimkov. Eden je bil Zaje Milan, ki je delal v leteči kontroli strojnega parka. Druga je bila Paula, ki je delala v oblaČilnici. In tretja, Tončka, je delala na auto-matih vijakov.
Podatki so' sicer skromni, morda jih pa kdo od bralcev tega lista le pozna! Pozdravljam tudi mojega daljnega sorodnika MURŠEC-a, ki zivl nekje v Viktoriji in HREN Frančeka, ki je bil doma iz Male Zinice/Barbara. Vse te pozdravlja Marija MURŠEC, poročena Zelenik.
Jaz živim le kratek čas v tej novi domovini in imam strasno domotozje. Želim si, da bi živela nekje v Perth-u. Tairfprecej naših rojakov in kaj le najvažnejše, tam imajo lep slovenski klub. Lahko bi ga obiskala, ce me ¿tiska pri srcu in slišala bi našo prelepo slovensko besedo. Potem bi šla z lahkoto domov, ko bi preživela nekaj Časa med svojimi rojaki.
Tako, dragi Lojzek, Vam pa želim še mnogo uspeha z glasilom za Slovence, ki iščejo^medsebojne stike. Naj nas Konjiček še dolgo seznanja z novicami, pesnistvom, pripovedkami in šalami. To želi Vam in sebi Marija Zelenik.
Srečno in zdravo novo leto 1990. Sicer je že malo pozno, pride pa iz globocine srca. To Vam želi Marija iz 'bus-a* !! xxxxxxx Marija Zelenik
Pozdravite tudi Marijo in Lojzeka Colj a, tako kot vse Slovence!
Prilagam $10,- za naročnino Konjička.
v	,
Ce kdo od bralcev Konjička omenjene osebe pozna ali celo ve kje se nahajajo, prosim obvestite go. Marijo Zelenik na naslovu: 26 Buller st,
Kalgoorlle 6430 W.A.
t
Cilka Žagar, N.S.W.
ZLATO PRAVILO

Ves svet je postal ena vas, eno tržišče, eno smetišče. Vse meje so odstranjene, ko veter veje in širi zastrupljene pline in radioaktivne strupe, ko se luknja v ozonu naše atmosfere veča; ko se širi pustinja in krčijo gozdovi, ko se veča število ljudi in manjša število vsega drugega življenja, ko postajamo vse bolj številni ln vse manj srečni,
Ena sama vas smo, ko industrija povzroča kislinski dež za tiste, ki uživajo sadove industrije tako kot za tiste, ki se borijo za vodo in kruh.
Odpadki naprednega sveta bodo izposrinili napredne ljudi, iskali bomo pribežališča v čistem okolju in to okolje civilizirali. Iščemo nedotaknjene reke, gozdove, nedosegljive vrhove.
Koka kola je enaka po vsem svetu. Celo zid med zahodom in vzhodom je padel pod pritiskom nove svetovne kulture.
Eno vas imamo, eden drugega krivimo, ker jo uničujemo. Rabimo svetovno vlado, da bo skrbela za varnost te naše svetovne vasi.	„	,
Nova vlada bi morala sloneti na starem, zlatem pravilu: CESAR NE ZELIS SEBI TUDI DRUGEMU NE DELAJ. Le tako bi morda lahko rešili skupne gozdove, vode, zrak, zemljo, življenje. Pravila iz nase mladosti ne veljajo več. Strah nas je. Če bomo živeli kot zdaj živimo, naši vnuki ne bodo mogli živeti.
j
Svet je skupna, delavnica in tržnica. Primer: Deli avtomobila so narejeni po vsem svetu in sestavljeni kjerkoli je delovna sila najcenejša. Kupci imajo podobne okuse, iste stvari hočejo.
V	tekmi za dobrinami Človeških rok uničujemo vse dobrine, ki so nam bile dane zastonj; te dobrine so bistvene za nas obstoj. Se bomo ljudje sami uničili z lastno lakomnostjo?
5e seksualno življenje je postalo nevarno. Svetovna zdravstvena organizacija predvideva, da bodo ob koncu tega tisočletja na milijone žrtev AILSa, kajti tej zahrbtni bolezni včasih vzame deset let, da se pokaže na dan. Eksplozija seksualnih bolezni je seveda rezultat ogromnih sprememb v družbeno-družinskem načinu življenja. Zavrgli smo pravila iz preteklosti prej, kot so nova pravila bila preizkušena in sprejeta. Brzina, s katero sprejemamo spremembe, je kot hudournik. Kanali ne sprejemajo vode, voda neusmerjena teče, pobira kaj je na poti in hiti naprej. Mnoge nemočne vzame seboj in jih potopi. V želji, da bi bili moderni,med prvimi, pogosto ravnamo neprevdarno.
Rešitev naše vasi je v nas samih. Rešitev je v zlatem pravilu.
Državne meje postajajo vse manj pomembne v ekonomski politiki bodočnosti.
Kakšna bo nova generacija? Razviti narodi zmanjšujejo število otrok, med tem pa prebivalstvo v nerazvitih državah raste. Primer: Trenutno je v Belgiji 16% starih manj kot 15 let, med tem ko je v Keniji polovica prebivalstva mlajših od 15 let.
V	Ameriki predvidevajo, da bo ločitev staršev prizadela polovico ljudi predno bodo stari 18 let. V zadnjih desetletjih je družina kot osnovna ustanova družbe bila najbolj .prizadeta.
Razpad rimskega imperija, pravi jo, je povzročil razpad družine.Pravila za življenje so še vedno potrebna in družina le tista, ki ta pravila predaja iz roda v rod. Tudi za ohranitev družine velja še vedno zlato pravilo: Ena vas smo, ena kultura, ena družba. To zlato pravilo je primerno
za vse i
%%%%%%%
Če piše Stajerc pismo Štajercu!
Nekdanji štajerski pozdrav
(V nekaterih krajih še danes v uporabi)
Pismo sem seveda dobil jaz, iz Sydneya. Tukaj je nekaj izvlečkov... Pa tudi Maks Namestniku hvala za poslanih $20.-. Če me spomin ne vara,sva bila pred leti znanca v Italiji v taboriščih Aversa in Capua,..Tebi kot' uredniku je lahko,oz. najlažje od vseh urednikov na svetu.Nimaš bosa nad seboj, nikomur nisi odgovoren za pisanje razen svoji vesti, in nimaš finančnih težav. Če ti naročniki ne dajo dovolj, pa sežeš v svoj žep in stvar je končana brez posebnih skrbi ali glavobola.In svojega žepa si sam gospodar. Dopisnikom ne dajeČ honorarjev,pri izdaji nimaš nikogar da bi ti pomagal delati in bi ga moral plačati,' vse narediš sam in mirna Bosna.In mirno spiš Vidiš,to je najlepši hobby oz.kakor pravimo -Konjiček.In takega Konjička imas ti,blagor ti!
Imej se dobro in s prav lepim štajerskim
pozdravom
P.S. Pisal je urednik uredniku!
%%%%%%
Janezek je z mamico in očetom sedel pri kosilu. Jedli „so fižol s kislim zeljem in zraven grizljali vsak svoj kos kruha. "Kaj pa meso? Že deset dni ga nismo jedli"',je vprašal Janezek. OČe ga je grdo pogledal in že hotel začeti s tistim "ti presneti mule...", pa se je samo odkašljal: "Veš sine, plače so čedalje manjše, se pravi, da standard pada, cene rastejo, pa nam zmanjka denarja za meso, ki je drago". Ob tem se je očetu zmračilo Čelo in v obraz je postal jezno zelen. Pa je Janezek napisal v rdeči zvezek: STANDARD PADA, CENA RASTE, ATA ZELENI!	(se nadaljuje)
»ouf biks, črevo na Plot,€ if<
\ »\
X
Jožko Šavli
USTOLICEVANJE
Prvi zgodovinski vir, ki posredno omenja ustolicevanje karantanskega kneza že za leto 750, je latinsko pisana C0NVERSI0 BAGOARIORUF! ET CARAN-TANORUM, to j^spomenica o spreobrnjenju Bavarcev in Karantancev, neznanega solnograškega duhovnika iz leta 871. Njen pisec pravi, med drugim:
Večina zgodovinarjev se strinja v sodbi, da je z navedenim poročilom o izročitvi oblasti novemu knezu po ljudstvu mišljen že tudi obred na knežjem kamnu, kot na^ga opisujejo kasnejša poročila. Nekateri, kakor Puntschart, Goldmann, Graber ali Jaksch, pa ustoličevalni obred povezujejo s pokristjanjenjem, s čimer mu očitno hočejo dati nemški značaj.Ker so deželo	pokristjanili misijonarji z Bavarske, naj bi bil potem-
takem bavarski, t.j. nemški, tudi sam ustoličevalni obred, če bi zares postal šele s pokristjanjenjem. Ob smrti kneza Boruta in z nastopom Go-razda pa se pokristjanjenje Šele začenja. Če so Karantanci Gorazda napravili za vojvodo, so ga morali torej na nek nači^le ustoličiti. In to prav na kamnu, ki je predsgodovinski kakor tudi že starokrščanski simbol Boga. Ce bi Šele misijonarji uvedli kamen, potem ga ne bi samo v Karantaniji, kakor smo še omenili, temveč tudi drugod. Kot iz nadaljnjih izvajanj tega spisa izhaja, pa je moglo le pokristjanjenje dokončno izpopolniti ustoličevalni obred do samega vrhunca krščanske simbolike.
Druga posredna omemba je (latinsko) pismo,, ki ga je cesarski notar Burkhardt pisal opatu Nikolaju iz Siegburg-a leta 1161; v njem poroča o /ojem poslanstvu v Oglej, Solnograd in do Ogrske ter omenja med drugim tudi nastop koroškega vojvode Hermana Spannheima (1161 - 1181): Ko je med tem dospelo pismo z dvora, sem brez odlašanja ustoličil (intronizaui) brata umrlega vojvode na sedež vojvodine Koroške, ob navzočnosti patriarha, solnograškega in drugih številnih knezov.
Navedbe v prvi osebi (sem ustoličil) gotovo ni umeti dobesedno. Očitno je cesarski notar le sporočil cesarsko imenovanje, ki je bilo potrebno, da se je obred ustolicenja izvršil- Ustoličevalec pa je bil že tedaj svoboden karantanski kmet, saj približno le deset let zatem omenja minorit pridigar Bertold iz Rezna (Regensburg) pravico koroškega vojvode, da pride v kmečki obleki na cesarjev dvor; ta pravica pa pomeni, kot se kasneje pokaže, da pride vojvoda pred cesarja v noši ljudstva (celo s klobukom na glavi), Čigar glavar je. To se ujema s kasnejšimi opisi obreda,v katerem nastopa kmet-ustoličevalec. Kmečka obleka vojvode pred cesarjem bi sicer ne imela nobenega smisla, tudi v poročilu minorita Bertolda.
Pa tudi omenjeni "sedež vojvodine Koroške"(irj)sedem Karinthani ducatus) v notarjevem poročilu je lahko samo Knežji kamen. Zato govori navedba "ustoličil" (intronizaui),, ker se je ustoličenje vršilo zmeraj le na kamnu in ne na Vojvodskem stolu, simbolu vladanja, podeljevanja fevdov in sodstva. Vendar ne podelitve oblasti, t.j. ustolicenja.
Opise uetoličevalnega obreda najdemo v treh osnovnih zgodovinskih virih, ki so v bistvu samostojni, neodvisni eden od drugega: Svabsko ogledalo (Schwabenspiegel), nemška pravna knjiga, v kateri se nahaja vrinek o pravicah koroškega vojvode, nastal ok.1275i Otokarjeva kronika (Ottocari Chronicon) o ustolicenju Majnarda Goriško-Tirolskega za vojvodo Koroške (1286), napisana nemško ok. 1306; Knjiga resničnih zgodb (Liber certarum historiarum) opata Janeza Vetrinjskega (Johannis Victoriensis),s poročili o ustolicenju vojvode ftajnarda (1286), Otona Veselega Habsburga (1335)ter Albrehta Hromega Habsburga (1342), napisana latinsko ok. 1342.
Kasnejša poročila o ustolicevanjih so v bistvu povzetki iz prvih osnovnih in sicer: Avstrijska kronika 95 gospostev (Oesterreichische Chronik von der 95 Herrschaften), napisal Stainreuter konec 14 stol. - Avstrijska kronika (Chronicon Austriacum) T. Ebendorferja iz srede 15. stol. - De Europajfcnjiga S. Piccolominija iz leta 1458 - Koroška kronika (Chronicon Carinthiacum) J. Unrest-a, s konca 15 stol. - Poročilo deželnih stanov 1564.
Razen Ebendorferja in Piccolominija so ta poročila napisana v nemščini
Opis Janeza Vetrinjskega je v nadrobnostih, v primeri s Svabskim ogledalom, nekoliko natančnej si,vendar se obe poročili medsebojno dopolnjujeta
Ustoličevalni obred izraža po svojem bistvu značilnosti srednjeveškega pojmovanja. Po tem pojmovanju je pravni red, po katerem je ljudstvo tedaj
sicer bi se nahajal vsaj se Ustolicevalni obred sam izka-predkrščanskem času. Toda o-svetopiserosko vsebino, v tako
živelo, odraz božje volje in božje ureditve sveta. Vladar je imel dolžnost braniti pravo, ki je bilo nad vladarjem in nad ljudstvom. Dejstvo, ki Je posebne važnosti za razumevanje vrinka o pravicah koroškega vojvode v Svabskem ogledalu. Enako tudi pri Otokarju in Janezu Vetrinjskem. V poročilu slednjega se to še posebej izraža v kmetovem vprašanju,.namenjenem vojvodi: "Ali je častilec in branilec krščanske vere?"
Vendar pa okolnost, da je srednji vek pojmoval oblast kot božjo stvar, v ničemer ne nakazuje porekla ustoličevanja. Kot že omenjeno, je moral knežji kamen obstajati pred pokristjanjenjem, pri katerem tedaj pokristjanjenih narodov, ziije prav tako prvine, ki jih srečamo že v žarjene so s tako močno krščansko mistiko,
zvišeni obliki, da se z njimi ne morejo primerjati načini kronanja in u-stoličenja po drugih kraljestvih in kneževinah, katerih vladarji so politično in vojaško prekašali kneze Karantanije.
Ustoličevalni obred se je v takšni obliki razvil nedvomno že pred letom tisoč, ko je še izžarevala zgodnjekrsčanska mistika. Zatem jee prevlada srednjeveška, ki ustvari nove simbole.	V
Toda zgodnje krščanstvo je prevzelo tudi antično grško-rimsko simboliko ter ji dalo krščanski pečat. Ta antična pokristjanjena simbolika je bila zelo razširjena tudi po slovenskih predelih, kakor nam kažejo najdbe v grobovih znamenite ketlaske kulture, značilne za Karantanijo (6.-11« stol.J. Na uhanih in obeskih iz teh grobov se nahajajo znaki kot Jagnje Božje, križ, cvet lilije, panter, golob, orel Številne rozete. V cerkvenem stavbarstvu prevladuje način gradnje po vzorih Ogleja, tudi severno
d Drave. Kamen z dvema panterjema na straneh drevesa življenja,ki držitč v prednjih tacah rog izobilja fcornucopiae), se^nahaja vzidan še danes nad glavnim vhodom v cerkev Gospe Svete. Predkrščanski simbol roga izobilja, iz katerega se vsipa cvetje in sadje, je bil^v zgodnjem krščanstvu simbol križa, ker ta nam bo prinesel blaženost, srečo, t.j. raj.
Kljub temu pa obred karantanskega ustoličenja ne kaže potez antične simbolike, zajete v zgodnje krščanstvo. V njem so prispodobe, ki ee skoraj povsem skladajo s svetopisemskimi prilikami. Postavlja se zato vprašanje, odkod izhaja edinstvena simbolika ustoličevalnega obreda, Če nima vzora v obredu krpnanja in ustoličevanja pri sosednih kraljestvih in kneževinah, kakor tudi ne v antični simboliki zgodnjega krščanstva? Preden odgovorimo na to vprašanje, se mora nadrobneje razčleniti sam ustoliče-
valni obred.
Zaskrbljene matere pri Stanovniku
Malcrr Uoveosluh fantu», ki slmiju JI.A on Kosovu, SO LUOtik peticijo
LJUBLJANA, 2. februarja - Delegacija mater sjavemkih vojakov oa Kosovu je danei obiskala predic-dnitj preditUilva Slovenije ¡aneza Stanovalka in mu iiročila peticijo. Predsednik Sianoviuk je z i az ume vanje m pojuial utikrbljcne matere. Zagotovil jim je, da bodo vsaj redno obveiiene o le m, kje m njihovi unovi, mdaiimboomo-fpten teden stik z njimi.
•Smo delegacija obupanih mater slovenskih ouok, ki slutijo vojaiki rok na Koiovu. Zaradi nanalih razmer, ki io na robu državljanske vojne. tO naii olio-ci in mi z njuni pod moinnn pniukom, k> lahko puili irajne putkdice. Komunikacije z natisu sinovi ut skoraj onemogočene, informacija o tem. kje so in kaj te z njimi dogaja, 10 pomanjkljive ali pa jih ipluh ni.
Žito od predsedsiva SR Slovenije ialiltvamo, da do»clc premik naiili otrok i Kosova na UicmljC SR Slovenije ali SR HrvaŠke,« je reieoo v peticiji.
M K.
Gangsterska zgodba iz hajduške optike
iJu povedal güipod Pe trav, je zmes ;e. Slu je za okroglo mizo na chica-
DIMITRIJ RUPEL, SDZ, zu Dolo:
»Zgodba, ki ja je včeraj v Beogradu gangsterske zgodbe in hnjduike epike iki konvenciji ameriike slavistične zvezc z naslovom »Ustavne spremembe v Jugoslaviji*. Na okrogli mizi ío sodelovali Bob Hayden, Charla Jelavich, Dennison Rusinow in Ivan Andrejevich. Bob Hayden je - büo je v novembru 1989 - postavi/ tezo. d» slovenski amandmaji, predvsem pravica do odcepitve, pomenijo konec Jugoslavije. Andreje-vkJi je naiteval nove stranke iz Slovenije m HrvaŠke. Jelavich je navzoče obúnsfvo (profesorjev ni bilo tisoč, ampak le sto) prosil, naj postavlja vpraianja. Tako sem prvi prosil za besedo in vpraial: prvič, zakaj Bob Hayden ni obravnaval nove srbske ustave, ki je dejanska poruhla ustavo 1974 (mislim na odpravo avtonomije Kosova in Vojvodine); drugič, zakaj je Bob Hayden obravnav*! le izbrana mesta « s/ovenski/i amandmajev, izpustil pa je določilo o političnem pluralizmu; tfetjič, Andrejevicha sem vpraial, kako si razlaga dejstvo, da razen v Sloveniji in na Hrvaškem v Jugoslaviji oz. v Srbiji ni opozicijskih strank; četrtič, na koncu pa sem vpraial. Če bi bilo mogoče v bodoče k taki okrogli mizi povabili tudi kakinega Slovenca, če pa že ne Slovenca, pa vsaj nekoga, ki je poročen j Sto ve/li a (Hayden je namreč poročen s Srbkinjo). Navzoči so ^e ob leni zabavali, nakar so nastopajoči odgovarjali na moja vpraianja. Nihče (a dan ni žvižgal, saj v ZDA ob taktnih priložnostih ne žvižgajo. Seveda utiai» za 10 priče; oe le Američane, ampak tudi Slovence, ki so se udeležili konvencije.
Nato je vstal Saia fetrov, se obrnil k meni in mi predaval o zatirano-sti Srbov. Izjavil je, da se je de muk racij a v Jugoslaviji ¿»čela na Francu-ski 7, kjer je sedež srbskega pisateljskemu druitva. Imel je turej dolgo predavaje, ki je bila polemika z mojimi vptaianji. Predsedujoči je opozoril, da nastop Petrova ni bil korekten, saj to ni držal proceduro. S PeUuvom nihče ni hotel polemizirati, tut t jaz ne, ker je bil njegov govor pod vsako akademsko ravnijo. Bistvo stvari je bilo pač v tem, da Petrov ni mogel zanikati temeljne ugotovitve, da v Srbiji ni dMOjtrg-Ctje. ampak je avtoritarni režim. •
To, kar je Petrov včeraj izjavil v Ueogradu, je torej običajna laž, iu je zadnje čase značilna za srbsko politično in žal tudi intelektualno prizo-niče: kar je belo. postane črno. Toje is (o, kot če Miloievič trdi, da so mitingi v Srbiji enaki dogajanju na Četkem in na Poljskem.*
/2 2>
potrč opgovajua
uesjaklt
Naslednjič naj pride na sejo tudi sindikat
HvaL^a pripravljeno« ja sodelovanje pri snovanju zamisli o pogojih za konstituiranje ¡¡1 ZAiiick delovanja skupiti« SR Slovenije novega »klica.
Pri povabilu za razgovor ni tlo za spodrsljaj. Poznali smo vaie opredelitve, kj jih sami navajate v pismu. in povabili politične organizacije. To ttoo storili posebej is razloga, ker nameravamo v izho-diiiih za začasni potiovnik obliko, vati predvsem poglede in možae rciitvp za konstituiranje ikupffi-' ne, ne pa urejati vpraianj, kijih vj kot prednostna za sindikate navajate v pismu. To pa ne pomeni, da nimamo interesa, da pri te m sodeluje le tudi vi. Prepričan sem, da temu ne bodo nasprotovali niti na razgovor povabljeni predstavniki politifruh organizacij, ki so umi na icin sestanku predlagali, da povabimo k sodelovanju Uid) predstavnike samoupravne skupnosti madžarske narodnosti. Vabimo vas torej, da do petka, 2. 1990, predlagale svojega predstavnika v skupino za pripravo motnih izhodiič začasnega poslovniki.