Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju“. Uredništvo in upravništvo se nahaja na Slomškovem trgu št. 1. Naročnina za nečlane letno 30Din, člani gostilničarske »Zveze« dobivajo list brezplačno. 12. štev'. i V Celju, dne 20. decembru 1924. jj teto IX. Letno poročilo Zveze. Dne 15. decembra 1924 se Je izvršil 3. redni občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug v Celju, kateremu so prisostvovali delegati brežiško, laške, ljutomerske, ormoške, sfovenje-bistri-ške, šmarske, šoštanjske, trboveljske in vranske gostilničarske zadruge. Trgovska in obrtniška zbornica je bila zastopana po referentu za obrtniške zadeve g. dr. Pretnerju, obrtnozadruž-no nadzorništvo pa po nadzorniku g. Založniku. V odsotnosti zveznega načelnika, kateri je med letom zvezne posle odložil, je zborovanju predsedoval zvezni podnačefnik gosp. Drago Bernardi. 1. Čitanje zapisnika. Zapisnik 2. rednega zveznega zbora od 24. januarja 1924 se je po pre-čitanju odobril brez ugovora. 2. Poročilo predsed-tva. Iz poročila o Zvezinem delovanju v pretečenem poslovnem letu, ki sta ga podala ustmeno predsedujoči pod-načelnik g. Bernardi, pismeno pa zvezni tajnik g. Zorko, posnemamo sledeče najvažnejše podatke: Zveza šteje 22 včlanjenih zadrug z 2(X)5 člani. Vložni zapisnik obsega 420 poslovnih številk, med temi 50 važnih vlog in pritožb v zadevah prekoračenja policijske ure in neopravičeno predpisanih taks. Zvezno načelstvo se jo poleg neštetih sej ožjega (iz-vrševalnega) odbora v 6 rednih in 2 izrednih sejah posvetovalo in sklepalo o korakih, ki jih je izvršiti v varstvo interesov gostilničarske stroke. V mescu februarju se je sklicalo v Laško večje protestno zborovanje, katerega sta se udeležila zvezni načelnik in podnačelnik. Sklenjena je bila ostra resolucija zaradi neopravičenega izterjevanja gostilniških taks, katera se je izročila okrajnemu finančnemu ravnateljstvu v Mariboru. — Dne 18. marca se je vršilo v Celju protestno zborovanje, na katerem je bilo zastopanih 18 včlanjenih zadrug. Sklenjena resolucija poleg drugih strokovnih zahtev v glavnem pobija nepravilno uvrstitev posameznih krajev v plačilne razrede za odmero točilne takse. Zveza jo je odposfala na generalno direkcijo posrednih davkov, finančno ministrstvo in vse klube poslancev narodne skupščine. — Na 10. avgusta je zveza sklicala enako zborovanje v Zidani most. Tega zborovali ja, ki se je zaradi nujnosti sklicalo na zelo kratek rok, so se udeležile skoro vse včlanjene zadruge, razen tega pa tudi načelnik zagrebške zveze gostilničarskih zadrug g. Srečko Pavleko-vič. Sklenjen je bil med drugim odločen protest proti odmerjanju previsokih točilnih taks, ki ga je zveza odposlala brzojavno finančnemu ministrstvu in pismeno oddelku ministrstva trgovine in industrije ter trgovski in obrtniški zbornici. V koliko je zveza s svojimi vlogami in protesti dosegla uspehe, se danes še ue more reči. V enem oziru je imela gotovo uspeh, ki ga je visoko ceniti, da se je namreč ukinila prepoved točenja alkoholnih pijač v času od 18. ure v soboto do 11. ure v pondeljek, \ katera prepoved bi bila kratkomalo j uničila vse tiste mnogoštevilne gosti?- | niške obrate, kateri točijo skoro iz- ; ključno baš ob nedeljah. Poleg gostilničarsko strokovne šole v Celju, katero poseča v letošnjem 2. letu že 20 vajencev in vajenk pod vodstvom ravnatelja g. Serajnika in s sodelovanjem gostilničarskih strokovnjakov, se je posrečilo doseči, da je v tekočem šolskem letu enaka šola bila otvorjcna tudi za Maribor. Zveza je meseca maja priredila tudi poučna zleta v Laško in Maribor, kjer so si udeleženci ogledali važna gospodarska podjetja kakor pivovarne in vinorej-sko šolo. Ti poučni izleti so se izkazali kot zelo koristni za gostilničarje same, posebno pa za učence strokovne šole. Posameznim podjetnikom oziroma ravnateljstvom, ki so zvezi pri tem sli t. izredno naklonjenostjo v pomoč pri razkazovanju obratov in so udeležence zleta povrhu še bogato pogostili, bodi tem potom javno izrečena iskrena zahvala. Zvezni načelnik se je udeleževal s primernimi strokovnimi referati raznih gostilničarskih zborovanj, tako na zadružnih zborih v Ljutomeru in Studencih. Mnogo neprilik in pisarij povzroča gostilničarjem skrb za sposobno osobje. Zaradi tega je zvezni odbor sklenil oskrbeti si lastno koncesijo za delavsko posredovalnico. Tozadevna prošnja je bila vložena 3. oktobra t. 1. in je upati, da bo v kratkem ugodno rešena. Tekom Teta se je ustanovila s pomočjo obrtno-zadružnega nadzorni-štva Gostilničarska obrtna zadruga v Ljutomeru. Odobrena je tudi že enaka zadruga za rogaški okraj, vendar pa se ustanovni zadružni zbor še ni mogel vršiti, ker je proti ustanovitvi zadruge vložila priziv Skupna obrtna zadruga v Rogatcu, ki še ni rešen. Ko bodo še gostilničarji gornjeradgonske-ga okraja strokovno organizirani in tudi gostilničarji marenberškega okraja izločeni iz kolektivne zadruge, bo strokovna reorganizacija gostiiničar-stva na celem bivšem spodnje-štajer-skem ozemlju, v Prekmurju in Mežiški dolini dovršena, kv ho ugodno vplivalo na uspešno zastopanje posebnih interesov te stroke. Mnogo dela, ki ga je zveza izvršila, mora ostati neomenjenega, ker se ne more spuščati v podrobnosti. Kot važno delo pa moramo navesti še izdajanje strokovnega glasila »Gostilničarski list«, ki je po zaslugi nekaterih članov ožjega odbora in prijateljev obrtništva mogel redno izhajati tudi v pretečenem poslovnem letu z mesečno naklado 2000 iztisov, čeprav so bile to leto izredne težkoče zaradi netočnega plačevanja naročnine, oziroma zvezne članarine in pomanjkanja zunanjih dopisov. Zveza bode tudi v bodoče lahko vršila svoje naloge, ako se bodo včlanjene zadruge zavedale ne le svojih pravic, marveč tudi svojih dolžnosti napram zvezi v večji meri kakor doslej. Preteklo leto se je od predpisan« članarine vštevši naročnino za »Gostilničarski list« vplačala v zvezno blagajno komaj ena tretjina. Ker je pa zveza morala tajništvo kakor tudi list sproti plačevati, je bilo treba se zadolžiti in od dolga plačevati 16-odstotne obresti, kar seveda tudi obremenjuje včlanjene zadruge. Ta izdatek bi lahko izostal, ako bi članice svoje prispevke pravočasno izterjale in v poši- ljale. Tu je treba med gostilničarstvom več solidarnosti v skupni!) zadevah in smisla za skupne strokovne koristi. V priključku na ta referat je poročal g. dr. Pretner o korakih, ki jih je storila v pretečenem letu trgovska in obrtniška zbornica za gostilničarsko stroko, posebno v pogledu na davčno preobremenjenost, nemoderne določbe in krivice gostilničarskega zakona, na novi obrtni zakon, s katerim se zahteva med drugim dokaz strokovno usposobljenosti tudi za gostilničarsko stroko in obligatornost zadružnih zvez, opozarjal na podpiranje strokovnega šolstva s strani zbornice in priporočal, da se v zveznih poročilih vsikdar podrobno omenjajo vsa dela, ki jih zveza pokrene v skrbi za strokovni naraščaj. Nadzornik g. Založnik je nato na podlagi izredno lepih uspehov 3-letne-ga zveznega delovanja dokazal veliko važnost zvezne organizacije, ki je preprečila mnogo zla, odpravila marsika-ko krivico in nudila ne-le včlanjenim zadrugam kot takim, marveč tudi posameznim gostilničarjem mnogokrat izdatno pomoč in vsemu gostilničar-slvu efektivni dobiček z odpisom točilnih taks za leto 1923. Zveza je izvršila dllo neprecenljive vrednosti z ustvaritvijo 2 gostilničarskih strokovnih šol v mariborski oblasti in skrbela tudi sicer za napredek gostilničarske stroke s poučnimi izleti in z izdajanjem strokovnega glasila. Govornik naglasa važnost priglašanja zaposlenega osob-ja, priporoča, da se merodajni zvezni funkcijonarji pogosto udeležujejo zadružnih zborovanj in poudarja nujno potrebo sodelovanja zveze pri izdelavi novega obrtnega zakona, pri kateri priliki bo treba odstraniti mnoge neumestne določbe in trdote taksnega zakona :n gostilničarskim organizar cijam pridobiti najmanj zopet tiste pravico, ki so jih imele po starem zakonu. Poziva zadružne delegate, da podpirajo zvezo gmotno in duševno in sodelujejo na izpopolnitvi zveze, dokler ne bo zadnji gostilničar potom svoje zadružne organizacije včlanjen v zvezi in naročen na zvezni strokovni list. Oba referata sta žela obilo pohvale s strani zborovalcev, ki so nato odobrili poročilo o poslovanju zveze. 3. PoročHo Zvezlnega blagajnika. Računski zaključek, ki obsega tudi stroške in dohodke za. »Gostilničarski list«, prečita in raztolmači zvezni podnačelnik g. Bernardi. Zaključek obsega. dohodke v znesku . . 35.785.62 Din in izdatke v znesku . 50.843.07 « torej primanjkljaj v znesku .... 15.047.45 Din. Zveza ima dobiti na članarini za leti 1923 in 1924 še okroglo 33.000 Din, kateri zaostanek se bo na vsak način izterjal. „ Obračun se po kratkih pojasnilih odobri. 4. Poročilo uprave »Gostilničarskega lista«. To poročilo poda istotako zvezni podnačelnik g. Bernardi, v kolikor ni obseženo že v predsedstvenem splošnem poročilu. Omenja velike težkoče pri izdajanju lista, ker manjka dopisnikov in denarja in morajo za vse to pravočasno skrbeti vsakokrat le člani načelstva. Uredniške posle je oskrboval doslej tovariš g. Poderžaj. Tudi to poročilo se odobri. 5. Proračun. Zvezni tajnik prečita proračunski izkazuje — vštevši izdajanje strokovnega glasila — rednih in izrednih potrebščin skupaj . 51.600.— Din. Proračun se po kratkih pojasniti# sprejme brez ugovora in se sklene v. klitje teli potrebščin in letošnjega pri* manjkljaja pobirati Članarino v dosedanji višini po 20 Din od vsakega zadružnega člana, pri čemer je vraču-njena naročnina za «Gostilničarski Ust«. 6. Volitve. V svrho sporazuma glede volitev se zborovanje prekine za 10 minut. Nato se izvoli za zveznega predsednika g. Milan Martinovič; ker ta odkloni izvolitev s tehtnim razlogom, se soglasno in z odobravanjem izvoli za predsednika g. Josip Majdič, restavrator v Celju, za njegovega namestnika pa g. Konrad Žnuderl, gostilničae v Mariboru. Izvolitev ostalih članov zveznega načelstva so prepusti včlanjenim zadrugam, katere volijo vsaka po 1 odbornika in 1 namestnika. Predsedstvo zbora prevzame nato g. Majdič, delegat g. Kos pa v imenu zadrug izreče odstopivšemu načelstvu zahvalo za dosedajno požrtvovalno delo z željo, da bi novo načelstvo to delo v isti smeri in s še boljšimi uspehi nadaljevalo. 7. Sprememba pravil. K tej točki omenja nadzornik g. Založnik, da bi bifo priporočljivo omejiti zvezni okoliš na mariborsko oblast, v tem oziru pa poprej slišati mnenje zastopnikov onih srezov, ki pridejo v poštev za izločitev. Druga bistvena iz-prememba se nasvetuje glede sestave zveznegi načelstva. Ker se delegata iz Brežic in Laškega izrečeta proti izločitvi vsaj toliko časa, dokler ta sreza spadata pod celjsko davčno okrajno oblastvo in mariborsko finančno okrajno ravnateljstvo, in ker je zbor mnenja, da tudi sprememba v sestavi načelstva ni nujna, se sklene začasno ostati pri dosedanjih zveznih pravilih. 8. Slučajnosti. Med slučajnostmi poziva delegat g. Tomo Grah, naj zveza vodi energičen boj proti trgovskim točilnicam alkoholnih pijač, katere svojo pravico zlorabljajo m v veliko škodo gostilničarskih obrtov, brez vsake policijske kontrole izvršujejo ne le v dnevnem, ampak tudi v nočnem času. Delegat g. Anton Golenko pripo-I roča, naj zveza pri velikem županu ; pospeši rešitev svoječasne prošnje, da se uvede zopet predvojna praksa, po kateri se je v izjemnih slučajih moglo od pristojne občine tudi naknadno odobriti prekoračenje policijske ure. Predsednik g. Majdič zaključi nato zvezni zbor, nakar je sledila v ožjem krogu zelo animirana prijateljska zabava. Širite „Gostilničarski list“! Opožoritcv radi nekaterih taks. Za vsakega gostilničarja, hotelirja in Bavarnarja in sploh ža osebe, ki točijo alkoholne pijače, je važna točil-tm taksa. Toč. takso je treba plačevati polletno naprej in sicer prvi mesec polletja, torej za prvo polletje 1925 tekom meseca januarja. Ako se doslej še ni odmera spremenila, se mora plačati isti znesek, ki je veljal tudi za preteklo polletje. Ta taksa se mora plačati brez ozira na množino iztočene pijače in zadene torej tudi tistega, ki toči more-biti samo enkrat v celem polletju ali ki iztoči tudi čisto neznatne količine. — Kdor takse ne plača najpozneje do 31. januarja, mora pozneje plačati trikratno takso kot kazen in povrhu še redno takso, tora j če znaša taksa n. pr. 500 dinarjev, mora v slučaju zamude plačali skupno 2000.— Din. Taksa ga biljarde znaša letno 200 Din in se mora plačati do 15. januarja za celo leto naprej. Kdor ta rok zamudi, ho plačal kakor zgoraj poleg redne takse še trikrat višji znesek kot kazen, toraj 800 Din namesto 200 Dm. Taksa sa vozila (fijakarske, polfi--akarske vozove in avtomobile) se pi'a~ ča.v mariborskem mestu do konca februarja, v vseh drugih krajih pa najkasneje do 31. januarja. Za slučaj zamude veljajo tudi tu enake posledice kakor pri točilni taksi: taksa in še trikratni znesek redne takse kot kazen. Važna je tudi reklamna taksa. O sej taksi bomo v eni prihodnjih številk pisali nekaj več. Za danes lo opozarjamo na takozvane stalne reklame. V mnogih gostilnah so obešeni, na zid pribiti ali prilepljeni lepaki ali tablice različnih podjetij, tovarn, veletrgovin, denarnih zavodov itd. in sicer v gostilniškem lokalu samem ali v veži, na stopnjisču ali na kakem drugem za, goste dostopnem prostoru. Za vse take reklame se mora plačati letna taksa po velikosti reklamnega lepaka ali table m sicer neglede na to, koliko časa v letu se reklama v hiši nahaja. Reklama jHi ne sme biti izvršena ali prilepljena, dokler se ne prijavi in taksira pri pristojnem davčnem uradu. Pri komur bi se našla neprijavljena reklama, ta bi moral plačati razen redne takse še kazen v znesku trikratne takse in takso za razsodbo, katera znaša sama mnogo več kakor taksa. Kaznoval bi se pa v tein slučaju gostilničar brez ozira na to, ali jo reklamo izvesil sam ali ne, tudi tedaj, če za reklamo sploh niti vedel ni. Nujno svetujemo vsem gostilniškim obratom, da eventualne neprijavljene reklame nemudoma odstranijo, da jih ne zadene občutna škoda. To velja za stalne reklame, ne velja, pa za reklame političnega značaja, reklame društev in zavodov, ki ne delujejo radi dobička, reklame za blago, ki S0 prodaja v lokalu, kjer je reklama Izvožena, kakor tudi ne za plakate zabavnih ali poučnih prireditev, katere trajajo samo nekaj ur ali dni, in za plakate, na katerih je natisnjen koledar. Porimo se za odpravo neprijetnih in previsokih taks, važno pa je, da tudi poznamo predpise o taksah, dokler obstojajo, ker so davčne oblasti v taksenih zadevah neizprosne. * ■ * * Davčne napovedi. Meseca januarja Se morajo med drugim napovedati 'dohodki prešlega leta zaradi odmere dohodnine. Prijava se izvrši na posebni tiskovini, ki se jo dobi pri davčnih uradih. Napoved se kolekuje s takso 5 Dih in vloži pri pristojni davčni okr. oblasti. Kdor prijave ne vloži pravočasno, izgubi vsako pravico do pritožbe, kakor če je pri sodniji kontu-maciran, in se ne more braniti, četudi ge potem uradoma njegovi dohodki cenijo previsoke in se kaki odbitki sploh ne upoštevajo, . Kdor je v svojem obratu napravil tela 1924. nad 15.000 Din prometa; mora brez posebnega poziva najkasneje do 31. januarja 1925 napovedati tudi ta promet in obenem plačati pri davčnem uradu 1% prometa kot poslovni davek. Tudi to prijavo je treba kolekovati s kolekom za 5 Din. Kdor prijavo opusti ali zamudi, zapade kaz- ni in izgubi pravico do pritožbe, če so mu potem promet oceni previsoko. Tovariši, upoštevajmo to opozo-ritve, da ne bomo zaradi svoje trmoglavosti prišli v škodo. Zboljšavanje mošta in vina. Iz knjige Bobusiav Skal!cky -. »Kletarstvo«. (Konec.) 7. Barvanje rdi razbarvanje vina. črno vino, ako je presvetle barve, smemo barvati le s kako črnino, ki ima močno temno barvo. Najboljše je kako dalmatinsko ali istriJanško črno vino. Brezvestni vinski trgovci barvajo vino 7 borovnicami ali bezgovimi jagodami, oziroma iz njih pripravljenim gostim sirupom, v Italiji tudi s črnimi črešhjami. Ker tega naš vinski zakon ne dovoljuje, se teh barvil, čeprav so rastlinska barvila, ne sinemo posluževati. &e bolj kazniva je uporaba ani-linskih barvil, čeprav so dobe tudi zdravju neškodljive anilinske barve. Ž njimi barvano vino lahko in hitro spoznamo, če kanemo par kapljic črnega viha na kes prave krede (sedaj se proda ja večinoma umetna kreda, ki ni za to) ali pa na košček živega apna. Prava vinska ali rastlinska barva postane v par minutah višnjeva (modra); pozneje rjavkasta, anilinova barva pa ostane vedno lepo rdeča. R a z barvanje v i n a je potrebno, ako dobi vino kako neprijetno barvo. To se M-hko zgodi vsled neprevidnega ravnanja, ako na primer pomotoma napolnimo belo vino v sode od črnega vina, ki niso bili poprej razbarvani. Ge. je treba le malo barve vinu odvzeti, zadostuje močno žveplanje in čiščenje vina s kakim čistilom, ki jemlje vinu barvo, na pr. želatina, mleko, sirnina in pod. Ako pa jo treba več barve odvzeti, je najbolje, da »se poslužimo eponita ali pa enokarij o n a. Navadno bo zadostovalo na hektoliter 2t» do 50 gramov tega sredstva, kar moramo najprvo preskusiti v malem (t gram na 2 do 5 litrov vina). 8. Odstranjevanje duška Iz vina. Dušek iz v in a se da odstraniti z eponitom. z enokarbonom ali pa s čistim, jedilnim oljem. 9. Koncentriranje mošta In vina. Za koncentriranje (zgoščevanje) mošta ali vina služita v kletarstvu visoka toplota ali mraz. V južnih pokrajinah, kjer so pridelujejo po večini v velikih množinah navadna vina, se poslužujejo teh sredstev, da izdelujejo pijačo večjo \ rednosti. Zgoščeni mosti sc porabljajo največ za izdelovanje sladkih in začinjenih vin (pelinbvca), koncentrirana vina pa v isti namen in za ojačen je šibkih vin, osobito v švrho izvoza. V novejši dobi se zgoščeni mošt! rabijo tudi za izdelovanje, brezalkoholnih pijač. 7. g o š č o v a n j c m o š t a se vrši z vkuhavanjem. Pri visoki toploti mošt zavre in izhlapuje iz njega voda. Sladkor, kislina in ostale ekstraktne snovi’ se vsled tega koncentrirajo. Da ni zgoščen mošt prekisel, se jemlje za vjknhavanje mošt od takih vrst grozdja, ki ima malo kisline in čim več,'sladkorja. V malem, se vrši vkuhavanje v odprtih bakrenih in počinjenih kotlih, na odprtem ognju. Polovica za vkuhavanje namenjenega mošta se vlije v kotel, druga polovica je pripravljena za dolivanje. Kadar so pod kotlom zakuri, je treba mešati, da se mošt ne pripali (ne prismodi). Kadar prične vreti, ni mešanje več potrebno. Kadar je vrenje tako močno, da se je bati, da mošt prekipi, se doli je iz pripravljene posode toliko .hladnega mašta, da se vrenje nekoliko omili. Kadar je ves za dolivanje pripravljeni mošt porabljen, je vkuhavanje končano, mošt pa je vkuhan na polovico, to je, vsebuje dvojno množino sladkorja, kisline in ekstrnktnih snovi. Ker se pri visoki toploti spreminja sladkor deloma v karamel (pražen sladkor) in se pretvarjajo tudi druge mostne .sestavine (beljakovino itd.), ima tak mošt poseben, nekojiko žarek (dem ' " ' - - ^ Zato se v modernih veleobratih poslužujejo za vkuhavanje mošta va-kuovega kotla, ki omogočuje kondenziranje (vkuhavanje) mošta pri nižji toploti, vsled zredčenega zraka v kotlu. S pomočjo vakuovega kotla se da mošt pri nizki. toploti 40 do 50° C poljubno kondenzirati, po potrebi tudi na gost sirup, ki vsebuje 60 do 70% sladkorja in 8 do 16%o kisline. Tak sirup je zelo pripraven za izvoz v severne kraje in se dobro plačuje. Zato bi bilo tudi pri nas, zlasti v Vojvodini, na mestu, da se ustanovijo podjetja, ki se lotijo te industrije. K o n c e n tri ran j e v 1 n a se vrši navadno s pomočjo mraza. Kadar se vino ohladi na 5 do 103 G pod ničlo, zmrzne del vode y njem v obliki tenkih ploščic (luskin). Mraz more biti tem večji, čim bolj alkoholno je vino. Ako se odlije tekočina od ledenih ploščic, se dobi zelo močno pijačo, ki kaže za D do H in več alkohola kot poprejšnje vino. Pijača pa ni harmoničnega, temveč. bolj alkoholnega (pe-kočega) okusa, ker ostanejo buketne in deloma tudi ekstraktne snovi r’ ledu. Led vsebuje pa tudi nekaj alkohola, ker Se ledu drži še vedno nekaj vina. Pri poskusih v S. Michele na južnem Tirolskem so dobili pri rizlingu: ohlajenem na — 6° C, naslednjo koncentracijo: Tekočine je bilo nad 50%, ledu skoraj 50% prvotne množine. Cvetno vino j3 imelo. koncentrirano vir>o: f&rfena vciia" alkohola . . 8-81 ut % 11'67 !it.°/0 T05 tlt.'Va skupne kisline 6-5 %o 8'6 ajaa 3'0 “/on ocetne kisline 0’6 °!(j0 0 7 0/„ ' 0'4 «/w ektrakta . . 2 7 %„ . 3'3,%0 1 '2 ; V vodi iz razvajenega ledu je bilo 3;Von kisline, 0.4%o ocetne kisline, 4.05 ut. % alkohola in 1.2% ekstrakta, V nekaterih južnih državah (v Italiji, na Grškem itd.) se poslužujejo te metode koncentracije, v velikem. Iz koncentriranega vina in iz zgoščenega mošta izdelujejo sladka, južna vina, ozir. ojačajo s koncentriranim vinom ona vina, Id so namenjena za izvoz, v s vrh o rezanja s severnimi Tahkimi vini. Pobiranje naklad, davščin, taks in obč. doklad r. dosedanji izmeri v mesecih januar in februar 1925. (RAZGLAS.) Veliki župan mariborske oblasti je z odlokom z dne 25. decembra tl., štev. 964/7 »sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani dovolil, da pobira mestna občina celjska temeljem sklepa občinskega sveta z dne 22. decembra t. 1. provizorično in do definitivne odobritve mestnega proračuna za leto 1925. v mesecih januar in februar 1925 po celem občinskem ozemlju sledeče doklade, naklade in davščine v dosedanji izmeri i. s.: 1. 120% (enstodvajset-odstotno) občinsko doklado na drž. najmarino; 2. 160% (eristošestdeset-odstotno) občinsko doklado na drž. zemljarino; 3. 250% (dvestopetdeset-odstotno) občinsko doklado na občo pridobnino, na posebno pridobnino in retnino; A. 10% (deset-odstotni) najemninski vinar; 5. 4% (štiri-odstofno) kanalsko pristojbino po nar. vel. župana z dne 18. jan. 1924, Ur. 1. št. 29/5; 6. 357% (tristosedeminpetdeset- odstotno) občinsko doklado na državno trošarino od vina in vinskega mošta. - 7. Samostojne naklade i. s.: a) na pivo od hi 75 Din; b) na navadno žganje od hl-stop-nje .1.2.50 Din (kar odgovarja davščini 5 Din od litra); c) od govedi in telet nad 1 letpm 12.50 Din; d) od telet pod 1 letom 7.50 Din; e) cd prašičev 7.50 Din; f) od drobnice 2.50 Din. Naklada na pivo in žganje sme zadeti le devinsko porabo teh predmet tov v občini, ne pa proizvajanja in trgovskega prometa ter se tudi ne sme pobirati od žganja, ki jo po zakon« prosto državnega davka. Naklada na meso od kosa živinČet se pobira pri klanju. ■' 8. Davščino na vozila po naredbi dež. vlade za Slovenijo z dne 30. maja 1921, Ur. 1. št. 176/67, naredbi pokrajinskega namestnika za Slovenijo ž dne 4. avgusta 1922. št. Ur. 1. 270/85 in naredbi vel. župana mar. oblasti z dne 12. aprila 1924, Ur, L št. 114/34 9. Davščino na prenočišča po naredbi pokr. namestnika za Slovenijo z dne 4. avgusta 1922, Ur. 1. št. 269./85 in o. iebr. 1923 Ur. L št. 94./15 ter nar redbi vel. župana mar. oblasti z dne 8; jan 1924, Ur. L’štev. 20./3. 10. Davščino na ponočni obisk gostiln, kavarn in barov ter igranje/s kvartarni po naredbi pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 4. avgusta 1922, Ur. 1. št. 271./85 in naredbi vel. župana mar. oblasti z dne 7. januarja 1924, Ur. 1. št, 17./3. 11. Občinsko davščino na veselice po naredbi pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 20. febr. 1923, Ur. list št. 114./22 in naredbi velikega župana mar. oblasti z dne 7. jan. 1924, Ur. 1. štev. 18./3. 12. Občinsko cestno naklado; po naredbi vel. župana mar, oblasti z dne 31. maja 1924, Ur. I št. 168./50! Mestni magistrat celjski, 29. dec. 1924. Župan: dr. Hrasovec s. r ' TISKOVINE ZA ZADRUGE. '' Y Uradu za pospeševanje obrti v Celju se lahko nabavijo te-le tiskovine za zadruge: 1. Zadružna pravila v obliki pri- ročnih knjižic (nova izdaja), cena za izvod 3.50 Din. • 2. Potrdila zadružnih prejemkov, dvodelna, v blokih po 100 listov, cena bloku 16.30 Din. 3. Plačilni nalogi za predpis fetne doklade, denarne globe in drugih pristojbin, s poukom za dolžnike, cena za komad 20 para, 4. t. Obrtna pravo i. to je obrtni za*' k on v poljudni slovenski izdaji z ob-' sežnim in lahko razumljivim komentarjem, izvod 4.50 Din. Tiskovine se razpošiljajo poštnine prosto. Cena se plača s položnico. Dopisi. Laško. Dne 29. decembra je tukajC »šuja Zadruga gostilničarskih obrti iz-vršila svoj 39. redni letni zadružni zoor, katerega se je udeležilo lepo šte-vilo 41 članov. Zborovanje, ki je bilo sklicano v prostore gostilne Gradt, je vodil obrtnozadružni nadzornik gosp, Založnik. Poročilo o zadružnem delovanju in blagajniškem poslovanju je podal’ zelo točno zadružni tajnik gosp. Ivan Haas. Zadruga šteje 90 članov, 18 vajencev in 43 pomočnikov, je izvršila v pretečenem poslovnem letu dve zborovanji v Laškem in na Zidanem mostu in tekoče zadeve rešila na 5 na-čelstvenih sejah. Po zadružnih delegatih je bila zastopana na mnogih sejah’ in zborovanjih Zveze gostilničarskih zadrug v Celju in se je tudi udeležila intervencije pri finančnem okrajnem ravnateljstvu in prj velikem županu. Poseben delegat je zadrugo zastopal na velikem gostilničarskem kongresu na Sušaku, sklicanem po celjski, ljubljanski in zagrebški strokovni zvezi. Blagajniški promet v poslovni dobi izkazuje prejemkov 5432.30 Din, izdatkov pa 5871.10 Din, torej primanjkljaja 438,80. Din. Zadružno premoženje se je nekoliko zmanjšalo, to pa spričo znatnih stroškov za mnogoštevilna potovanja’ zadružnih deltegd-tov v glavnem radi tega, ker je zadruga v pretečeni poslovni dobi plačala Zvezi oziroma njenemu načelniku dve^V' letni prispevek v znesku 4100.— Dim .: ne da bi za leto 1924. bila pobirala kakršnekoli članske doklade, in si je tudi ; nabavila precej tiskovin. Zadružno premoženje je naloženo deloma v denarnih zavedih, deloma v čekovnem zavodu. Za kritje proračunskega primanjkljaja se je sklenilo pobirati letno , doklado, katera zriaša za člane, ki sO se občnega zbora udeležili, SO Din, za ostale člane pa-po 60 Bin. Pri tej prili- ki se je soglasno odobrilo, da morajo letno doklado plačevati ne le člani, kateri gostilničarski obrt redno izvršujejo, ampak tudi tisti, ki ga iz kakršnegakoli razloga osebno ne izvršujejo, torej tudi taki, ki začasno opustijo izvrševanje ali ki so obrtno pravico dali v zakup. Za dosedanje poslovanje se je načelstvu na predlog računskih revizorjev podelil absolutorij. Novo zadružno načelstvo se je tako-le sestavilo: načelnik Karol Gradt v Laškem, njegov namestnik Peter Kozole od Sv. Krištofa, člani odbora Ignacij Gnidi-ca, Adolf Majcen, Ivan Šket in Ivan 'ladina iz Laškega, Konrad Muršič, Gregor Pušnik od Sv. Krištofa, Franc Raček in Alojz Železnik iz Loke, njihovi namestniki. Josip Gračner od Sv. Lenarta n. L„ Anton Knez iz Lahom-nega, Franc Kocman od Sv. Ruperta in Tereza Šramelj iz Jurkloštra. računska revizorja Josip Hofbauer in Josip Frece iz Hrastnika. Za zadružne delegate so se potrdili dosedanji in sicer Ivan Haas, Josip Hofbauer, Karol Jenčič, Peter Kozole in Franc Kreuh. — Med slučajnostmi so se stavila različna vprašanja in dajala pojasnila. Med drugim se je sklenilo, zahtevati potom zveze opetovano, da se odpravi točilna taksa, dokler se pa zakon v tem oziru ne more spremeniti, pa ta taksa odmerja po množini iztočenega alkohola in ne po obsegu obra-tovališea, kakor se to sedaj vrši, in da se pri odmeri ima tudi jemati ozir na večje ali manjše režije gostilničarjeve, n. pr. na težavno dovaževanje pijač. Končno je zastopnik zveze tajnik Zorko podal kratko poročilo o delovanju zveze, nadzornik Založnik pa je v sklepnih besedah navduševal gostilničarje, naj se tesno oklenejo svojih organizacij in iste v vsakem oziru podpirajo, pa se jih za uveljavljenje svojih zahtev tudi marljivo poslužujejo. y prisrčno zahvalo zastopnikoma zadružnega nadzorništva in zveze je predsednik Gradt zaključil lepo uspelo zborovanje. Zadružne Zveze. Kakor posnamemo iz časopisnih poročil, je tudi v mariborski oblasti med obrtništvom dobro znani in spoštovani referent trgovske in obrtniške zbornice v obrtnih zadevah gosp. dr. Pretnar na zadnji plenarni seji zbornice 19. decembra poročal o načrtu novega obrtnega zakona. Poročilo pravi med drugim, da so se Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru, Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani, Zveza gostilničarskih zadrug v Celju in Zveza trgovskih gremijev in zadrug v Ljubljani izreklo za obligatornost zadružnih zvez, da pa se zbornična skupščina vkljub temu ni mogla zediniti v tem vprašanju in je sklepanje odložila. Žal mi ni znano, v čem se razlikujejo naziranja posameznih krogov v tej točki. Resnega ugovora proti obli-gatornosti zvez doslej sploh še nisem slišal. Da pa se hoče zbornica postaviti po robu proti enodušni izjavi vseh obrtnih zadružnih in gremijalnih zvez v Sloveniji — več jih sploh ni, kakor gori naštete —, to je izredno redek slučaj in z zanimanjem pričakujem Podrobnega poročila. Zadružne zveze so najbolj ovirane v svojem delovanju s tem, da v nobeni hišo združene vse podrejene zadruge. Ogromna večina zveznega delovanja je takega značaja, da pride v korist obrt-ništvu ali stroki brez vsake izjeme; ne more se deliti tako, da bi se ž njim okoristile samo tiste zadruge oziroma tisti člani, ki so tudi formelno udruženi v zvezi, jo vzdržujejo in zanjo do-prinašajo inaterijelne žrtve. Zato pa se manj zavedne organizacije drže ob strani, ne žrtvujejo nič, uživajo pa sadove dela najzavednejših tovarišev. Cisto malenkostni osebni spori ali lokalne zadeve so večkrat povod izstopanju članic iz zveze. Tako to dalje ne gre, to mora uvideti vsakdo, ki pozna ustroj in delovanje zvez. Ne gre, da bi 800 ali še manj obrtnikov vzdrževalo zvezo za njih 10.000. Tozadevni stroški bi bili malenkostni in jih poedinec niti ne bi občutil, ako bi jih nosili vsi; dokler jih mora pa trpeti samo deseti ali dvanajsti del obrtništva, zadevajo posameznika mnogo huje. Moje mnenje je,, da bodo zveze svojemu namenu mogle služiti le tedaj, če bode obveznost članstva vseh podrejenih organizacij z zakonom zasigu-rana; v nasprotnem slučaju je bolje to institucijo sploh opustiti, kar bi pa pomenilo seveda veliko škodo za obrtništvo in bi tudi zbornici odtegnilo tiste faktorje, ki bi ji mogli ob neoporečnem delovanju mnogokrat delo zelo olajšati kot posredovalke v občevanju z obrtništvom. To razmere nedvomno poznajo najbolj oni, ki delujejo v obstoječih zvezah. In baš zato je dvakrat nerazumljivo, zakaj zbornica noče uvaževati njihovo soglasne izjave. Gospodinje, posorj Knjiga » Konzerviranje sadja in vsakovrstne povrtnine za domačo uporabo« najboljša te vrste. Spisal in založil Josip Zupanc, okr. ekonom v Ptuju. Cena Din 16'—. Dobi se v vseh knjigarnah in pri založniku. Položnice na razpolago. TRGOVCI, OBRTNIKI, INSERIRAJTE V »GOSTILNIČARSKEM LISTU«, KER IMAJO NAŠI INSERATI NAJVEČ USPEHA. Vsem cenjenim naročnikom našega lista, kateri niso člani Zadruge, smo priložiti danes položnice in jih prosimo, da nam naročnino za preteklo leto 1924 v znesku Din 30'— poravnajo. UPRAVA LISTA. Razno. Produkcija žganja s« lastno porabo. Po zakonu je dovoljeno v svrho proizvodnje žganja za lastno potrebo kupiti surovine, in sicer jih smejo kupiti: obitelji do petih članov 1000 kg, obitelji preko pet članov 1600 kg, preko deset članov 2000 kg. V število obiteljskih članov pa se računajo samo oni, ki so stari preko 18 let, ker le ti imajo pravico na žganje brez plačanja trošarine. Vse te osebe, ako kupijo večjo količino surovin ali tropin, kakor je gori označeno, morajo za proizvodnjo žganja plačati trošarino. Državna trošarina. V mesecu oktobru t. 1. so pobrali trošarinski organi v naši državi 67,154.218 Din državne trošarine in sicer na sladkor 57,410.309 Din, na kavo 4,222.529 Din, na kavin nadomestek 222.036 Din, na riž 339.825 Din, na pivo 4,347.591 Din, na fina vina 84.166 Din, na navadno vino 3,115.544 Din, na ekstrakte brez alkohola 11.892 Din, na liker in konjak i79.031 Din, na sveče 79.268 Din, na električne žarnice 902.190 Din, na svetilni plin 90.500 Din, na karbid 282 tisoč 139 Din, na kresila 74.682 Din, na alkohol 10,948.732 Din, na žganje 1,423.027 Din, na kisovo kislino 2,641.654 Din, na denaturiran špirit (.kontrolne pristojbine) 214.194 Din. — V mesecu novembru t. 1. je država pobrala 66 milijonov dinarjev trošarine, to je za 16 milijonov dinarjev več nego je bil ta donos preračunjen ali za 5 milijonov dinarjev več nego v mescu novembru leta 1923. — Trošarina na navadno vino in na žganje se pobira i'e v prečanskih pokrajinah, a še v teh niso predpisi povsem izenačeni, ampak le trošarinski postavek. — V dobi od aprila do 31. oktobra 1924 so plačale prečanske pokrajine 30,826.572 Din trošarine na navadno vino in 7,125.269 dinarjev trošarine na žganje. Plačali smo torej skoro 38 milijonov dinarjev državne trošarine samo zato, ker se finančna uprava iz fiskalnih razlogov brani izenačiti trošarinske predpise za colo državo v tem smislu, da bi v prečanskih pokrajinah prenehali pobirati trošarino na predmete, ki so v Srbiji in črni gori prosti trošarine. Zamenjava neporabljivih novča-nic. Finančna uprava je v septembru t. 1. omejila zamenjavo novčanic po 50 par in po 1 Din in odredila, da se smejo zamenjavati samo takrat, kadar so popolnoma neporabljive in še takrat samo iz zaloge iz prometa vzetih novčanic, ki so še sposobne za kroženje. Ker jo ravno novčanic po 50 par in po 1 Din veliko v prometu in je od njih večina v takem stanju, da ni več porabim za kroženje, je Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani vložila na ministrstvo financ prošnjo, da se za olajšanje denarnega prometa znova dovoli državnim blagajnicam izmenjavanje za kroženje nesposobnih enodi-narskih in nižjih novčanic, hkrati pa prepreči prehitra obraba teh novčanic s tem, da se izda zadostno število pet-dinarskih novčanic, za nižje enote pa kovan drobiž. Na to vlogo je ministrstvo zbornici sporočilo, da je odredilo natis novih novčanic po 1 Din in po 50 par, ki pridejo v doglednem času v promet, in da je podvzelo vse potreb- ne korake za izdajo kovanega drobiža. Glede petdinarskih bankovcev je ministrstvo sporočilo, da je Narodna banka naročila večjo količino petdinarskih bankovcev, ki pridejo kmalu v promet. Inozemski dolgovi Jugoslavije. Po najnovejših poročilih dolguje Jugoslavija: Franciji okoli 2 milijardi franc, frankov, Angliji nad 30 milijonov funtov, Ameriki 60 milijonov dolarjev ter Italiji 17 milijonov lir. Celokupni dolg znaša po današnjem tečaju dinarja 20 milijard dinarjev poleg obresti, ki znašajo letno okoli 1 milijarde dinarjev. Prevoz piva po železnicah. V to-vori.ili vlakih sc pivo pogosto pokvari, ker se prepočasi odpremlja. Da se to prepreči, je železniška uprava odredila, da se mora pivo vedno odpravljati s prvim tovornim ali mešanim vlakom. Vagon se mora označiti z listkom: Pivo! Hitro odpraviti! Listki morajo imeti obseg 14 X 32 cm; naleplja jih od-pošiljatelj. Postopanje pri izpremembi pravil. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, je z odlokom z dne 10. novembra t. 1., št. 7187/24 odločilo glede postopanja pri izpremembi pravil naslednje: »Vsem obrtnim oblastim /. stopnje! Z ozirom na težkoče, predlagati pri vsakem spreminjevanju pravil običajno število primerkov pravil, je obvestiti vse obrtne zadruge tamošnjega okoliša, da zadostuje v vsakem slučaju spreminjanja pravil, če zadruge v svrho odobritve sprememb predložijo samo zahtevano število prepisov dotičnih paragrafov, ki imajo biti spremenjeni. Vsak prepis je označiti kot »Dodatek k pravilom zadruge ............... odobrenim naposled z odlokom...............« Dalje je opo- zoriti zadruge, da so zadružne vloge in priloge v zrni slu čl. 5., toč. 4., zak. o taksah in pristojbinah z dne 25. oktobra 1923, Dr. 1. št. 368, kolekovanja proste. Prošnji za odobritev pravil je vedno priložiti tudi overovljen prepis zapisnika občnega zbora, na katerem se je sklepalo o spremembi pravil. (Sede prizivne pravice je opozoriti vse tamošnje zadruge, da je v zmislu § 116. c. o. r. za vlaganje priziva legitimirano le zadružno načelstvo (odnosno občni zbor), ne pa zadružni načelnik sam. Prizivu je vselej priložiti izvleček iz zapisnika seje, na kateri se je sklenilo vložiti priziv. — Dr. Marn 1. r.« ‘t i K. .... j sprejem praktikantov (vajencev) v drž, vinarsko In sadjarsko šolo v Mariboru. Dne J. marca 1925 se sprejemajo praktikanti (vajenci). Pogoji: starost najmanj 16 let, dovršena najmanj ljudska šola z dobrim uspehom, telesna sposobnost. Prednost imajo kmetski sinovi, ki ostanejo pozneje doma. Praktikanti obiskujejo jezikovni in računski pouk, drugače delajo z drugimi učenci zavoda praktično v vseh panogah šolskega gospodarstva pod strokovnim vodstvom. Zato dobivajo stanovanje in hrano brezplačno ter imajo prednost pri sprejemu za prihodnje šolsko leto 1925.-26. kot redni učenci; v slučaju ubožnosti imajo potem tudi prednost pri podelitvi brezplačnih mest v zavodu in so ob zadovoljivem napredovanju oproščeni sprejemnega izpita. To je najboljša pripravljalnica za resne kmetske mladeniče z nezadostno predizobrazbo za vstop v I. letnik prihodnjega šolskega 'lejta; bivši praktikanti so potem navadno najboljši redni učenci. Lastnoročno, na celo polo pisane in kolkovane prošnje (kolki 25 Din) za sprejem praktikantov je pošiljati direkciji drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru takoj ali najkasneje do 25. januarja 1925 s sledečimi prilogami: 1. krstni list, 2. domovnica, 3. zadnje šolsko spričevalo in 4. spričevalo o nravnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno. Vsi drugi pogoji za sprejem so razvidni iz tiskanega prospekta (uredbe s programom), katera tiskovina se pošlje zani-mancem proti plačilu 5 Din v gotovini. Nje nabava se priporoča. Drugi listi se naprošajo za ponatis tega razpisa. Izdaja »Zveza gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmuije in Mež. dolino.« Odgovorni urednik: Franc Poderžaj. Tisk Zvezne tiskarne v Celju. jZvez/za //s£ar/za CELJE Ixvr$nj* w v stroko spa-Oefrfo dka najhitreje bt 1» tbtemBt tenah lxdeittji na tiskovine kokon časopisje, trgovske, šolske in nmfntškt tiskovine, knjige, eenlht Uđ. do najumet- nejšegi tiska a barvnega ~a. Najbolje urejena M, i ir v a KNJIGOVEZNICA Izvršuje Miro In solidno knjlgoveška dela od naj-priprostejše do naJfinejSe —— Izpeljave ----- mm Natakarici srednje starosti, z dobro preteklostjo se odda gostilna na račun proti kavciji Din 5000'—. Nastop s 1. februarjem 1925. Natakarice z dežele imajo prednost J.Šribar, gostilničar, Oaberje pri Celju (pri cinkarni). m Si m m m m m m m m s m KsseMtxv- 'TržrsasiiHETOjj's ,-s. ■rjr.ta^p^Tses.i VESELO IN SREČNO NOVO LETO lil m m m m -«{>0£*r&SK3KW m m m m m m M! m m m m m m -K'-*'*'',- r~r^vrv^~zi^ ’-LJ'-V'JMm j* Jiif Ifflii Mij! llllilllil klil želijo tarsesM. caisjet3.ixxi sfc$»asal$:a.i3s. ^Dsxa^sv^-j^i^-TMCMjgsstx^-ta^neiaK3K. Esih Matija mesar Breg pri Celju Lečnik Anton zlatar, urar in optik Celje, Glavni trg Natek Ana gostilničarka Celje, Miklavški hrib Kavarna „Central* kavarnar Janko Vučak Celje Lesjak Franjo pekarski mojster Breg pri Celju ” Oberžan Ivan pekovski mojster Zvezna tiskarna Celje Bernardi Drago hotelir Celje, Gosposka ulica Jagodič Josip trgovina spec., žel. in kuhinjske posode Celje, Glavni trg Hladin-Dobovičnik manufakturna trgovina Celje ~ Rebeuscheg Fr. mesar in hotelir Celje Filipčič Josip gostilničar Celje, Gledališka ulica rirwWTH l HIHIIHI im a^aacvsj>-wa»rtjets.ir»ri*a.v37«usr.^jru*:e*ras^*ci3e»»M*x»4£; Petek Ludvik trgovec Jicha Ivan kavarnar Celje, Prešernova ulica ->rrtacr^v~^/ ir: Feigel Franjo pekarski mojster Gaberje pri Celju Ceček Konrad gostilničar Gaberje pri Celju m m m % m m m m m m m m m m m m m k m m m m m m Kač Franc pekovski mojster Celje, Glavni trg Mihelčič Alojzij veletrgovina z vinom Breg pri Celju ■Hrami ■»■■dmaBawMrgw>WL;B!WTTsaaEa3saaccg6?. o.zx =*,- Janič Vincenc pekarna Celje, Gosposka ulica m m m m m m m m m HajliDp in cenejše datatinsfeo -'xz'S-i-A.v?'».r -r.'/ - - j«-, Ma«a»aeaBBaBsxa»sKSsv»siaRaa9«i kupite pri tvrdki I. P. Matlsovic, Celje, Glavni irg 8 katera isošije ni? zahtevo vzorec br^splačno! Cene zelo primerne. Postrežba točna, a a a 3 » a«4R s aa« aaa ■ x s a d nas s s s s s »s a c s & a & a b s s & a e a s a s a Obenem želi osem cenj. odjemalcem veselo in srečno Novo leto / Se«si*n*a!^afasaS3Ssa*(*a.sBas!e»«!BsaaBBaBBBaa*o»,«a«B®®*»a«»*!*«BB®«»«BM*«»»»»aBaHH»ssa»a®aa»BsaBaBaBKaaaBMBaBBRaBa8BBaai5 i§S^ Mante! Karel slaščičar ieia ulica - CEL1E - Ozk ulica pr'poroča cenj. gg. hotelirjem, kavar-mrjem in gostilničarjem. naifinei5e torte, desert in različno čajno pecivo po smernih cenah. Prevzamejo in efektu* trajo se tudi poštna naročila. Postrežba točna. Cene zmerne. ss ^ i£ *} ■ ‘Si Vi n 81 #1. 9} ;Bi m m tti“! ptlnišlii piVotfarna £ašHo priporoča , svoje priznano najboljše izdelke: Marčno, Dvojno marčno, Eksportni iežak in Porter. 5 SS’S Pozor! Pozor! Manufakturno blago najboljše kakovosti kupite samo v veletrgovin! • NV\j / s J pr, SOLNCU 1 j s CELJU Za obilen obisk se priporoča Alojz Drofenik CENE KONKURENČNE! Srečno NOVO LETO vsem cenj. odjemalcem. Mudim za takojšnjo dobavo po kakovosti ftaijbotjšo zidno in strešno opeko. Cene po dogovoru. Plačila na obroke. Za obilna naročila se priporoča Franc Kovačič Arclin Vojisilc Zvezna tiskarna V CELJU i z v r š u jemo vsa v tiskarsko in knjigovez ško stroko spadajoča dela točno, solidno in po konkurenčnih eenah Knjigoveznica. Vsakovrstne slike, karte i. t. d. izdeluje v najmodernejši obliki fotograf Cankarjeva 9, nasproti pošte. "Prevzame tudi vsakovrstna povečanja po: zeid ugodnih cenah. CEUHI POSOlim Stanje hranilnih vlog f}gp jnj|l fjig Qfl][j H OritllESlll Stanje hranUnih vlog čez Din 30,000.000'— _ MUHg a " * HI IIHBJUJ fez DJn 03)000 00()._ Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od 1. avgusta 1923 naprej po 6% brez odpovedi, 6V|o do 8% z odpovedjo, večje stalne naložbe in naložbe denarnih zavodov po dogovoru. Obavlja, vse denarne, kreditne in posojilne transakcije najkulantneje. GOSTILNIČARJI I POZOR! ... _ POZOR I NARAKSj starejS« podjetje £ IVAN najetarejg« podjetje IZDELOVANJA SODAVICE IN POKALIC LOŽNICA pri ŽALCU se prlporo5a cen], gg. gostilničarjem. Postrežba točna! Cene solidne! HOTEL „UNION" CELJE iiiiiii!iiii:i!Hiitmiiiiiiiiiiimiiitfiiiiiijj|||||||||j||j|||||||||||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMmfiiiiiHttif Dnevno salonski bvaptet Za prvovrstno kuhinjo, kakor vedno sveže pivo »Lezak« ter izborno sortirana vina skrbi restavrator ter se priporoča za obilen obisk Milan MartMć, MUr. Ofone/n vse/n svo/Z/n cen/, c/fcsfova/cem vese/e £ož/c/ze/>rax/z/£e//z srečno JŽfrooo /e/o \ i ■ ■ ■i 1 i 1 I" ‘i I | i ■ i r i i ivovarna .UNION* v Ljubljani priporoča svoje izborne izdelke, kakor: dvojno marčno pivo v sodčkih in steklenicah črno Herkules-pivo v sodčkih in steklenicah Dliparstve In vodovodne Instalacije Franjo Dolžan Celje Kralja Petra cesta se priporoča za vsa v zgoraj navedeno Stroko spadajoča dela kakor,tudi popravila. Proračuni vedno na razpolago. Postrežba točna. Cene solidne. ČEVLJE najmočnejše, in sandale, najcenejše in naj-finejSe, kupite v veletrgovini R. Stevmecki, Celje, ker vsakdanje čevlje izdeluje sam po domačih čevljarjih, fine, šivane p dobav jam v velikih množinah iz najboljših tu- in inozemskih tovarn. Trgovci engrn-cene. Cenik zastonj. Glavne zaloge: Celje. Poljčane io Varaždin. Gustilničarii in kaianji. pozor! L«11« (9 G> A; Res najboljše pristno namizno in sortiranu vino *-■ * ~ '' 1 ' ~ ; j . . , iz irseii viraojj*»»,«$r*iJ-s kpajev dobite po zelo nizkib cenab ps»l FRANJO CAJNKO veleirgovins z vinom v Siovenjgradcu, lastnik goric v Ljutomeru, Halozah in Kamnici pri Mariboru Vina v steklenicah (buteljke) vseh vrst Zajamčena solidna in točna postrežba. Ceniki na razpolago. Pristno črno dalmatinsko vino za zdravila* Samo naročite in prepričali s® bodete, da ne pretiravam. priporoča svoje kot Izborno priznano marčno pivo - Bock-pivo vr sodčkih In steklenicah -r* A N T. RUD. LEGAT « m _____________________ « Zasebno učilišče za strojepisje V in stenografij o. Maribor, SLOVENSKA ul. 7. ■ > ;• ' * » ------------------------------ ; Začetek novih tečajev dne 1. oktobra 1034. * ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■ve**"*