Poštnina plačana v gofovlnt. Maribor, četrtek 14. oktobra 1937 Stev. 234. Leto XI. (XVIH.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel.„ uredništva in uprave 21.55 s sprejema oglas Ljubijo JUTRA (« Obtožujem! »H ^ Dva dogodka sta prinesla v težko, svinčeno evropsko vzdušje nekoliko vsaj navideznega, trenutnega olajšanja in ublažitve. Prvi dogodek je obojestranska izmenjava not med rajhovsko in belgijsko vlado. V rajhovski noti se berlinska vlada obvezuje, da ne bo kršila teritorialne nedotakljivosti Belgije, razen če bi Belgija sodelovala v oboroženem sporu, v ■katerem bi bila zapletena tudi Nemčija in če bi to sodelovanje Belgije privzelo obliko vojaških operacij proti Nemčiji. Važna je tudi ugotovitev rajhovske vlade, s katero priznava, da predstavlja nedotakljivost Belgije skupen interes za za-padne velesile. Prav tako pa izjavlja nemška vlada svojo pripravljenost, da po ogledu francoske in britanske vlade podpre Belgijo, če bi postala cilj kakšnega 'napada ali vpada. Belgijska vlada pa izraža v svoji noti zadovoljstvo radi berlinskih zagotovil izražajoč berlinski vladi svojo največjo zahvalo. j Tako se je zgodilo nekaj, kar je Hitler namigoval že 30. januarja. V Parizu in Londonu so sprejeli poročilo o tem pomembnem dogodku z vidnim zadovoljstvom, saj ostane Belgija v smislu zagotovil belgijskih državnikov še nadalje zvesta Društvu narodov in saj se s takšnim korakom oblikuje v itak vznemirjeni Evropi mirovno razpoloženje in znosnejše stanje. V ozadju tega dogodka so seveda tudi Specialna prizadevanja belgijske vlade in zlasti belgijskega zunanjega ministra Spaaka, ki je po strankarski pripadnosti socialist in ki mu je s tem uspelo, da zada Degrellevemu že itak močno zrahljanemu in razkrajajočemu se reksizmu nov udarec in mu s tem izbije iz rok vso izdatno konjunkturo, ki jo je mogel imeti Degrelle spričo svojih germanofilskih, po notranje-političnih vidikih pretehtanih težnjah in pa znanih koketiranj s flamskim delom belgijskega naroda. Nedvomno je Belgija s tem rešila demokracijo v svoji zemlji in preprečila možnosti nepredvidenih preokretov, ki bi mogli biti posledica morebitne reksistične zavlade v Belgiji. Drugi dogodek, ki je vsaj nekoliko in Za trenutke razpršil temna politična obarja, pa je poslednja koncesija, ki sta jo dali pariška in angleška vlada Italiji s tem, da sta, kakor se glasijo informacije. Pripravljeni, da se v smislu predloga, ki ga vsebuje odgovor rimske vlade na zna-angleško francosko demaršo v Rimu Mussolinijevem obisku v Nemčiji, obravnava vprašanje prostovoljcev v londonskem nevtrainostnem odboru. V Pa-riz,u so zasnovali novo potezo v tej d> Pjpmatični borbi s tem, da pristaja Franca na kratko zasedanje londonskega od-Yra m da se obravnava vprašanje prostovoljcev. vendar pa naj se skoro i-to-^asno sestane po pariški in londonski vladi Predlagana konferenca treh, ki naj Razpravlja o sredozemskih problemih, "^dvsem pa o vprašanju balearskega točja, po katerem imajo v Rimu precejale skomine. n ?^veda niso izključena kakšna prese-e 1Ja- ki bi utegnila na novo zatemniti 0 r°Pska obzorja, saj prihajajo poročila n'°vih velikih intenzivnih italijanskih Wallstreet epicenter borznih potresov po vsem svetu PRAGA, 14. oktobra. Tukajšnja borza je imela svoj novi »črni« torek. Obiskovalcev borze se je lotilo silno razburjenje. V splošnem prevladuje mnenje, da obstojajo vzroki novih padcev na borzi v inozemski psihozi, ki je nastala radi mednarodnega političnega položaja po Rooseveltovem govoru in ki je v paničnem razpoloženju povzročila nove katastrofe na vseh svetovnih borzah v valu, ki je izšel iz Wallstreeta skozi vsa središča svetovnega gospodarstva. Ut&U£ašisUhd mmske §tmm v Hum RIM, 14. oktobra. Tukaj se je pričel pred izrednim sodiščem za zaščito države monstre proces proti 14 mladeničem iz Milana, ki so obtoženi, da so stvorih tajno organizacijo antifašističnih skupin 12. dmudm mtHve v Musi# z namenom, da se zruši obstoječe režimsko stanje v Italiji. Najmlajši mod obtoženci je star 22 let. Obtoženi zatrjujejo svojo nedolžnost, I Satiahd ofatomk MOSKVA, 14. oktobra. Na podlagi sklepa osmega izrednega sovjetskega kon gresa in na podlagi člena 72 določb o volitvah v vrhovni svet sovjetske unije, ie sklenil osrednji izvršni odbor sovjet- ske unije, da določi te volitve na 12. ■december 1937 in da se prične volilna borba za te volitve drugo polovico oktobra 1937. Hemija miomttija mimskslva ac kde-- Š&6& ki BERLIN. 14. oktobra. Tukaj se bo v I jena v ministrstvo za kolonije. Zatrjuje najkrajšem času ustanovila centrala ža se. da bo vodstvo omenjene centrale kolonije, ki bo pozneje verjetno pretvor- i prevzel von Ribbentrop. m 4h$šš$š ms$det& HUmhoI 11 v^iuvni uucii£i vinu lun i »cin mu u ra‘!nsPortih vojnega materiala za gene-tucT 1 ranca v Sp niji in saj se čujejo v0iVes".. da se Francija ne bo zadi-da h Z otvoritv'j° pirenejskih meji r: ° Pozva'a pod orožje nekoliko letni-Prj. .v,°^ni*1 obveznikov, če bi diplomatična Itali- anja <)Sta'a brezuspešna in če bi Ja z letališča v Sarzani na Sardiniji LONDON, 14. oktobra. DNB poroča: »E veni n g Standard« trdi, da se je tekom izmenjave misli, med Francijo in Veliko Britanijo iz gotove strani pojavila suge- stija, naj Francija in Velika Britanija začasno zasedeta otok Minorca, tako da bi se na ta inačin oreprečila italijanska okupacija tega otoka. TOKIO, 14. oktobra. Službeno poro^ čilo japonskega vojnega ministrstva navaja pomembne številke o kitajskih izgubah v Šanghaju. Število kitajskih mrtvecev od 22. avgusta do 5. oktobra t. 1 se računa na 56.767. TOKIO, 14. oktobra. Reuter poroča/ »Ašahi« objavlja poročilo svojega rimskega dopisnika, ki zatrjuje, da je Italija pripravljena celo vojaško pomagati Japonski v rlučaiu, če bi se japonska akcija v Kitajski pretvorila v odkrito voino s komunizmom. ŠpaiKk; rjosli Zdi se, da se je tudi ta vmešaval v neko nev .■nic*avanj£ (Iz »Ošiš. ježa«.) znova pošiljala bombnike s transporti bomb na balearsko otočje. Tudi' iz Londona prihajajo nepacifistiaci glasovi. Senzacija posebne vrste je čfriuk slovitega publicista Vernona Barthl -'a v liberalnem listu »News Chronicle« pati naslovom »Obtožujem!«, v katerem ostro napada britansko vlado radi njenega kunktatorstva in radi njenega cincantva od abesinske vojne sem, ki da je kvarno brionskemu prestižu in slovesu. Za lO-nmi delovni teden! V Pragi je bilo te dimi 81. zasedanje upravnega sveta Mednarodnega urada dela, ki mu je predsedoval topot angleški delegat Legget. Na dnevnem redu so ‘bila važna in pereča vprašanja obrtnih in industrijskih šol. zavarovanje obolelih delavcev, pokojninsko zavarovanje, delovni odnosi ♦td. Vsi delegati upravnega sveta so. sc bavilj s problemom izboljšanja zaposlitvenega stanja in sklenili, da to delo čim bolj pospešijo za končno dosego ratifikacije vseh mednarodnih določb, zlasti pri onih vladah, ki tega doslej še niso storile. Na letošnjem zasedanju v Pragi se je z 20:6 glasovom izglasoval sklep, da bo mednarodna konferenca na svojem prvem zasedanju (v letu 1938) razpravljala o skrajšanem 40-urnem delovnem tednu. Ta konferenca bo sklicana 2. junija 1938 in bodo medtem prejele vse vlade posebne resolucije, do katerih bodo lahko zavzele svoja stališča. Zdi se, da bo moralo vprašanje 40-urnega delovnega tedna prebroditi še mnoge zapreke na poti do svojega končnega uresničenja. Na banketu, ki ga je priredil na čast delegatom češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža, je sam Hodiža v svojem govoru podčrtal neprekinjeno dalo Mednarodnega urada dela, ki je stalno na braniku za pravice delovnega ljudstva in ki skuša urediti predvsem gospodarske in delovne prilika in odnose. Potrebno je zajamčenje ravnotežja med gospodarskimi in socialnimi interesi odnosno zajamčenje realizma v javnem in zasebnem gospodarstvu. To je naloga svetovne demokracije, vse delo pa mora sloneti na kompromisu vseh, ki so na tem problemu zainteresirani. V Belgiji imajo po zakonu iz leta 1936 tudi nameščenci pravico do plačanega dopusta. Poleg tega ima vsak nameščenec, kadar potu.ie na dopust, primeren popust na železnicah. Nedotakljivost bolezenskih podpor in nezgodnih rent. Podpore, ki pripadajo zavarovanemu članu ali svojcu zaradi bolezni, so nedotakljive; izplačati se morajo le upravičenemu članu. Nedopustno je, da bi urad ali tretja oseba (n. pr. upnik člana) povzročila zaplenitev ali zastavitev podpore. Tudi je nedopustno zakonite podpore kompenzirati s kako drugo terjatvijo. Vse tozadevne pogodbe so pravno neveljavne. Le v enem primeru dopušča zakon, da se zakonita podpora ne, izplača članom, pač pa tretji osebi. To je v primeru, ako zavarovani član za čas bolezni dobiva pri svojem delodajalcu stanovanje in popolno oskrbo. V tem primeru se sme denarna podpora namesto zavarovanemu članu izplačati delodajalcu. To pa samo s pristankom zavarovanega člana. V primeru, da ima član pravico do dvojne hranaririe, se sme ena hranarina izplačati naravnost zdravniku, ki ga je zdravil, in pa za zdravila lekarni, drugi del pa se mora brezpogojno izplačati članu. Nezgodna renta se ne sme odstopiti drugemu, se ne sme zastaviti, niti ne zarubiti in tudi ne kompenzirati, to je zamenjati s- kakim drugim ponesre-čenčevim dolgom. Izjeme tvorijo le oni primeri, kjer je ponesrečenec po zakonu dolžan s svojimi dohodki vzdrževati sorodnika. Tu imajo sorodniki pravico, da zašežejo rento, ako bi jih ponesrečenec zapustil in prenehal vzdrževati. Ako bi ponesrečenec bodisi z delodajalcem, bodisi z drugo osebo sklenil tako pogodbo, s katero se odreka delno ali v celoti nezgodni renti, ki mu po zakonu pripada, je taka pogodba brez vsake pravne veljave. Stran 2. PMedi Mariborski »Večernik« Jutra Bg55?!?.-^gi m ima ——M-Maa — iinwi>i>wiiriiiBMMM— V Mariboru, dne 14. X. 1937. Nova nevarnost Neki ljubljanski list piše: »Novi načrt zakona o samoupravnih hranilnicah je naletel v vsej Sloveniji ha enoten odpor. Ta načrt nikakor ne kaže, da bi hotela naša gospodarska politika kreniti na drugo pot. Tildi v tem načrtu se jasno vidi tendenca, forsirati na vso jnoč državne privilegixane denarne zavode. Zlasti se to vidi v določbi, da bi smele hranilnice nalagati samo 20 odstotkov svojih hranilnih vlog v dolgoročna posojila in da se smejo dajati posojila le v domači in sosedni občimi. To pa pomeni na eni strani. da bi se ustavila na mah vsa stavbna •delavnost v Sloveniji, na drugi strani pa novo koncentracijo slovenskega denarja v državnih dettarhih zavodih, od koder, kakor vemo, zasebnik denarja dobiti ne more. Ako bi se ta načrt uveljavil, bi stali v Sloveniji pred novo gospodarsko krizo, ki bi bila umetno povzročena.« Pr' m®J* »Kmetski list« piše v št. 40: »Cvetke nalbollš^ga katoliškega dnevnika. Mislim, da smem povedati tudi jaz. ko je bilo nekaterim drugim dovoljeno. »Kovine Slovenske Krajine« namreč pišejo: „Va-rujte »e one nekatoliške miselnosti, ki oznanja neko svojevrstno, polovičarsko Nainevameiša laponska talna zveza H; r o t a, ki ima tudi svojo besedo pri »Črnem zmaju«. Leta 1934 je šanghajski list. ki ga zdr- , »v. . . ,. . , f» žuiejo Amerikanci — vse časnike v krščanstvo m ki ,o zastopa pr, nas Dom g h ju ]ačuj p,osamczne države, ki m svet. Zadnji dogodki v bližini .Doma in sveta’ so jasno pokazali, kam ta miselnost pelje.” Torej, zda.i pa vam, koliko je ufa bila! Polno krščanstvo zastopajo samo tisti listi, ki pišejo o velikn-laških senatorjih in komunističnih krne- vsed, kakor pridem.« Afriški zamorčki so tam zainteresirane, zasebnih časniš-kih lastnikov pa tam sploh ni — prinesel vest, da je bil današnji japonski ministrski predsednik Hirota član »Črnega zmaja«. List je hotel s to vestjo škodovati ... . , . • iugledu napadenega cdlifnika. Hirota pa tih vsi drugi pa najsi bodo se tako ka- tega n,iti naj • nj sn^tral za sfamot toliski, so nekršcamski. Pr mej, to si ampak je mirno priznal> da jc tej zvezi bom zanomml in povedal vsem m po-jzar8S p.ripadaL Leta 1904._5 je bil £lan tega kluba. Člani so bili tudi njegov minister za ziuiianj-e zadeve ’ Arita, nedavni moskovski poslanik Ola iti poslednji fa-»Del. politika« z dne 13. okt. poroča; ponski poslanik v Berlinu. Znano je strastno japonsko domoljubje, 0,1 tiarakirja do torpeda za posameznega človeka in mikadove I ali z Gestapom. To je domoljubna združ-j ki se bavi z vohunstvom ravno tako kakor z gospodarskim izvozom in z brigo za dijake. V tej združbi so general; in duhovniki, pa tudi mali trgovci in gejše. Mreža njenih zastopnikov obsega in oklepa kraljevsko palačo prav tako kakor ribiške koče na Sahalitfu. Narodni cilj tega kluba je utopističfiii in zelo, zelo oddaljen: na azijski celini — Azija Azijcem pod japonskim vodstvom, na morju japonska nadvlada tja do avstralskih obal. O teh načrtih vedno po malem do-znavamo iz sodnih obravnav, ki se vršijo zdai v Novi Zelandiji, v katerih nastopajo trgovci z japonskim porcelanom, japonski kuharji ali po videzu nepomem-i ni i« neznatni »slučajni vohuni«; za vse ; te se pred sodiščem dokaže, da so člani »Črnega zmaja«. Značilno je delovanje »Črnega zmaja« pri »pripravah, da ao~ ‘ starte kakšna tuja država ali dežela zrela za napad.« Že davno, preden izbruhne vojni spor radi določenega ozemlja, ga zasedejo člani »Črnega zmaja«, jemljejo kmetijska posestva v zakup,> kupujejo brivnice, podkupujejo železniške uradnike, zasedajo učiteliska mesta; kjer pa pride do odpora, preganja ta 2družba svoje nasprotnike z brezobzirnim nasiljem. Ko je po zasedbi Mandžurije zbujala in držila japonski tek še Notratua Mongolija. so začeli s pritiskom na mongolske kneze, 'ki so imeli vodilna mesta. Princa Vana je zlasti čar premagal, tri drug! mongolski plemenititi na so se uprli in so eden za drugim pomrli septembra in oktobra leta 1936 pod skriv nostnimi okornostmi, ki še niso pojasnjene. Eden najpomembnejših članov »črnega zmaja« je general Doihara, ki mu je pri poslednjih dogodkih poverjena posebna vloga. Podrejen mu ni samo oddelek »Črnega zmaja« za Kitajsko, ampak še važnejša vloga v vročem obmejnem ozemlju, odkoder izhaja glavno delovanje proti Sovjetski zvezi. Delo tega kluba pa se po njegovem načelnem načrtu razteza tudi na Indijo, japonske agente so zasačili celo v Palestini, lrg£;?jzirana vššla rodoljubna služba, in japonsko carstvo ima'v njem nevarno orožje proti vsem nasprotnikom: Osnovala sta ga Utsida in Tolama leta 1901.'Zdaj je Tclamovo ime postalo skoraj sveto in na stotine legend je v zvezi z osebnostjo tega majhnega človeka z dolgo belo brado, ki z zadovoljnim nasmehom goji svoje vrtnice, obenem pa zapoveduje vojski šestdeset tisoč mož, ki ga slepo ubogajo, Napačno bi bilo, če bi hoteli »Črnega zmaja« primerjati z »Dixieme Jablanah, občina Cirkovce, je na gospodarskem poslopju posestnika Fingušta Jožefa na nepojasnjen način izbruhnil požar. Vse poslopje je pogorelo. Požar je linici! titdi vse poljske pridelke iti gospodarsko orodje. Škcda znaša približno din 70.000. — Drugi nepojasnjeni požar pa vojim | j« izbruhnil v Šikolah, ko je pri posestnici Mariji Veranič pogorelo gospodarsko poslopje in znaša škoda 12.000 din. Vlomifci v gostilni. V minuli noči je neznani storilec vlomil skozi okno v gostilniške prostore posestnice Zel Marije v Staršah na Dravskem polju. Tat je iz nezaklenjene -omare pokradel razno blago oziroma obleko v skupni vrednosti Din 2000.—, ' evo uspela predstava. V torek 12. t. m. Bureau«|ie bila v tukajšnjem gledališču otvoritve- 3jS3BCfl k lepemu uspehu, kar je nedvomno zasluga režiserja J, Borka, ki se mu bo, upajmo »osrečilo, da nam s svojo pobudnostjo in veščo roko. o čemer priča torkova otvoritvena predstava, ustvari v Ptuju stalno gledališče, ki bo v svojem poslanstvu lahko vršilo pomembne nacionalno kulturne naloge. Režiserju I Borku in vsem sodelujočim igralcem ter igralkam Čast in priznanje. Krstni ter otvoritveni predstavi je prisostvoval tudi avtor »Skednja« I. Krajnc. Med zdravniki. Prvi zdravnik: »Preteklo noč sem M petkrat zbujen iz spanja!« Drugi zdravnik: »Zakaj si pa ne potrosiš postelje s »Zacherlinom«?« t JOSIP SINKO : M©#i spomini {Sličke iz slovenskih narodnih borb pred in med vojno). I To Underrainovo nasilstvo je razburilo celi ormoški • >kraj. Po dogovoru sem za 7. maja 1903. sklical shod županov in svetovalcev ormoškega okraja. Zastopane so bile vse občine, bilo nas je nad 50 zastopnikov občin. Povabil sem tudi nekatere druge odlične slovenske može. To Je izvedel okr. glavar in zopet me je klical. Vprašal me je, če je res, da so se shoda tudi privatne osebe udeležile. Potrdil sem mu s pripombo, da sem na shod tudi naše može-veljake vabil, brez vabila pa vstop ni bil nikomur dovoljen. »Dobro,« mi pravi, »vi kot sklicatelj boste kaznovani.« Toda grožnje ni izvršil, pač pa je nekaterim županom radi odklanjanja nemških dopisov z globami (50 K) žugal, vendar je tudi tu ostalo samo pri grožnjah. celjskimi narodnjaki. Pripravljalni odbor je 5. marca v uradu, ker se seli v Maribor. Vendar grem v pisarn0 1905. predložil pravila »Zveze županov in svetovalcev in ga tudi najdem. Poslovim se in se mu ža njegovo ormoškega okraja« namestništvu v Gradcu v potrditev; podporo v uradnih zadevah zahvalim. On pa mi pravi-1 oda pravila so bila z odlokom od 28. marca 1906. »kot »Vi niste meni hvale dolžni, pač pa jaz Vam. Vaša nezakonita in krivična po svojem smotru« zavrnjena, trmoglavost je kriva, da sem se naučil slovenski ura- zopet žavrnjena. Vprašal Seill naše takratne poslance Najel si je učitelja za slovenščino in se je v kratkem za svet. Eden je bil užaljen, da ga nismo takoj spočetka toliko privadil,, da je navadne zadeve kratko slovenski obvestili o naši nameri, drugi ni odgovoril, le dr. Ploj reševal, se je zanimal za stvar. Pisal mi je, da nima upanja na * uspeh, ker v Gradcu ne bodo svojega mnertja spreme- L. 1906. se je vršila mesto umrlega Žičkarja voliicv nili, boje se takšne zveze, dasi v pravilih ni ničesar, poslanca iz pete kurije za dunajski parlament. Cela kar bi bilo »staatsgefahrllch«. Predložimo jih naj v Spodnja štajerska je volila enega poslanca. Radi kandi-* tretjič, in ko bo prišit) odklonitev, mu naj pošljemo ves dature je bil shod zaupnikov v Celju. Predsedoval ic materijal, on bo sestavil ugovor na ministrstvo in even- poslanec prof. Robič, ki je žugal, da vsi slovenski P°" tualno potem še na državno sodišče. Vložili smo pravila slanci odložijo svoje mandate, če ne volimo dr. Korošca, v tretjič, in namestništvo jih ie s pripombo, da bi Proti takšni samovladi se je upr|a nacionalna na- »povzročila zveza motenje obstoječe ureditve samo* prCdna javnost in pričela s pripravami za ustanovitev Drugi županski shod je bil 29. dec. 1904. in tretji upravnih občin« zopet odklonilo. Sestavili smo ugovoH napredne slovenske stranke, zlasti kol protiutež proti 8. febr. 1906. Na teh shodih zbrani župani, svetovalci na ministrstvo ter ga poslali dr. Ploju v pregled, nato štajercijanstvu, ki je takrat pod krinko naprednjaštva i—.!-,. j ■ ga pa z njegovimi dostavki odposlali in dr. Ploja o močno pridobivalo tla. Novinar Vekoslav Špindler je ^ obvestili. Toda rešitve nismo dočakali. knjižici »štajerski Slovenci, kaj hočemo?« formuliral in odborniki so terjali slovensko dopisovanje oblasti občinam, zahtevali dvojezične napise na uradih in železnici ter izklicavanje postaj v slovenskem jeziku. Skl tem Dr. I loj je dosegel, da se poznejši okr. glavarji in nacionalno-, socialno-, gospodarsko- in kulturno-pohti •n nili mil' i-\ imX pl/ii/nnoblli t »1 1-v _____ X ! .____ 1 ' . • . i ... .„!U 4-tl /At \t\ j vi uuvni| iii \jyj, iivj/ii * w_ i ( dor posegel (udi v našo v Celju ustanovno zborovanje Narodne stranke za Sta-alni) list je osmešil naše jersko, se je sklenila ustanovitev strankinega glasna BUrgermeister von Polsfrau h5rt schon den Zug slovve- kler ni nesrečni domači razdi nlsch pfeiten« (»Središki župan že Cuje, kako vlak po stvar. Neki' slovenski (klerik; slovensko žvižga«). Na prvem shodu je bila tudi izre- županske shode, osumil mene, da hlepim po načelstvu »Narodni List« in se je izvolilo strankino vodstvo z ■ ena zaupnica našim poslancem. okr. zastopa itd. Oblasti so hitro zavohale, da ni več g. dr. Vekoslavom Kukovcem kot predsednikom, midva Na shodu 8. febr. 1906. je bilo sklenjeno, da se sloge med nami in dobili smo zopet nemške uradnike, z žalskim županom Širco pa sva bila podpredsednika ustanovi Županska zveza za ormoški okraj. Osnutek Nekoč sem prišel h glavarju in ko sem svoje uradne vse do svetovne vojne, ki je zadušila strankino delo m pravil jc prinesel na shod taktatni urednik celjske »Do- posle obnvtl mu rečem, da moram še k referentu ba- njeno glasilo. movine« Vekoslav Špindler, ki ga je sestavil skupno s romt N. Glavar mi pravi, da baron skoro gotovo ne bo • (Dalje.) V Maribor it. dfre 14. X. BSSBSrar Milan Kajč: v 1937. 3SS.Taam Mariborski »Večerni k« Tutra Krčmarjev travnik se je začenjal tik za vaškim pokopališčem. Dan je bil vroč, ko so fantje in dekleta obračali seno. Od časa do časa so si sposodili Sama, da je slo delo laže od rok. šamov drobni obraz z obilnim rdečim nosom se je le zaničljivo smehljal; ni se mu zdelo vredno odgovarjati-, in tudi ljubilo se mu ni. Prejšnji dan je bil sušil brez srajce in sonce ga je neusmiljeno opalilo po grbastem hrbtu. Njegovi gibi so bili okorni in drobne oči so komajda pogledovale iz jamic. še ni bilo dvanajst, ko je del raso-he na ramo in jo sredi zbadljivk odkuril 2 dolgimi koraki. »Nevihta bo, pa je, boljše, da se prej najem, da kmalu zopet začnem z delom,« je pojasnil gospodinji, ki je pravkar stopila iz kuhinje. * prav,« je prikimala, šamo je imel protekcijo. Nekaj radi svojih sivih las in grbe, pa tudi ker je bil revež, prepuščen zasmehovanju vaške de-ce in neslanim šalam odraslih. Naslonil je rasohe ob zid in prisedel k šoferju, ki je za mizo, — katera je stala poleti pred hišo — čital časopis. Poštar in financ, ki sta bila prav tako kakor šofer tukaj abonirana, še nista prišla, zato se šamu ni bilo bati, da je komu napoti. »Mokri bomo,« je rekel s svojim debelim glasom in se odhrkal, šofer pa se je le zaničljivo nasmehnil. »Kam pa gledaš; na jugu je res oblačno, pa oblaki pridejo od severa, z Goričkega.« šamu se je zdela ta razlaga nepotrebna. Njegove oči so bile očividno drugje. »Ste jih videli zjutraj?« je vprašujoče pogledal šoferja. »Koga?« »No, transport; trideset voz je bilo. Vse gre zdaj v Nemčijo. Celo potnih listov je v Lendavi zmanjkalo, da je moral nehče v Zagreb ponje, z motorjem, mi je Ferenc pravil.« Ferenc je bil cestar, oziroma njegov pomočnik. Na kolcali je vozil vegasto škatljo in vanjo zbiral posušene odpadke. Zraven pa je neutrudno ponavljal: »Preljubo veselje, oj. kje si doma?« Včasih je tudi govoril po angleško. Tega se je naučil v Ameriki. — Ko se je vračal, mu je nekdo ukradel ves denar, dvajsetletni zaslužek, in potlej se mu je omračil um. Š šamom pa sta se le še kaj pomenila, saj ju je družila ista usoda, šamo, tako so ga nazivali ljudje mesto Samuel — je bil prej bogat trgovec, Zid, ki pa je osemnajstega letčj, ko je denar izgubil vrednost, izgubil vse premoženje. V obupu je začel piti in to v taki meri, da naposled ni bilo velike razlike med njim in podcestarjem Ferencom. »škoda, da sem prestar, da ne morem z njimi,« je menil proti šoferju, zavidajoč sezonske delavce. Potem pa so mu drobno obličje jele prerezati gube in lftotne oči so zaživele, da ga je šofer začuden pogledal. »O, Bog,« se je radoval. »Kmalu grem tudi jaz na pot...« »Zakaj se je tako veseliš, šamo?« te je nagnil k njemu šofer. »Hej, lepo je na poti. Čakovec, Varaždin, Zagreb, pa še naprej, peš s palico v roki, to je življenje.« »Gotovo ti zagrebški Židi pomagajo, da ti potem čez leto ni treba delati?« 'Kaj Še, pri njih niti prositi ne smem. ^č pa na občinah. Po sedem deset dinarjev dobim ponekod in še jesti mi dajo, pa prenočišče.« Medtem je pritekel na dvorišče rjav Pes in se naglo dihajoč spustil kraj stopic. Njegovo sopenje se je zmerom bolj "niirjaio, pri vratih je bilo čuti razgo-v°r deklet in fantov, ki so prihajali s Javnika. 'E, gospon šamo, vi pa tu sedite, ko mi potimo,« ga je zbodlo dekle in si i riavo lahtjo otrlo pot z obraza. ^amo ji ni zameril, le smehljal se Je in n’islii na s^ojo pot. Potem je vstal in se-k dolgi mizi za služinčad. Vščipnil je ek'e kraj sebe in začel zajemati juho in Pr,grizovati kruh ter govedino. K pogr-mizl kraj šoferja pa sta prisedla ble C| Poštar in nato rejeni, rdečelični financ; 5m°kanje in zvenčanje žlic je vse krepit1 nolnilo soparno opoldansko ozračje. 1 "'h je nofefrnil veter, da so zanihale Stran 3. asssr. . MWU6 Ob svežem grobu A. Turka. Ginliivo in urobmo je bilo poslednje' slovo od prerano umrlega vpok-ojenega železničarja Alojzija Turka, ki so ga pretekli torek na njegovi poslednji poti pospremili njegovi številni prijatelji, znanci in Sokoli. Med odličniki se je udeleži! njegovega oogreba tudi bivši mestni načelnik dr. F. LiDOld. Vrlemu narodnjaku in Sokolu, ki je bil v krogu drage mu družine vzoren, skrben, plemenit oče. naj bo domača zemlia lahka. Spomin nanj bo živel trajno med nami. Odlikovani. V nedeljo dne 10. oktobra 1937 je na slovesen način in s prisrčnim nagovorom izročil višji svetnik Štukelj kot zastopnik poštne direkcije odlikova-ja z Najvišjega mesta za vestno, dolgoletno in požrtvovalno službovanje v poštni, telegrafski in telefonski stroki in sicer red sv. Save V. stopnje višjima kontrolorjema Beletu Štefanu in Zablačanu Valentinu, zlati kolajni pa poštnima pod-! uradnikoma Bauman Vinku in Šajni Franu. Uredništvo in uprava »Večernika« in tuk. podružnice »Jutra« imata odslej samo telefonsko številko 24-55 (ne več >4-40). Koles, in motoc. klub »Perun«, sekcija Pobrežje, vabi cenj. občinstvo to vsa bratska in prijateljska društva na veliko športno akademijo, ki bo v soboto, dne 16. okt. 1937 ob pol 21. v Renčljevi dvorani na Pobrežju. Za obilno udeležbo orosi odbor. Česky klub. V petek o!b 8. zvečer priredi Ljudska univerza predavanje o našem liričnem pesniku Petru Bezruču, s katero prireditvijo se bomo pridružili proslavam TOletnice tega popularnega pesnika na Čehoslovaškem. Izkažimo jubilantu zasluženo spoštovanje z obilnim obiskom! Odbor. Soboto, nedeljo v mati kazinski dvoran! pri pogrnien*h mizah nostoviini koncert Zaharoif. Društvo »Nanos« vljudttč vabi cenjeno Kaditi....................in vendar imeti Mešoeče bele zobe! Zoprna zobna prevlaka, ki nastane pri močnem kajenju, se da odstraniti zelo preprosto. Zjutra} kot prvo, očistite si temeljito svoje zobe s Chlorodontom. Chloro-dont, ta prijetno osvežujoča zobna pasta, osnaži s svojo izredno čistil-nostjo celo orumenele zobe, da so bleščeče beli in odstrani zoprno in škodljivo zobno prevlako. Zvečer kot zadnje, očistite si brezpogojno predno greste spat ostanke jedil izmed zob, s tem da jih še enkrat temeljito očistite z zobno pasto Chlorodont. Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. Zadostuje ako le trikrat vbrizgnemo Chloro-dontovo ustno vodo v kozarec in že se poveča osvežujoči učinek redne ec' ' nege s Chlorodontom. k»MFw\šm j občinstvo, vsa kulturna in narodnoobrambna društva na trgatveno prireditev 16. oktobra ob 20. uri v Narodnem Kino Unior Veseli dunajski film »Silvija in njen šofer«. Olga Čehova, Ousti Zadnja pot sreskega načelnika dr. Ipa- domu. Vstopnina samo din 6.-vica. Ob številni udeležbi pokojniEoVih nroda.ii. pred-jHuber, Wolf Retty, Leo Slezak Narodna odbrana priredi v nedeljo dne 17. t. m. svojo redno tombolo v korist i znancev in sorodnikov >3 bil včeraj po- j poldne pogreb blagopok. sreskega načelnika dr. M. Ipavica. Tople, prisrčne po-j nove šole pri Sv. Treh Kraljih nad Ma-slovilne besede sta mu spregovorila ob renbergom, ko bo med srečne dobitnike grobu ravn. dr. Josip Tominšek v imenu Zveze protituberkuloznih lig, Šolski nadzornik Alt pa v imenu tuk. krajevnega odbora Protituberkulozne lige, k/tterega dolgoletni, zaslužni predsednik ;'c bil pokojni dr. Ipavic. Smrtna kosa. Na Teznem je umri v starosti 61 let uivši redar Bučinek Janez. Na Vojašniškem trgu 2 je preminila v častitljivi starosti 74 let zasebnica Heine Jožefa. Preostalim žalujočim naše iskreno sočutje! Brivci. Dne 23- oktobra ob 11. uri predpoldne se vrši v pisarni šole za rezervne peš. oficirje v Mariboru prva javna licitacija za oddajo brivnice v zakup. Natančnejši pogoji so razvidni med uradnimi urami v pisarni šole za rez. peš. oficire, vojašnica Kralja Petra. Četrtek, 14. oktobra ob 20. uri: »M-arUa Stuart«. Red B. Petek, 15. oktobra: Zaprto. Sobota, 16. oktobra ob 20. uri; »Najboljša ideja tete Olge«. Red D. Nedelja, 17. oktobra ob 20. uri: »Trije vaški svetniki«. Znižane čeme. Prem>era »Sodnika Zalamejskega« v Kovičevi režiji in v povsem novi opremi bo konec prihodnjega tedna. Najvidnejše vloge igrajo Kovič Pavel, Košuta In Grom. Nastopi pa skoro ves dramski ansambl in številni statisti. Pobreiki utrinki Prejeli smo: Ugledno uredništvo! Zad- razdeljenih nič manj kakor 20 tombol* skih dobitkov. Priporočamo, da vsak po možnosti seže po tombolskih kartah in žrtvuie mal prispevek za naše obmejne šole. Posetrte mednarodno lovsko razstavo v Berlinu s Dosebnim vlakom »Putnika« od 7. do 16. novembra. Vožnja, stanovanje in zajutrk le Din 1575.—. Prospekti, informacije in prijave pri »Putniku« Ma-nbor-Celje-Pttij. Izkoristite edinstveno priložnost! Prijavite se takoj! Žalna seja Protituberkulozne lige v Mariboru, ki je nenadoma zgubila svojega zaslužnega predsednika g. dr. Marka, . Ipavca, bo v petek, 15. t. m. ob 18.|njlc ste prinesli v Vašem cenj. listu, ki uri v društvenem lokalu. Odborniki se ■naj udeleže žalne seje polnoštevilno! Izlet v M ari a zeli zasiguran! Od 16. do se v našem obširnem Pobrežju, ki šteje po trditvi novega g. župana nad 6000 duš, zelo mnogo čita, ker prinaša iz tega pred- Liudska univerza v Mariboru priredi v netek proslavo sedemdesetletnice zna- j^ie pw‘mest?P^ a 17, oktobra prireja »Putnik« »let z mo- fliestnega zašel ja razne zanimive novice, ] dernim avtokarom v Mariazell. Na raz- davkoplačevalcev iz Zrkovske ceste menitega češkega pesnika Petra Bezru-ča. Predaval bo pisatelj A. Debenatc in pokazal njegovo značilno pesem o narodnem'in socialnem trpljenju šleziisklli Cehov. Pesnikovo besedo bo recitiral v originalu g. Drly, v slovenskem prevodu g. Vičar. — Naslednje predavanje bo v ponedeljek, dne 18. oktobra. Predaval bo znani predavatelj, lektor ruskega jezika dr. N. Preobraženski, o Maksimu Gorkem. se sprejemajo najkasneje do petka opoldne pr; »Putniku«, radi neznosnbga stanja iste. Kakor da se izvestni krogi norčujejo iz občanov, je ta apel ostal »bob ob steno«. Najbolj Kako bo z vremenom. Dunajska vre- frekventirana cesta sliči ob Času deževja menska napoved za danes pravi, da bo az-ljskim močvirjem. Številni delavci in - " delavlke, stotine ctrok osnovne šole, ki najbrže po večini jasno, jutranja megla, Donekod še slana, temperatura e bo po-igoma dvignila. Šahovsko bojišče... V kavarni Central je bil sinoči brzoturnir, ki ga je priredil Mariborski šahovski klub. Rezul- __ v , . ,v tati so bili naslednji: 1. inž. Prek 10 in Nočno lekarniško službo imata ta teden pol točk, 2. dr. Gabrovšek 10, 3. in 4 dr. Vidmarjeva in Savostova lekarna. I Krulc in prof. Stupan, 5. Kukovec 9, 6. ....... ■liju i Ban im Mešiček 8, 7. in 8. prof. Sila in Bien 6 med dvoriščem gostilničarjevim in gro-' jlL^Sn,Ž?’ fovskim parkom. Opoldanski zvon je utih "k ni,, ko.je bi.o U, drsajoče steple „ ^ enolično mrmranje zmerom razločneje. »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« Berač se je spustil na zadnjo stopnico, kluba bo prihodnji teden. Zima prihaja... Sedaj, ko je na vidiku zima, se množijo tudi tatvine zimskih njegova molitev, za katero se nihče od „ * v, L , ■, ' • , poslov in mize abonentov ni zmenil, je , Sov ^f M T •? ^ n ^ f zamirala, kakor je bilo prej zamiralo so-fcmureka S Si l 1 S Šamo je od časa do časa pogledal k njemu, obraz se mu je zmračil. Bližajoči se trenutki sreče, ko bo šel na pot, so gostilne na Aleksandrovi cesti. Policija sedaj storilca zasleduje. PO 4 mesecih je opazila tatvino zasebnica Marija šlikova, stanujoča na Koro- zdajci izgubili svoj pomen in zaveda! se cesti 74 pr 1 1 - T ' u, fv-.fm.' da ni nič hoiisi vi s. 7A- ™vila je namreč policiji, je oi tro, da ni nič boljši od berača, ki tam na stopnici čaka, da bo kateremu izmed poslov ostalo kaj na krožniku. da ji je njena služkinja, ki je bila pred 4 meseci odpuščena, ukradla 700 dinarjev gotovine ter nekaj starih avstrijskih Tistega večera, potem ko so spravili t,.™ ..j.,.«™,- ■ i • A ■ •c-o, »Je Samo v obupu napil. Zjutra).1 & "*",<> w- ko se je malce iztreznil, se je preoblekel Viom v - r.r f« "v& ueS™,"sr; ss: !n ™ "dorali? P pal'“ J“iPa SilovSka v Skalah ter oi..S * »Zakaj naj bi ac ob«i,X je modrova,. Zad^CS »ko je pa svet širok m nikomur ne mo- 5 - 1 ocuaj rem biti napoti! Kaj zato, če sem imel nekoč kodraste črne lase, da me je vsakdo rad pogledal in me je imela rada žena in deca, ki so me potem, ko sem čez noč postal berač, vsi zapustili. Bog z njimi!« In šel je na pot z novim upanjem. Le scujejo orožniki. 2t‘lene veje odcvelih akacij, tvorec mdjo i popotna; palica mu je bila tovariš. Hudobnež. V parku sedi stara devica z mladim gospodom na isti kipi: »Nebeško je sedeti tu v prosti naravi z vami, nad nama pa se jasno nebo prijazno smehlja!« Gospod: »Ljudje, ki naju vidijo, se tudi smehljajo.* lfeži v tej sloviti ulici (četudi se imenuje »cesta«), so poleg svojih učiteljev izpostavljeni »blagodejnemu« škropljenju tovarniških avtomobilov, tovornih in osebnih. Tu je tvornica svile K. Thoma s par sio učenci; tod prehodi dnevno po štirikrat več sto delavcev tvornice Hutter, Rosner, MautnCr itd. iz Melja, ker stanujejo na Pobrežju ... In kadar je kak pogreb? Teh pa je na Pobrežju menda dovolj?! Edino komunikacijsko sredstvo je brod, ki vozi, kakor se mu zljubi, vprašanje graditve mosta pa je padlo v Dravo... Ko je »državno« krmilo naše »pobreške republike« prevzela nova oseba, je nastal nov problem: »Kako priti iz luže?« Prejšnji g. Matija Volk se je trudil, kar se je dalo in nikdar ni bilo treba take kritike, a sedanji »guverner pobreške republike« nas je zapeljal iz Volkove luže, ki je še nekako bila znosna, v pravcato mlako in močvirje... Ironija usode je namreč, da je baš pobreška občina največ ji dobavitelj gramoza za Maribor In okolico, za lastno občino pa nima drugega ko rečni prodec. Struganje blata proti dravskemu nabrežju, ki je tik ceste, p^ se pušča v nemar. — Drugo pa napišite sami, kadar pridete semkaj hi Vas poškropi eden od 5 motociklov, 6 tovornih avtomobilov in 10 osebnih av-todivjakov od nog do glave, ne izvzemši obraz! 200 kolesarjev jlnevno pa kar izpustite. — Učitelfi, učiteljice, stara v imenu otrok.« PrJ mesarju. Ženska: »Prosim, dajte mi za pet dinarjev odpadkov. Pa prav veliko mi jih dajte, jih bomo imeli za našega psa!« Mesar: »Obžalujem, danes jih pa nimam.« Ženska: »Škoda! Vsi smo se že tako veselili nanje 1« Stran 4. Mariborski »Večernik« Jutra m>xr~ --t*- r> .•.r-T,y>w V Mariboru, dne MaawcBBwrr,T< "MsasRTru;.' 14. X. 1937. žgtffe|g Idefatum vesli Dr. Stojadinovič prispel v London LONDON, 14. oktobra. Jugoslovenski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič, ki je sinoči odpotoval iz Pariza, je danes dopoldne prispel v London, kjer namerava ostati dva dni. Na kolodvoru ga je pozdravilo osebje jugo-slovenskega poslaništva. Tekom dopoldneva je obiskal dr. Stojadinovič zunanje ga minstra Edena in druge člane angleške vlade. Danes popoldne pa bo dr. Sto-jadinoviča sprejel ministrski predsednik Chamberlain. Na čast jugoslovenskemu ministrskemu predsedniku bo danes opol dne v prostorih našega poslaništva inti men obed, ki mu bo prisostvoval tudi zu nanji minister Eden. Zvečer pa bo prire^ dila angleška vlada banket. Kakor se do-znava, bo ministrski predsednik dr. Stojadinovič tekom svojega dvodnevnega bivanja v Londonu stopil v stike z angleškimi državniki ter se z njimi porazgo-vorll o mednarodni siUtaciji. Ob tej priliki naj se tudi naveži stiki glede trgovinskih odnošajev med Jugoslavijo in Veliko Britanijo. Pariz hoče proste roke! PARIZ, 14. oktobra. V zvezi z včerajšnjo popoldansko sejo ožjega ministrskega sveta se doznava, da se je vlada postavila na stališče, da je treba storiti vse, da se reši problem tujih prostovoljcev v Španiji. Kakor se doznava jemlje angleška vlada načelno na znanje italijansko zahtevo, da se razčisti španski problem v okviru londonskega nevtral-nostnega odbora, vendar pa zahteva Pariz, da prične odbor takoj z delom. Francoska vlada se nagiblje k mnenju, da se mora predhodno doseči sporazum glede sporazuma med šestimi silami. V gotovem roku naj bi posamezne sile precizirale svoja načelna stališča v španskem' vprašanju. Če pa ne bi bilo mogoče doseči predhodnega sporazuma, potem mora pariška vlada smatrati, da so v tem ozirn odpadle vse obveznosti in da si mora pridržati popolnoma proste roke. lezničar I. g. Kopic (g. Nemec Fr.) po sporazumu. stranska sodnika gg. Klanjšček in Konic (Bizjak), Rapid—Železničar (rezerva) g. Peteln, Rapid—Železničar (ju-niorji) g. Bergant po sporazumu, čSK— Gradjanski g. Jančič. Plenarni sestanek mariborskih saveznih sodnikov za mesec oktober bo v sredo 20. t. m. ob 20. uri uri »Zamorcu«. — Poverjenik. Prvenstvene tekmo SK Mura : ISSK Maribor, ki se bo vršila v nedeljo 17. t. m. v Murski Koboti, bo sodil ljubljanski sodnik g. Vrhovnik. UtektHutske novice Trčila sta vlak in avtomobil. V torek ob polsedmi uri je krenil iz kolodvora osebni vlak proti Ljutomeru. Ko je privozil do ceste, ki gre proti Beltincem in križa žel. progo, je lokomotiva z vso močjo zadela v zadnji del velikega tovornega avtomobila, ki je prav ta hip vozil čez tračnice. Lokomotiva je zagrabila samo karoserijo in prevrnila avtomobil. Nesreča se je zgodilo v sekundi. Zaboji, v katerih so bile kokoši in jajca, so popadali na cesto in v jarek. V avtomobilu je sedelo četvero ljudi, ki pa se jim ni nič zgodilo. Avtomobil je poškodovan samo v zadnjem delu in so polomljena stekla. Na kraj nesreče je prihitelo takoj mnogo ljudi. Do nesreče je prišlo radi tega, ker zapora ni bila spuščena. ut&Ue Silen promet gre zadnje čase skozi naš trg: Z zadnjo katastrofo vuzeniškega mosta je bila prekinjena zveza med Muto in železniško postajo v Vuzenici. Muta kot industrijski center Dravske doline je morala sedaj ves svoj promet in transport preusmeriti na vuhreško postajo. Silni tovorni avtomobili, vozovi, pošta vozijo sedaj na Vuhred. Otvorjena je tudi nova avtomobilska zveza za osebni promet med Vuhredom in Muto. Ves ta promet gre skozi naš trg, ki je baš radi tega postal zelo živahen, nastala pa je tudi nevarnost prometnih nesreč večja. HtdiutM Mežke Vodnikova družba izda sredi meseca novembra knjigo »Enaintrideset in eden« izpod peresa našega znanega višjega režiserja in profesorja Osipa šesta. So to spomini vojnega .ujetništva avtorja samega. Knjiga živahno pripoveduje zgodbe enaintrideset in enega, ki so v niatu-ški Rusiji v mestu Rjazainu, brezpravni izgubljali svojo človeško obličje, blazneli, umirali, sanjali in hrepeneli ter čakali.... Ne odlašajte torej s pristopom v vrste Vodnikovcev. Javite takoj svoj pristop pri poverjeniku Vašega kraja, ali pa direktno pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Umetnostni teden v Mariboru, ki je živahno razgibal produktivne sile naših glasbenikov, književnikov in likovnih umetnikov, se je moral preložiti in bo uajbrže v času od 14. do 20. novembra t. 1. Poverjeništvo sodniškega odbora v Mariboru (službeno). Za nedeljo 17. t. m. so določeni naslednji sodniki: Rapid I.—Že- Skrivnosti 45 »Oče moj! Oče moj!« je prosil Leon in krčevito stiskal kaznjenčeve roke. Nesrečnež & zopet odprl oči in se zagledal v sina. In v teh motnih očeh se je posvetil jasen blisk veselja. Bil pa je samo kratek blisk, ki je takoj zopet ugasnil, ko je nesrečni mož zagledal krog sebe rdečkaste obleke svojih tovarišev kaznjencev. Nove učiteljske moči na naših šolah. Z začetkom oktobra so na sledečih šolah našega sreza nastopile naslednje učne moči: Glavan Alojzij v Stanetincu, Čater Alojzija v Stogovcih, Ahtig Marija v Sto govcih, Urbanek Filomena v Železni gori, Šteblaj Majda v Kapeli, Klamer Matilda v Križevcih, Karo Pavla v Šafar-skem. Učiteljice so povečini absolventi-nje učiteljišča šolskih sesjer v Škofji Loki. Po teh namestitvah je v srezu še vedno 20 nezasedenih mest. Potujoča protiplinska razstava banske uprave prispe na kolodvor v Veržej 22. oktobra, 21. oktobra pa bo potujoča razstava ves dan v Ljutomeru. 27. oktobra pop. in 28. oktobra dop. v Križevcih, 23. oktobra popoldne in 29. okt. dopoldne v Slatini Radencih, 29. okt. bo razstava v Radgoni. Licitacija poštne vožnje. Vožnjo pošte je na zadnji licitaciji prevzel g. Mesarič iz Razkraja, ki bo za ceno 13.800 Din vozil pošto iz ljutomerskega kolodvora v Štrigovo in nazaj. G. Mesarič prevzame vožnjo s 1. dec. t. 1. C' tem m omih Ženin 35 Set, nevesta 50 let V Šibeniku sta se poročila včeraj 85-letni Anton Kolent in 50-letna Bla-ziat. Na številna vprašanja, ki so jih naslovili radovedn' prebivalci Šibenika na mladoporočenca, sta oba izjavila, da sta se poročila izključno iz velike ljubezni, ki je plamtela že delj časa med obema in ki ju je končno privedla do zakonske zveze. Bosanske in črnogorske planine v snegu Prvi letošnji sneg ,ie kril vrhove bosanskih in črnogo skih gora. Sneg je padal včeraj ves da,n in je njegova bela odeja segla celo na Trebevič nad Sarajevom. Radi tega zgodnjega letošnjega snega je temperatura znatno padla, sarajevska polja in travnike je preko noči pokrila slana. Razjarjeni kmetje linčali ■ slaboumneža V vas Crni potok v bližini Petrinje je dospel nepoznan človek, ki je medpoto-ma srečal Sletnega dečka Dušana Doše-na. ki se je igral pred hišo. Dvignil ga je kvišku in ga pričel obdelavati z nožem. Otrok je kričal na vse pretege, tako da so prihiteli domačini pred hišo, kjer se jim je nudil strašen prizor. Otrok se je v poslednjih izdihih in ves krvav boril s smrtjo. Neznanec se je po izvršenem zločinu umaknil v bližnji gozd. Razjarjeni kmetje so jo ubrali za njim in ga slednjič ulovili ter ga na licu mesta linčali. Nesrečnega otroka so prepeljali v bližnjo bolnišnico, kjer je kmalu zatem izdihnil, medtem ko je zločinec, ki je bil najbrže slaboumen, podlegel cdarcem razjarjenih kmetov. Identiteta zločinca še ni ugotovljena. Letošnje poletje najbolj mokro! Letošnje zelo deževno vreme rimam ne najde v pogledu množine padavin primere v zadnjih desetih letih. Ko človek pregleduje meteorološke zapiske od 1. 1926 naprej, zapazi, da je 1. 1937, ki še ni končano, že mnoga leta prekosilo glede množine letnih padavin. Le dve leti izkazujeta zaenkrat višje padavine, pa takrat so tudi besnele hude nev'hte in so se pojavljale velike jesenske povodnji. Hudo leto je silo leto 1926, nato pa še hujše 1933. V naslednjem objavljamo čelni pregled, ki je prav poučen. Leta J926 je bilo 183,3.3 mm dežja, 1927: 1593.1 mn, 1928: 1399.6 mm. 1929: 1330 mm, 1930: 1665.8 mm, 1931: 1502.5 mm, 1932: 1300.5 mm, 1933 : 2003.3 mm, 1934: 1783.8 mm, 1935: 1525.6 mm, 1936: 1569.5 mm. Iz tega pregleda je razvidno kako so bila nekatera leta revnejša na padavinah in suha, ko druga izkazujejo veliko množino dežja. Letos do konca septembra pa je že padlo 1719.6 mm dežja, kar je rekord, ki bo pač prekosil 1. 1926 in 1934-Meseca septembra je bilo 324.2 mm dežja. Nov zakon o vinu. Ministrstvo za kmetijstvo je izdelalo načrt novega zakona o vinu, ki ga bodo obravnavali na eni prihodnjih sej ministrskega sveta. Novi zakon o vinu 'k zamenjal dosedanjega zakona iz leta 1929. Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Nizozemsko je bila podaljšana do konca leta 1937. 413 milijonov kvintalov pšenice je znašala letošnja žetev v Evropi, na-pram 404 milijonom v letu 1936. Ureditev plačilnega prometa z Italijo. Radi stalnega naraščanja našega aktivnega novega klirinškega salda v prometu z Italijo, ki je že prekoračil vsoto 20 milijonov lir, preko katere po julijskem sporazumu z Italijo ne bi smeli, se bo v Benetkah vršila konferenca med našo Narodno banko in rimskim institutom za plačilni promet z inozemstvom, na kateri bodo razpravljali o ukrepih, da se prepreči nadaljnje naraščanje omenjenega salda. Odgovor. Hčerka: »Im še to: Papa, moj ženin ne igra, ne zapravlja, nj lahkomiseln.« Oče: »Prav to. Ne maram ljudi, ki ničesar ne delajo.« Razno POSETITE DNEVNO »GRIČ« Rošpoh, vinska trgatev, do= mače koline, sladki vinski mošt- 5816 SOBO IN KUHINJO oddam s 1. novembrom mali družini. Smetanova 50. 5814 Sluibo dobI Na planinah. Turist: »Koliko stane mleko?« Planšar: »Eh, kolikor hočete dati!« — Turist mu ponudi 2 Din. — »Hvala; toda ali ga niste izpili dve čaši?« KRANJSKE KLOBASE zopet dnevno sveže na zalogi A. Anderle. Gosposka 20 5757 BUČNO OLJE novo. sveže mak, cele orehe priporoča tovarna olia, Tabor* ska ul. 7. ob mostu. 5819 Sobo odda SOBO S ŠTEDILNIKOM takoj oddam. Koroška cesta štev. 67. 5812 SOBO oddam sostanovalcu. Poseben vhod. Koroščeva 8-1. 5818 Stanovanje Veliko, lepo SOBO Z MALO KUHINJO oddam 15. novembra blizu nove šole. Najemhina 300 Din. Dopisi s člani družine pod SLIKARSKE POMOČNIKE takoj sprejmem. Juteršnik, Magdalenska 34. 5807 Iščem mlajšega BRIVSKEGA POMOČNIKA za stalno, z znanjem nemšči* ne Bogdanov, Nova vas. 5815 BLAGAJNIČARKA za kuhinjo v večji restavraciji dobi službo takoj. Prošnje z sliko je poslati na upravo lista pod »Prvovrstna blagajničarka«. 5816 PRODAJALKO sprejmem. Naslov v upravi. 5805 KROJAŠKEGA POMOČNIKA za velike kose sprejmem Ver-donik, Gosposka 44. ' 5817 Pouk Blago za zavese nove vzorce prinaša v bogati izbiri Maribor, Gosposka ulita NEMŠČINA — po hitri, lahki metodi. Uspeh »Mansarda« na upravo lista, zajamčen. Tattenbachova 27-1, 5820 I srednja vrata. 5806 Darujte za Pomožno akcijo1 BOTOT Peneča 3 tubam odgovarja druge pasle ker je zelo ekonomična v potrošnj1- 0. PEtmiOIf Hl£ ZEMUN Prijel sc je za glavo in vzkliknil: »Zakaj si to storil? Zakaj si to storil?« »Nič slabega nisem storil,« je trdno odgovoril Leon. »Povedal sem samo ljudem, da ste moj oče.« »Molči!« »Zakaj vendar?« »Sramotno je.« »Ali mar niste nedolžni?« »Kdo pa to verjame?« »Jaz verjamem, oče. jaz verjamem. Vse svoje življenje se bom trudil, da vam vrnem dobro ime in prepričani bodite, da se mi bo posrečilo.« »Ah,« je vzkliknil obupno, »prevzel si nalogo, ki ti bo uničila moči, s katero se boš zameril ljudem in še sam prišel ob dobro ime.« »Kaj mi mar. samo da svoj cilj dosežem!« »Ne boš ga dosegel.« »Oče, trdno upam v človeško pravico, kakor upam v božjo ljubezen.« Starec je prijel mladeniča za roko. Odvedel ga je nekaj ko>rakov v stran, se nezaupano ozrl krog sebe in mu potem tiho dejal: »Nekaj ti moram povedati. Poslušaj! Odkar sva se zadnjič videla, se je nekdo skrivaj zanimal zame, pa do danes ne vem, zakaj in odkod ta skrb.« »Kakšna skrb?« je vprašal Leon. »Dobil sem nekaj pisem, ki so jim bile priložene manjše vsote denarja.« »Kdo jih je pošiljal?« »Ne vem.« »Ali se ni nikdo podpisal?« »Ne; samo v zadnjem mi ic neznanec nekaj svetoval...« »Kaj?« »Naj ubežim.« »To je morda samo zvijača.« (Sledi.) lidaia konzorcij »Jutra« v Liubliani. Odgovprni uredtuk MAKSO KOREN £a inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik ravnatelj STANKO1 DETELA, vsi v Mariboru.