Knjiga Slovenska XIX. veku. Luka Svetec Podgorski r. 8. okt. 1826 v Podgorju pri Kaniniku, srednje šole zvršil 1. 1848 v Ljubljani, pravoslovje leta 1853 na Dunaju, služil pri banski stolici na Hrvaškem do 1. 1860, potem pri okrajni gosposki v Mokronogu, Kočevju, na Brdu, od 1. 1866 pri mestnem uradu v Ljubljani, 1. 1870 postal beležnik ali notar v Idriji in 1. 1872 v Litiji, kjer vrlo deluje še sedaj, od 1. 1877 vodno tudi kot deželni poslanec i. t, d. S c l> i. Dokler verbe Triglava Zarja mi zlati; Dokler rae bistra Sava Žejnega poji; llokler prijatli zvesti Me objemajo ln po življenja cesti Marno spremljajo: Dokler sinovi Slave Materi žive, Za dom se in postave Boja ne straše; Dokler slovensko petje Serce mi jasnl; Dokler lepoti evetje Lipino bersti; Vetrovi, žalost nate! Skerb nesite vso! Veselje vabim v svate, Venčam si glavo. Tako radostno jo je zapel sam sebi 1. 1849 v Sloveniji št. 39 Podgorski, kateri je čvrsto sodeloval še dijak (L. Svetic) v šolskeni listu s Cegnarjpm itd. ter oglasil se bil že 1. 1848 v Sloveniji: Kazen radovednosti (Božična povest str. 72). — L. 1849: Lipi (Pesem: Rasti, draga lipa! rasti, — Ti kraljica vsik dreves, — Kinč prelepi naše vlasti, — Našim dedom sveti les! itd. v 22 kiticali št. 11). Sveean in cvetica str. 108. Tolažba. Rojakom. Vinski terti (Oda št. 35). Sebi. Poniladanska. Misli o sprekodu str. 184. — Slovpnija svojirn bravcpm o zaretku druzpga tečaja — v distihu str. 212. — Zaboj, Slavoj in Ludek (lz kraljodvorskpga rokopisa str. 284 — 292). Kraljpvič Marko in Vila (Serbska narodna pes. str. 312—31(5). — Vedež II: Dobro jutro (Pes. str. 6). — lz tp dobe je nipiida tudi: Zlato n p blaži. Drainatična drobtiniea, po Klicppri iz českega posl. Podgorski (Slov. Talije I. Vezek str. 171). L. 1850 Veduž III: Piščalka (Povest. — Po ruskeni Karamzina str. (50). Kazpn krive prisege (str. 105). — Slov. gimn. Berilo I: Pogreb starega Slovana (knez Svintorog). Poinladanska. Dobro jutro. Božič na Serbskcni. — Slovenska Bčela: Darovanje (Stoji oltar, u znožju Slava, — Pobožna služba se godi, — Tišina svpta vsp obdava, — Prinpsli sinki so dari itd. str. 1). Tožpče drevo (str. 129). — Slovpnija: Novp oblike. Iz Dunaja št. 2—4. Odgovor sostavku ,,novo-oblikarski viliar" v 4. listu Novic št. 11. 12. Podgorski (Vid. Jpzičnik XXIII str. 91). L. 1851 Bppla: Kolednica (Koledniki kodijo! — — Kaj čakain, kaj jaz sp mudini'? — Le berž se, perute, razpnite! — Le berž me za njinii nesite! — Koledvat i jaz poletim. — Novo leto nosim, Vas darova prosim itd. str. 17). Vladimir i Kosara (Izvirna povest str. 4—72). Podgorski. — Daničioa (Kaj pravo srečo da, — Zapoj mi pesmica! Ako ne da ju čast, — Blago, lepote slast? — U persik jo imej, — Ne išči je drugpj; — Vest čista, serčni mir — Sta prave sreče vir). L. 1852 Slov. gimn. Berilo II: Piščalka. Svečan in cvetica. Kazen krive prisege. Pogrob pri turškik Bošnjacik (Iz ilirske knigp ,,Poglpd u Bosnu"). Kakor ti drugiin meriš, tako drugi tebi (Basen iz Polskega). — Novice: Pomenki o ,,Zori'' (Zora, jugoslavenski zabavnik za godinu 1852, od R. Razlaga i Iv. Vinkovica). „0 namenu i vrpdnosti tega dela se jo že govorilo (cf. C p g n a r); jaz toraj pretresa ne bom ponavljal, le npkoliko dostaviti niislini. ,,Zora" jp naniroč prevzcla tcžko nalogo voditi Slavenp po poti k o b č n e m u s 1 o vs t v o n p iii u j p z i k u, ter v djanji kazati, kako se jp troba pri tem ravnati. . Svpti, ki smo jili zastran slovstvenega jezika doslpj slišali, so dvojne verste. Nekteri vele, da bi neko narečje vzeli, ter potem na jednej podlagi nadaljno izobraževanje osnovali; drugi svetujejo jpzik, ki bi bil složcn iz vsik narečij, mislec, da bo le oni jpzik slavenstva vreden, ki bo bogastvo vsik narečij v scbi združil. Ktpri tek svptov jp bolji: Jaz spiti ninogo premišljal, ter včasi tudi poskušal, kako bi si mi Slaveni k obcnemu jeziku pomagali, i naposled sp mi jp zdelo, da imajo vendar le tisti prav, ki tprdijo, da ne dobimo slovstvenega jezika, ako nain ne poženo ko- renin iz jednik tal, i mladik ne obrodi iz j p d n p g a debla. Le potpni, ko bo tprdna podlaga dana, je razvitek njegov niogor; dokler ta ni položena, je pisati po vseslavensko to, kar na pesek zidati; trud i ras, na tako delo obernjena, sta brez koristi zgubljena. Zatoraj nii je vselej žal, ko knjigo te verste v roke dobini, posebno ve je ko ,,Zora'' od sposobnih rok pisana, ker si mislini, ko bi bil ti trud drugače obernjen, bi bil narod kaj od njega imel; tako sta pa pisatelj i bravec. goljufana. Zakaj tako sodim, boni skuSal v kratkeni razložiti . . . Ker priložnost nanese, bom se nekaj o ..Zorinenr' život,opisji sponinil . . Tudi premile sodbe i preobilno kadilo nekterim pisateljem mi ne dopade . . 0 slovnici samo to opoiiiiiiin, da bi se razloček predlogov v in u v složenib besedab ne smel zaneinarjati. Vsak laliko vidi, da, postavini vbod i ubod, vrezati in urczati ni jedno. Severna narivja, kakor tudi st.ara slovenščina so v tetn vselej natanki; tudi mi bi iineli paziti, ker ta razvada veekrat sinisel kali, kakor tudi ni prav, da se svojega bogastva brez potrebe znebivamo itd." (str. 35—43;. — Bčela 1852 str. 62—64: Odgovor gospodom pretresovavcein (Cegnarju, Podgorskemu i Blei\veisu) ,,Zore" od Radoslava Razlaga: — ,,Gosp. Podgorski je minio pretreseval ,,Zoro" ; on je nepristransko izustil svoje prepričanje proti naJeniu prepričanju. Tako velja dokaz proti dokazu! . . l)o zdaj še nisem prepričan, da po krivoj poti bodiin; rad pa jo zapustini, kadar se nii to popolnonia dokaže ali saj boljša pokaže itd." — Hvala vinske tertice. Oda ponatisnjena iz Slovenije 1849 (Novic. str. 245). L. 1853 Noviee: Klepec (Stoji na skali terdni Grobnik, — Ponosno gleda na dolino . . Zlata . . bčerka Radoslava . . Presilni boree turski Hasan-aga — Ponos slovenski, silni Klepec str. 52 —104). — V tej dobi je Svetec pravnik na Dunaju pomagal Cigaletu vravnavati ..Občni deržavljanski zakonik'' in vladni list, slo- venil vojno postavo itd. (Vid. Jezič. XXVIII str. 27). Pri tej priliki bodi popravljena pomota v Jezič. XXIX str. 55, da pesem ..Kosovka dekliea" v Sloveniji 1. 1848 se znakom C. ni Cegnarjeva, marveč Ciga1 e t o v a (Serb. nar. str. 8). L. 1854 Slov. gimn. Ber. III: Pirenejski niedved (Iz Lista). Kakor pravo tako zdravo (Serbska nar. pripovedka). Triglav (Po Rosthornu). Smert kraljevica Marka (Serb. nar.). Poslovenil Svetec. — K o 1 edarčik Blei\v eiso v : Metod, slavenski apostelj (Po sila starem, niorobiti še za Svatopluka zloženem življenjopisji. Vzeto iz I. E. Schmaler's Slavische Jahrbiiclier str. 49-53.) L 1855 Slov. giinn. Ber. IV: Potovanje po jutrovih deželah (Po Listu). Oblega Dunaja (Po Majlathu). Prine Eugen, vojskovodja austrijanski (Po Hormajerju posl. L. Švetec str. 155—166). — Koled a r č e k B1 e i w e i s o v: Pasji Turei lulo nabašite (Serb. nar.)! Vilenska pe.seiii (Serb. nar.). — Nato pa je nekako omolknil L. Svetec v slovenskein slovstvu in je utihnila lira Podgorskega tako, da je pač v sniislu ninogih rodoljubov pobratim uiu Fr. Cegnar v ,,Slov. Glasniku" 1. 1858 (II. št. 8) zložil poziv: Podgorskeinii. Ponilad zbudila Se je vesela, Ondi pod goro Tica zapela. Nogo je vstavljal Potnik stermeči, Serce napajal V pesnii doneči. Cvete še pomlad — Lepše ne more; — Kaj da ne poje Tiea spod gore? Vrnivši se 8 Hrvaškega na Kranjsko je L. Svetec jel se glasiti na slovniš k e m polju, in znamenito, da so N o v i c e 1. 1861 priobčileprvi njegov umotvor izSlovenijel. 1848: Radovednost kaznovana. Božična povest. Podgorski. —¦ V N o v i c a h 1. 18(52 pa se prično njegovi ,,Slovniški pomenki" (0 naglasnicah in breznaglasnicah cf. Glasnik M. Cigale str. 74 — 92). nŠe nekaj o parlamentaniern jeziku, in nekoliko medu pa tudi pelina za naše domače ljudi gosposkega in kmečkega stanu" (str. 131), kjer piše: ,,Jaz bi tedaj pravilo za- st ran naspga p a r 1 a m e n t a r n e g a j ez i k a postavil takole: Govori splok, kakor pišpnio; samo soglasnica 1, kadar stoji pred drugo soglasnico, ali pred polglasnico '¦ v kononicah na <•<¦, en, <¦/,-, ali na koncu bespde, izrekuje se tudi kakor r; vendar se mora v vsek tek primerljejih glasnica ali polglasnica pred / stoječa popolnoma in jasno izgovoriti1'. - Temu nasprot pa jp Cegnar svetoval: ,,Vsaka oerka naj se vselpj izreka tako, kakor se piše, tedaj tudi čerka /" (Jezifi. XXIX str. 62). Podgorski kaže ondi pplin t. j. grdo navado, govoriti pol po nemški in pol po slovenski; kakošna zmota je misliti, da je znanje kakega tujega jezika že sanio po sebi učenost in modrost . . Jpzik jp le sredstvo, le posoda človcškega znanja. Al kaj pomaga posoda, ako je prazna? . . Primimo se resnobno svojega jpzika, ter ga postavinio tudi v društvenem, v vsakdanjem življenji na inesto, ki mu po naravi gre itd. (str. 132). — ,,Šp nekaj o fonetičnih zakonik našega jezika" (str. 392 ef. J. Pajk str. 326). - „0 členkik". Jako važni v človpškem jeziku so členki ali p a r t i k u 1 e. Komaj zineš, že potrebuješ teh besedic. Ne izrpčeš skoraj ne dvek besed brez njih. Zatoraj so pa členki tudi v vsakem jeziku noizrečeno oglajeni, izbrušpni in večkrat tako niajhni, da jih človpk koniaj spazi. Al kakor so neznatne vid.iti te bespdicp, to vpndar še le one stikajo besede in stavke v lepo, razvidno, soglasno celoto. Ce jik iip obračamo prav, ali če nani jik pomanjkuje, postaja jezik okorpn in temen. Tudi mi Slovenci še nismo popolnoma v čistem s členki .. Da sp tedaj pozornost mislečih našik filologov obrne tudi v to stran naše slovnice, in da sp tudi tukaj uredi, kar bi še trebalo, namenil sem spregovoriti nekoliko o najnavadnejših in najpotrebnejših člpnkik našega jezika, nanireč o bespdicak: /, a, no, ko in kur (str. 407—435). L. 1863 je v Novicab spisal Podgorski razpravo „0 slovenskpm naglasku ali akeentu", kjer pravi na pr.: nLani je, o pretrpsovanji parlamentarnega jozika našega, bilo izreeeno upanje, da sp najde tudi nekdo, ki nani pomore premagali težave, ktere ustanovi parlamentarnega jpzika različno naglaševanje napravlja. Od tistp dol)P sem bil jel marljiveje premišljevati o naglasku našpga narpčja, poslušal sem pazljivejp narod raznik krajev, prebiral spiii iznovpga južnoslavenske pisatplje, primerjal jik z govorico našega naroda, in naglaševanjein našik slovničarjev itd. . . Ne morem sp tedaj zdržati, da ne bi očitno razglasil zvedeb in skušinj svojik zastran naglaska . : 1. Kaj jp naglasek (akcent)? Kolikovrsten jp v sloveiiskem jeziku in kako se zaznampnuje? — II. Kako se naglasek preraiče, in kaj je ritem (rhvthmus)? — III. V kakem razmerji stojirao Slovenci zastran naglaska z našinii brati na jugu, to je, s Hrvati in Srbi'/ — IV. Ktpri slog se v slovenščini po navadi naglašuje (str. 51 —123)? — ,,Se nekaj o bpsedicak an in ni" (str. 401). -- V Novicak 1. 1864: ^Nadalje o besedicak anti, an, ni, niti", češ, kpr srno se začeli od tpk bpsedic pogovarjati, ne smeino jenjati dokler sp popolnoma ne porazuraemo .. Zato seni prav hvaležen gosp. Cigaletu, ki mi je v zadnjem listu lanskik Novic (str. 417) z izvrstnini svojiin peresoin pomogel bistriti stvar, ki res ni inalenkost, teraveč živa potreba za lepoto, spretnost in pravilnost našega jezika in za knjižno slogo slovansko ... Ce iina še kdo kaj dodati ali popraviti, naj blagovoli, da tudi to stvar po prijateljski in složao z dobrim vspekom doženemo (str. 27—36 cf. Cigale str. 59— 66). P o d g o r s k i. — Kakor daje J a n p ž i č v ,,Slovnici" svoji Svetcu (Podgorskemu) srčno zakvalo za marsiktero prijazno opoinbo ali popravo, tako je ponatisnil tudi nekterp umotvore njegove v svojik nCvetnikih" slovenski mladini za vzor in posnemanje. S pesniške livade in s polja s 1 ovniškega je Podgorski prestopil naposlpd na politiško borišoe, na katprein vstraja še doslej. Ze 1. 1862 so ga jelp X o v i c e pripororati za deželnega poslanca v Trebnjeni, češ, Mokronovoem ga ni treba, ker ga «imi dobro poznajo, pač: pa rečemo Dii drugim, ki ga ne poznajo, da g. Luka S v e t e c je mož modre glave, pošten kakor zlato skozi in skozi, — nikodar prenapet je pa nepremakljiv v tem, kar je za pravo spoznal; od prve svoje zavede do današnjega dne je zvesto stal za narod svoj, kterega težave dobro pozna in njegove pravice vselej odkritosreno zagovarja s tisto mirno in lepo besedo, ktera je njemu dana kakor nialoktereimi, — z eno besedo: vse izvrstne lastnosti ima za poslanca. Da je Avstrijan z dušo in telesom, \rsigdar z besedo in djanjem kaže. Novic e ga tedaj živo pripororajo vsern volivcom ter so si sveste, da ninogi prijatli naši, ki g. Svetca poznajo, bojo niu vso to hvalo potrdili in volitev njegovo v svojem okrožji pospešili, ker dobro vejo, da treba nain je v deželnem zboru takih niož. Ker g. Svetca ni strah, sedaj ko vživamo ustavno življenje, oritno pred svetom se spovedati svojib misli, da vsak iz njegovih ust zve, kaj srce njegovo čuti, nain je poslal svoj prograni, ki se tako-le glasi: Moj program. ,,Kranjc, (voja zeinlja je zdrava — za pridne nje lega najprava — za uk si prebrisane glave — pa čedne in trdne postave" — tako je pel pred stoletjein naš neumrli Vodnik. Kdor se je ozrl h> koliko ])(> naši kranjski deželi, lahko se je prepričal resnice teh pevcovib besed ... — To so v kratkeni načela mojega političnega niišljenja, ktere boin branil vselej in povsod z možko besedo, srrno in stanovit.no". L. Svet-ei- (str. 338—9). Takrat Svetec sicer iii bil izvoljen za p o s 1 a n c a, pač pa 1. 1864 za d e ž e 1 n e g a in 1. 1867 za državnega (do 1. 1872), in takrat jel je spisovati tudi p o 1 i t iškega znaeaja rečinapr.: Kako uravnaino naše nove občine ali soseske (Novic. 1. 1863 str. 5—11)? Historično pravo in narodna ideja (Xovic. 1866 str. 323-328). Spisal L. S. — Zgodovinski spominki, iz Triglava prevedel L. S. itd. — Krepko se je oglašal v zborih, dasi je iniel nepri- jetno stanje v tisti zlocesti dobi in borbe celo z domačini, zlasti v državnem zboru, kar poleg drugih časnikov pripovedujejo. tudi Novice na pr.: Govoi" v deželnein zboru kranjskem o adresi (okt. in febr. patent. 1. 1865 str. 418). 0 adresi v državneiii zboru (1. 1867 str. 204—213). ()dprto pistno Novicam iz drž. zbora (str. 362—304). Nove državne razmere. V zagovor slovenskih narodnih zastopnikov (1. 1868 str. 27-51). Kako človek lahko okrajne sodnije svetovalec postane (str. 22). Še nekaj zastran §. 19. osnovnih državljanskili pravic (str. 112). Nekoliko vprašanj Priinorcu (str. 128 cf. Jezič. XXIX str. 03 Fr. Cegnar). V zboru kranjskem poročevalec o volitvali (.str. 324). Zarad šolskega nadzorstva (Dežmanu — o duhovščini — str. 407). 0 vpeljanji slovenskega jezika v šolah in uradnijab (Novic. 1869 str. 11—37). 0 adresini razpravi v državnein zboru (1. 1870 str. 44—46) itd. itd. Koliko se je boril L. Svetec še sicer na politiJkcin polju in kako se vojskuje še sedaj, o tem naj povedo druge listine. Jaz sein se nanienil tukaj opisati ga le bolj v dobi, kadar je z drugiini nade- polniini vrstniki (Jeriša, Cegnar, Oliban itd.) zaslovtil v nažem m 1 a d e m s 1 o vstvn na pr. z mičniini posmicami, po izvirni povesti Vladimir in Ivosara, po vspešni borbi za nove oblike in zoper pisavo Zorino, po čvrstih razpravah slovniških itd. Onienini naj tu samo še, da je koj v I. obcneni zboni M a t i c e S 1 ovenske 1. 1865 izvoljen bil za odbornika, v družbi ss. Cirila in Metoda za podpredsednika, in da je 1. 1881 o smrti narodnega voditelja, očeta dr. J. Blei\v e i s a, občno innenje imenovalo ga n aslednika zlasti, ko bi stanovitno bival v Ljubljani. Govoril mu je takrat v slovo na grobu Luka Svetec ter kazal na pr.: ,,Utrnila se je nenavadna, svitla zvezda, ki je tako lepo, tako dobrot.no svetila slo- venskeinu narodu skoraj celega pol stoletja . . Dr. Janeza Bleiweisa-Trsteniškega,katerega je narod naš tako visoko spoštoval, tako srčno ljubil, katerega smo stolikini zaupanjem in s tolikim ponosomklicali svojega očeta — njega ni več! . .Tvoja delavnost, dragi Janez, bila je vsestranska . . Mi ti obetamo vedno tvoj zgled posnemati. Kedar bi botela liidra razprtije dvigati nied nami svojo glavo, naj tvoj zgled potolaži nasprotne strasti.. . Tvoj duli naj veje nad nami, kakor angelj božji; naj nas navdaja z gorečnostjo in pogumom za narod in delo, za slogo in edinost, da se bomo tudi za naprej trdno držali tvojega starcga gesla: Vse za vero, za dom in za cesarja (Novic. 1881 str. 396)!"