138 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 FLORENTINEC FRANCISCUS BENZINI, BANKIR V PIRANU (1338—1348) JANEZ PERSiC Toscana je v zadnjih treh stoletjih srednje- ga veka doživljala velik ekonomski razcvet in denarno ekspanzijo po vsej Evropi. To- skanski bankirji so prišli tudi v Furlanijo,' Istro in slovenske dežele.^ Istrske mestne komune, naselbine obrtnikov, trgovcev, last- nikov zemlje, solarn in ladij kot tudi šolar- jev, pomorščakov, ribičev in ikolonov so jini v istem času iz več vzrokov dajale lepe mož- nosti za posojanje denarja, ki je tu že zelo spodrinil druge oblike plačevanja. Denar so Istrani potrebovali za nakup hrane, zlasti ob slabih letinah, o čemer nam sicer govorijo le poznejši viri,'' pa tudi za najrazličnejše druge zadeve. Nova oblast Benetk je ob ne- kaj ekonomskih restrikcijah in zatrtju as- piracij po neodvisnosti prinesla omenjenim m.estom določen mir in varnost, ki sta brez dvoma koristila razvoju trgovine. Z njiim se je povečala potreba po denarju, ki ji domača akumulacija ni mogla zadostiti. Pirančani, ki so rojakom posojali denar istočasno s flo- rentinskimi bankirji, so premogli praviloma le manjše vsote. Velika posojila le-teh v dru- gi četrtini 14. stol. nam pričajo o porastu trgovine v tem čaisu. Seveda nas pri tem la- hko zavajajo dokumenti, ki jih je iz tega obdobja razmeroma veliko; ker pa gradivo iz prejšnjih časov ne omenja piranskih ban- kirjev ali večjih individualnih posojil, lahko imamo ta sklep za pravilen. V Piranu so bili v omenjenem obdobju med tujimi posojevalci denarja najbolj pomembni florentinski bankirji, ki so, seveda v lastno korist, z denarjem in zgledom gotovo precej pripomogli k razcvetu piranske trgovine. V tej razpravi^ bom podrobneje obravnaval enega izmed njih, Franciisca Benzinija,^ ki je v desetih letih (od 1338 do 1348) svojega de- lovanja po kvantiteti posojenega denarja pre- kosil druge, ki jih bom obravnaval posebej. PRIHOD FRANCISCA BENZINIJA V PIRAN; POGODBI S PIRANSKIM SVETOM O KREDITNEM POSLOVANJU Najstarejši dokument, ki omenja Francisca Benzinija, je notarska listina iz Zadra z dne 17. januarja 1334 in jo je Benzini verjetno prinesel s seboj v Piran. V njej se omenja vsota 4 libre malih denarjev,' ki se jih je neki Zadrčan obvezal plačati Florentincu za prodano platno do meseca februarja pod kaz- nijo ene četrtine vrednosti omenjene vsote. Sledi notarska listina z datumom 12. januar 1336, prav tako iz Zadra, v kateri' sta se Ben- zini in Franciscus, sin pokojnega Vanna de Agolantis, tudi iz Firenc, poravnala glede terjatev, ki sta jih do tega dne imela drug do drugega. 28. marca 1337 je nek,drug Za- drčan imenoval Benzinija za svojega gone- lalneg.a zastopnika.^^ V vseh treh listinah se imenuje Benaini prebivalec (habitator) Zadra. Zalkaj je zapustil to mesto in kdaj je to bilo, ne izvemo. Vsekakor ni bil prvi Florentinec v Istri in je morebiti od svojih rojakov iz- vedel za ugodne razmere v tej deželi, ki je potrebovala več denarja, kot so ji ga lahko dajali na razpolago dotedanji posojevalci. V spodaj obravnavani pogodbi med Benzini- jem in Piranom piše, da so ga Pirančani sami prosili, naj bi posojal njihovemu mestu, ven- dar nam vir ne pove, kako so naleteli nanj.' 13. septembra 1338 se ime Benzini in imeni Thomaxius Vanni de Agolantis in Lotti, sin pokojnega gospoda Benivena, oba iz Firenc, prvič pojavijo v Piranu. Tega dne se je nam- reč glasu mestnega glasnika (preco) in zvo- njenju odzvalo 78 članov piranskega velikega sveta, ki so v novi dvorani (ubi redditur jus) komunalne palače skupaj s potestatom so- glasno določili ser Bonifaciia de Appoloniis za zastopnika (certum nuncium missum sioidi- cum actorem et procuratorem specialem) pi- ranske komune z nalogo, da M v imenu ko- mune sklenili pogodbo s Franciscom Benzi- ni jem glede posojanja denarja v Piranu (in terra Pirani) v njegovem lastnem imenu in v imenu omenjenih Florentincev. Člani ve- likega sveta so obljubili, da bodo imeli za trdno in sklenjeno (de habendo firma et rata), pogodbo, ki jo bo omenjeni zastopnik siklenil z Benzinijem.* Pogodba je bila sklenjena že naslednji dan. V uvodu k pogodbi nam notar pove, da je bil »providus et discretus vir« Franciscus Benzini naprošen od Pirančanov, da bi prišel prebivat in posojat v njihovo komuno in je bila nato sklenjena pogodba med njim in zastopnikom te komune. Benzini jo je äklenii v svojem imenu in imenu družabnikov in faktorjev (pro sociis et faotoribus). Zatem sle- di besedilo pogodbe: 1. Benzini in zgoraj omenjena Florentinca bodo meščani (cives) Pirana (terre Pirani) in bodo prosti kakršnihkoli dolžnosti in dajatev do komune, stvarnih in osebnih, dokler jim ne bodo meščani ali prebivalci Pirana v ce- loti izplačali dolžnega denarja, tako glavnice kot obresti (tam de capitale quam cologan- cia)' in v času, ko bodo bivali in posojali KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 139 V kraju, se ne bo uvedlo nič novega ali se jim na kakršenkoli način škodovalo. 2. Omenjeni trije ali drugii njihovi dru- žabniki in faktorji bodo posojali v Piranu na listine (supra cartas et ad cartas sive instru- menta) z obrestmi (in racione) 4 denarje na lib- lo vsak mesec, s poroštvom, če ga bodo poso- jevalci zahtevali (et quolibet mense cum bo- nis et idoneis plecariis ri placuerit predictis prestatoribus), in na zastavo (cum piignoribus sive supra pignora) in ne bodo smeli izter- jevati posojenega pred pretekom enega leta. Ce pa bo kdo hotel že v prvem; mesecu vrniti posojeni denar, bo moral plačati celotne ob- resti enega meseca. 3. Bcnziini in družabniki ali faktorji bodo lahko ostali v Piranu toliko časa, kolikor bodo sami želeli. 4. Njihovim knjigam (quaternis) o zastavah naj se brez zadržka verjame brez prisege ali kakšnega drugega dokazovanja (probacione). Zastavljene predmete bodo hranili eno leto, zatem pa s pomočjo piranske oblasti raz- glasili, naj jih lastniki dvignejo v 15 dneh; po preteku tega časa bodo svobodno raz- polagali z zastavljenimi predmeti. Ce bo kak predmet poškodovan od moljev ali razžrt (tarmatum vel corosum) ali če bo dokazano, da je bil ukraden, ne bo mogel nihče ničesar očitati posojevalcem, ampak jdm bo treba plačati denar z obrestmi, predmet pa bodo vrnijii, kamor bo želela piranska oblast. 5. Omenjeni posojevalci bodo posojali var- no in svobodno, kot je bilo rečeno. Nihče se ne bo smel glede denarja, ki mu je bil po- sojen, pravdati (facere questionem) ali mu (Benziniju) nasprotovati (nec sibi opponere) zaradi oderuške cene pred kakšnim cerkve- nim sodiščem (curia)., pač pa bo moral (vsak- do) izjaviti, da je denar prejel od njega kot darilo iz po:ebne milosti brez obresti (pec- cuniam habuisse dono ab eodem liberaliter et graoia speciali sine aliquo lucro vel usura). 6. Omenjeni posojevalci bodo mogli poso- jati tujcem na tako visoke obresti, kot se bodo z njimi dogovorili. Kazen 25 Uber bo zadela njih in vsakega piranskega meščana ali prebivalca, ki bii si kot zastopnik (fidei- ussor) kakega tujca zanj izposodil denar. v 7. Ce bi omenjeni posojevalci ali kdo iz- med njihovih družabnikov ali faktorjev ali kdo drug, stanujoč v njihovi hiši, storil de- janje, ki bi mu prineslo kazen, denarno ali drugačno, bo obsojen in kaznovan on sam, drugi pa, ki ne bodo ničesar zagrešili, ne bodo smeli trpeti nobene škode ne glede na to, da je on skupaj z njim vodil posle (ad- mindstraverit mutuis et negociis). 8. Ko bo preteklo eno leto od posojila, bo morala piranska oblast pomagati (facere ra- cionem) omenjenim posojevalcem glede ti- stega, kar bi morali prejeti po besedilu li- stin in po statutih in običajih piranske ko- mune, ker bodo njeni meščani. 9. Omenjeni posojevalci in njihovi družab- niki ali faktorji bodo smeli nositi napadalno in obrambno orožje v Piranu, če bodo hoteli, ne da bi jih komuna za to kaznovala. Obe stranki sta se zavezali to pogodbo brezpogojno spoštovati pod kaznijo 500 liber beneških malih denarjev za vsako prekr- ši tev in za vsako poglavje. Četudi kazen ne bi bila izterjana, bo pogodba ostala v ve- ljavi. Obe pogodbeni stranki (diete partes) sta nato kot jamstvo za upoštevanje sklenje- ne pogodbe (et pro dictis ... attendendis et plenius observandis) zastavili premoženje; Benzini je zastavil svoje premoženje in pre- moženje svojih kolegov, premično in nepre- mično, sedanje in prihodnje, Bonifacij pa premoženje Pirana. Proti stranki, ki ne bi upoštevala sklepa, lahko nasprotna Stran ukrepa (convenire) v Benetkah, Trstu, Kopru, in vseh istrskih mestih in sploh v vsakem kraju (in quolibet loco et castro). Obe stranki sta nato še obljubili, da se ne bosta poslu- ževali nobenih zvijač. En izvod pogodbe je dobila piranska komuna, drugega pa Benzini. Zastopnik komune Bonifacij je nato prisegel na Evangelije zase in za člane velikega sveta, da bodo pod že omenjeno kaznijo spoštovali vse, kar je bilo v pogodbi in poglavjih (ca- pitulis sive pactis) in da ne bodo storili nič takega, kar bi pogodbi nasprotovalo.'" Vse je poteklo tako, kot je bilo prejšnji dan dogovor- jeno na seji velikega sveta. Ob sicer relativno nizki obrestni meri 20 "/o na leto (4 beneške male denarje na mesec, kot so določali tudi Pi- ranski statuti)," so dobili Benzini in njegovi precej ugodnosti in svoboščin. Med meščane Pirana so bili sprejeti zato, da ne bi zanje veljale omejitve za tujce v Piranskih statutih.'- V Piranu jim je bilo dovoljeno ostati toliko časa, kolikor bi hoteli. V spornih vprašanjih jim ni bilo treba prisegati ali se podvreči kakršnikoli preizkušnji po srednjeveških obi- čajih, pač pa se je verjelo pisani besedi. Ni jim bilo treba odgovarjati za poškodovane predmete ali biti v strahu, če niso zastav- ljeni predmeti morda ukradeni. Peta točka je še posebej zanimiva, ker nam kaže, na kakšen način je srednjeveška mestna komuna skušala prelisičiti poistave katoliške Cenkve. Tujcev pogodba ni ščitila s fiksno obrestno me- ro in je prepovedovala, da bi s posredovaniem piranskih meščanov imeli od nizke obrestne mere korist tudi drugi. V pogodbi je bila \ 140 • KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 tudi poudarjena individualna krivda v na- sprotju s kolektivno. Zadnja točka pogodbe je izvzela posojevalce iz določbe Piranskih statutov, ki je meščanom pod kaznijo pre- povedala nositi v mestu orožje.'^ Kazen za kräitev sporazuma je bila precej visoka, spo- re med stranema pa so mogla v zadnji in- stanci reševati istrska mesta in Benetke, kar je ščitilo predvsem posojevalce pred samo- voljo piranskih oblasti. Posebno vprašanje je, ali niso v pogodbi in v zadolžnicah toUkokrat kot meščani in prebivalci Pirana omenjeni Benzinijevi družabniki ali faktorji'* morda obstajali bolj ali manj samo hipotetično, kajti po imenu se omenja samo Augustin Gerardini de Salvaregi (v Benzinijevem testamentu), ki se v dokumentih ni pojavil pred letom 1347. Tudi Benzinijev »familiaris« Simon,'^ ki je prebival z njim,'* se ne omenja kot faktor. Po drugi strani pa je nenavadno, da bi Ben- zini (žena aLi otroci se nikjer ne omenjajo) vse hiše, ki jih je imel v najemu in v lasti, potreboval samo zase ali za služinčad" ter za shrambo zastavljenih predmetov. 28. marca 1339 je piranski veliki svet z dvotretjinsko večino zopet določil Bonifacija de Appolonio za zastopnika v zadevah Fran- cisca Benzinija, Tomaža, sina pokojnega Vanna de Agolantis in družabnikov (oni tretji se ne omenja več).'« 1. aprüa je 78 članov ve- likega sveta glasovalo s kroglicami, ki so jih metali v škatle, in razen šestih, ki so bili proti, so se vsi Strinjali s pogodbo, ki) sta jo sklenila Bonifacij v imenu komune in Ben- zani v svojem in v imenu Tomaža in družab- nikov. Sledijo točke pogodbe: 1. Benzini je obljubil, da bo posojal do vsote 6000 liber z obrestmi 4 denarje na me- sec in da bo obračunal obresti na koncu leta; po omenjeno vsoto 6000 liber bo v Zadar k Tomažu, sinu pokojnega Vanna de Agolan- tis, poslala piranska komuna na lasten rizik in stroške in spravila denar v Piran ali tja, kamor bo hotela. 2. Zastopnik in Pirančani so obljubili Ben- ziniju, Tomažu iin družabnikom ali falktorjero, da bo piranska oblast ažurno izvajala su- maren in popoln postopek o premoženjskih in osebnih zadevah (sumaria et integra racio de die in diem in avere et persona), ne glede na praznike, brez dražbe ali rubeža (sine extimaria vel intromissione bonorum) glede vseh dolžnikov in vsega denarja, ki ga bo po- sodil odslej v Piranu na kompletne listine, ki bodo vsebovale termin vrnitve posojila. Zastopnik (sindicus) in ljudje, ki naj jih ime- nuje Benzini, bodo plačniki in poroki (pa- gatores et plegii) listine zadolžnice. 3. Potekel je termin pogodb, ki jih ima mesto s Soldaneriusom de Soldaneriis iz| Fi- renc ali z njegovimi sinovi, faktorji in dru- žabniki. Benzini bo moral v svojem in v imenu omenjenega Tomaža posojati na listine in na zastavo po zgoraj omenjeni podrobni izdelani pogodbi 8000 liber (?) v Piranu in ta denar bodo morali stalno imeti v Piranu in ga posojati in če bi posodili več, jim bo morala komuna denar vrniti. Piranska ko- muna ne bo smela na kakršenkoli način de jure ali de facto sprejeti ali na novo potrditi (refirmare) od tega dne dalje kakega poso- jevalca, ki bi prišel posojat na obresti (ad prode vel ad coleganciam), dokler bo Benzini hotel posojati, oziroma ne bo odpovedal (po- godbe) in izjavil, da ne bo več posojal v Piranu ali bo piranska komuna želela, da ne bi več posojal. 4. Vse pogodbe, ki jih ima Benzini s komu- no, veljajo in bodo ostale v veljavi. 5. Vse odredbe (statuta, reformaciones et cride) piranske komune, ki bi naisprotovale povedanemu, ne bodo veljale, kolikor se bodo tikale tega in nič v teh določbah ne bo moglo služiti kot pretekst za škodo ali »prejudicium« Benzaniju aH njegovim. 6. (Govori o vračanju denarja): Benzini mo- ra od kateregakoli svojega dolžnika sprejeti denar in obresti v kateremkoli času." Tu igre torej za dopolnitev lin potrditev pogodbe, sklenjene pred dobrega pol leta. Člani velikega sveta so z glasovanjem pos- redno potrdili (točka 4) tudi prvo pogodbo. Zakaj se omenja najprej vsota 6000, nato pa 8000 liber, ni jasno. Gre morda pii prvi vsoti za posojanje na listine, tako da ostane 2000 za posojila na zastavo, ki se omenjajo šele v zvezi z 8000 librami? Ali morda ni smel posoditi eni osebi več kot 6000 liber naen- krat? V tem primeru bi bila omejitev zelo visoko postavljena, če pomislimo, da največja posojila v Piranu niso' presegla 500 liber.^^ Seveda pa je lahko za nejasnost kriv tudi pisec teksta. Vsekakor je Benzini tedaj že imel v Piranu veliko denarja, vsaj 14.500 li- ber,2' ki pa ni pokril povpraševanja in je bilo treba poslati še po 6000 liber. Klavzulo o praznikih je Benzini dajal vpisovati v zadolž- nice že pred sklenitvijo' te dodatne pogodbe. Poroke (fiedeiussores sive plegii) predvideva- jo piranski statuti in določajo, da ti plačajo namesto dolžnikov, kadar nimajo dovolj premoženja, da bi vrnili dolg.^ Točka 6 je morda ščitila dolžnika, da ne bi zaradi zav- lačevanja posojevalcev plačal dodatne obresti ali kazen. Iz nekega drugega teksta izvemo, da je Benzini dajal posojila pravzaprav z denarjem KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 141 i TomaŽa, sina Vanna de Agolantis, kateremu je dolgoval velike vsote denarja, 8000 flore- nov in 2500 dukatov.^^ Nobenega podatka pa ni o tem, da bi se Toinaž kdaj koli sam pojavil v Piranu. Iz nekaterih poznejših podatkov bomo vi- deli, da nekatera določila pogodbe niso ob- veljala, tako glede obrestne mere, rubeža in dražbe, tožarjenja zaradi oderuštva, pa tudi Soldanerius je tu in tam še kaj posodil. Pogodba sklenjena z Benzinijem, je v mno- gočem podobna pogodbi, ki jo je Piran skle- nil 31. marca 1325 s Florentincem Johanne- som, sinom Cursdja, sinom pokojnega Alberta Ristarija.^" Razlike so v glavnem tele: Benzi- nijeva pogodba je krajša, manj precizna, sklenjena za nedoločen čas, dovoljuje za en denar večje obre!sti pri zastavah, določa vso- to, ki jo je mogoče posoditi, izvzema poso- jevalce iz kolektivne krivde in jim dovoljuje nositi orožje; Jobannesova pogodba je pod- robnejša, sklenjena za dobo dveh let, dovo- ljuje tudi 50 "/o obresti, posojanju ne postav- lja limit, pod kaznijo prepoveduje komurkoli drugemu posojianju na obresti, vsebuje določ- be o izterjevanju dolgov z dražbo, glede pra- znikov se drži Piranskih statutov,^'' določa denarno kazen za vsakogar, ki bi kakorkoli obtožil posojevalca zaradi oderuštva, škodo, ki bi jo pri tem trpel, pa bi mu povrnila komuna; razveljavlja dalje vse pwsvetne in cerkvene (canonica) določbe, ki bi nasproto- vale pogodbi, določa, da ne bo sodno prega- njan tisti, ki bi denuciral druge posojevalce na obresti in jim tega ne bo mogel dokazati.^" TEHNIKA IN OBSEG KREDITNEGA POSLOVANJA Od obeh načinov posojanja, na listine in na zastavljene predmete, lahko glede na oh- ranjene dokumente zares dobro sledimo samo prvemu. Oglejmo si ga torej! Eden izmed pi- ranskih notarjev je ob sklenitvi posojilne pogodbe napisal zadolžnico, v kateri so se dolžnik ali dolžniki pred pričami zavezali zase in za svoje dediče z vsem sedanjim in bo- dočim premoženjem, da bodo določeno vsoto denarja, posojeno seveda iz ljubezni in poseb- ne milosti brez koristi ali dobička, vrnili Fran- ciscu Benziniju ali njegovim družabnikom, faktorjem, naslednikom ali dedičem v enem mesecu (hinc ad unum mensem proxime ven- turum) ali redkeje, zlasti manjše vsote, v 15 dneh (hinc ad quindeeim dies proxime ven- turos) in le redko na daljšo dobo (za dva me- seca,^'' do praznika sv. Mihaela,^' sv. Marije v avgustu,^* Božiča^'') pod kaznijo ene tretjine posojenega denarja (sub pena tercüi plus dic- torum denariorum) in obljubili, da bodo vr- nili vso škodo ali sodne stroške (v nasprotju s Piranskimi statuti, ki določajo, da plača sodne stroške tisti, ki pravdo dabd)^'' in se zanesli na besedo posojevalca, brez prisege ali kakega drugega dokazovanja; dalje, da ne bodo storili nič takega, kar bi škodovalo posojevalcem »nisi cum hoc instrumento inciso vel cancellato in suis manibus«, morali so dopustiti, da bi se lahko proti njim nastopalo kjerkoli in pred katerokoli oblastjo, tako cerkveno kot prosvetno in se odrekli privile- giju sodišča, pismu cesarja Hadrijana in bene- ficiju nove stare postave (constitucionis?),-" potrdili, da so denar prejeli, se odrekli pravi- ci do praznikov in pomoči zakonov in ob- ljubili, da si ne bodo prizadevali za odlog plačila dolga. Listina je tudi zahtevala, naj pogodba velja ne glede na kakršnekoli sta- tute ali določbe. Na koncu je bil običajno podpis obeh vicedomov, od katerih je eden listino tudi reasumiral v svoji knjigi, ter no- tarjev podpis. Približno takšen tekst, včasih bolj gosto- beseden, včasih zelo skrajšan, so imeli listine, na katere je posojal Franoiscus Benzini. Po besedilu in videzu listin lahko sodimo, da so jih notarji napisali v enem samem izvodu, ki ga je dobil Benzini. Stroški za listüno manjšega formata (pro precio hujus papiri; pro precio hujus inscripti) so običajno bili 12 denarjev oziroma en sold.s^ Kraj, kjer so sklepali posojilne pogodbe, je bil zelo razli- čen. Omenja se mesta loža (apud ali prope lobiam comunis), mesitna pisarna (prope can- cellariam comunis, in cancellaria comunis), mestna palača (apud ali prope palacium co- munis, prope scallas comunis), notarjeva pi- sarna (in stacione mei ontarii), dvorana mest- ne palače (super sala palacii), mestni trg (pla- thea comunis), špital (prope hospitale), hiša (apud domum, in domo) dolžnika, priče, poso- jevalca ali tudi koga drugega. Iz listin vidimo, da je bila večina pogodb sklenjena okrog mestne palače, vendar se nikjer posebej ne omenja Benzinijeva banka ali štant. Prese- netljivo kratek čas za vrnitev posojila je morda samo slepilo za obresti višje od pred- pisanih 20 "/o: tisti, ki ni vrnil denarja v roku, bi moral za kazen plačati eno tretjino vsote poleg rednih obresti, tako da bi po preteku enega leta odšel 70 "./o več, kot mu je bilo posojeno. Možno je tudi, da sta včasih Benzini in dolžnik napisala v zadolžnico višjo vsoto, kot je bila v resnici posojena. Seveda so to samo domneve, ki pa jih indirektno potr- jujiejo kasnejše pritožbe Pirančanov zaradi oderuštva. Opozorim naj še na posebnost, da je Benzini posojal za dobo enega meseca, čep- rav je po določilu pogodbe s Piranom smel 142 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 izterjati dolg šele po enem letu. Včasih se je dolžnik, predvsem pri večji vsoti, obvezal, da bo plačal, v primeru, da ne bi pravočasno vrnil posojenega denarja, še dodatno kazen in je obljubo potrdil s prisego. Tako je pri- segel Florentinec Symon Maffei, da bo po- sojeni denar 240 über prinesel v Koper na svoje stroške in ga tam vrnil in plačal 40 soldov za vsak dan, ko bi moral biti Benzi- ni v Piranu zaradi izterjanja omenjenega do'ga(?)3s Posojila so najemali domačini in tujci, med njimi ugledni meščani kot tudi pastirji, ka- noniki cerkve sv. Jurija v Piranu in cerkve- ne ustanove.ä^ Za kakšne namene so dolžniki denar potrebovali, nam viri v glavnem ne go- vorijo. Kanonik Facina si je npr. izposodil denar, da bi vrnil dolg emonskemu škofu,''' Volcina"" in Matija" pa sta najela posojilo tedaj, ko sta vzela živino v socido. Poseben primer sta pogodbi, ki ju je Ben- zini sklenil z omenjenim Facino in kanoni- kom Matejem. Facina se je obvezal, da bo za povrači-o dolga 100 liber upnikoma Benziniju in piranskemu župniku Juriju dajal eno leto dohodek kanonikata v žitu, vinu in drugem, če bo mogel, in jima dal dovoljenje, da do- ločita pobiralca, ki bi v njunem imenu po- biral omenjeni dohodek. To je obenem tudi edini primer, da bi Benzini posojila ne dal sam, ampak v kompaniji.^s Mateju pa je Ben- zini dovolil, da dolg 43 liber, ki ga je vzel njegov brat, vrača pet let v živilih.^^ V večini posojilih pogodb je posojilo vzelo več ljudi, po navadi dva ali trije, kar nam kaže, da se je Benzini precej posluževal pra- vice zahtevati poroke. Veliko je primerov, ko se je dolžnik še isti dan ali kmalu zatem s pogodbo zavezal obvarovati pred škodo (coservare indempnem, indempnes) enega ali dva poroka, ki se v tovrstnih tekstih dosled- no imenujejo fideiussorji, njihove dediče in njihovo premoženje v zvezi z dolgom, ki so ga skupaj najeli pri posojevalcu, ki pa je vet, v rokah dolžnika, tako da poroku prav nič ne koristi."« Benziniju je šlo za to, da bi bilo več dolžnikov, od katerih bi vsak v enaki meri odgovarjal s svojim imetjem za poso- jeno vsoto. Kdo je pravi dolžnik in kdo po- rok, je bilo treba določiti v posebni pogodbi in poroka zavarovati. Bilo je več primerov, ko je sodolžnik oziroma porok moral vrniti dolžno vsoto in je potem lahko terjal od ko- legov svoj denar. Benzini mu je prepustil vse pravice (iura et acciones) do denarja in ob- resti in si je oni lahko tudi obetal, da bo izterjal precej več, kot je Benziniju dal. Ne- katere izmed teh pogodb se nanašajo na po- sojilo izpred več let in so morale obresti že precej narasti, vendar je Benzini, v večini primerov očitno zahteval samo glavnico."" Bile so tudi pogodbe, v katerih je nekdo prevzel Benzinijev dolg od nekoga in oblju- bi', da bo plačal obresti od tega dne dalje. Posojila so jemale tudi ženske, poročene žen- ske velikokrat skupaj z možem, vendar ved- no »po volji moža in s pristankom potestata«.'' Žena je s svojim premoženjem jamčila za mo- ža, ki je tako na preprost način dobil poroka. Vdove so bile pri najemanju posojil samo- stojne.^^Dolg so lahko najeli tudi mladolet- niki, fantje in dekleta, seveda po volji oče- ta*'^ ali po volji očeta in s pristankom pote- stata."« Imamo tudi primer, ko Benzini očitno ni hotel posoditi denarja ndfcomu, ki mu je bil že dalj časa dolžan,"' vendar si je ta pomagal tako, da je prevzel denar od ne- koga, ki ga je bil dolžan Benzaniju. Vsote posojil na listine po mesecih in letih nam bo pokazala razpredelnica."^ Skupna vsota denarja, ki ga je Benzini po- sodil na listine, znaša torej po naših računih 22.077,5 liber, 11 soldov, 5 denarjev, 29 liber, 5 soldov, 11,5 denarjev grošev, 300 dukatov in 40 florenov. Pri tem moram opozoriti na dejstvo, da manjkajo vicedomske knjige za obdobje od marca 1340 do marca 1342, pa tudi za čas med leti 1338 in 1340 in za čas od marca 1342 do marca 1344 po vsem vi- dezu niso popolne. Dober mesec (19. oktobra) po sklenitvi po- godbe, ki sicer ni določila datuma za začetek, je Benzini začel masovno posojati denar. Pirančani so ga očitno zelo potrebovali, kajti do konca oktobra je posodil že veliko vsoto. Tudi Oktobra naslednjega leta je posadil pre- cej denarja, ker mu je najbrž velik del prvih dolžnikov vrnil dolg po enem letu in ga je torej spet imel na razpolago. Najvišja vsota, ki jo je Benzini kdajkoli posodil, je bilo 300 dukatov, posojenih dvema tujcema.5» Najvišje posojilo v Piranu je dvakrat doseglo številko 500 liber.^i Obakrat so vzeli posojilo ugledni Pirančani, ki so v enem izmed obeh primerov med drugim ob- ljubili, da bodo za vsak dan po prekoračenem roku plačali 12 grošev poleg plačila sodnih stroškov in so obljubo potrdili s prisego na Evangelije.32 Najnižje posojilo sta bili 2 libri in 1 sold'^3 Zadnjega je dal 8. maja 1348.-* Neki podatök z dne 7. marca 1348 nam pove, da je Benzini vsaj tedaj posojal na ob- resti 5 denarjev na libro (vir pravi: secun- dum usum ipsius Francisci), torej za 1 de- nar več, kot je določila pogodba.'^^ Zanimiva je zadeva iz leta 1347, ki nam med drugim pokaže, da so bila posojila ven- darle mnogo večja, kot jim lahko sledimo. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 143: 144 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Nastal je namreč spor med meščani (homi- nes comunis) na eni in med Benzinijem in uradnikoma za izterjanja dveh dolgov (offici- ales ad exigendum debitum) več meščanov na drugi strani.Prvi dolg z dne 5. aprila 1339 je znašal 12000 liber, drugi dolg z dne 27. aprila 1339 pa 2500 liber; omenjata se tudi listini o obeh dolgovih.^^ Spor je nastal, ker naj bi uradnika izterjala od nekaterih dolžnikov preveč, od drugih pa nič. Zato je 30. maja 1347 potestat s sodniki dal po glas- niku objaviti, naj se tisti, ki se čutiioi preva- rane, pojavijo v 8 dneh pred posebnimi urad- niki in predložijo račune.^** Zatem sta bila Vy velikem svetu Pirana 11. julija 1347 izbrana dva Sindika kot zastopnika komune proti zgo- raj omenjenima uradnikoma in Benziniju, po- testat pa naj bi bil arbiter med obema stra- nema.^8 3 avgusta 1347 je potestat razsodil, da sta osumljena uradnika v redu opravila svojo nalogo, da tudi Benzini sam ni prejel več denarja, kot bi ga po pravici smel in da je zato varen pred kakršnokoli tožbo »coram quodcumque judice et judicio«. Poudaril je, da ne zahteva vrnitve obresti (usurarum) »que (restitucio) solet fieri per usurarios pe- nitentes«, kajti ta pravica pripada samo ško- fom in višjim prelatom, in zahteval, da! mo- rajo sindikati v imenu komune plačati 200 liber kot ostanek dolga, poleg tega pa 16 denarjev za polovico cene obeh listin o dol- govih, in to pod kaznijo polovice in pet šestin na leto na benečanski način (pena dup- li et quinque cum sex pro anno ad modum Veneciorum), in da naj se tisti, ki ne bi plačali, štejejo za dolžnike piranske konKU- ne^" (ih torej ne več Benzinija). V tem sporu med Benzinijem in komuno že lahko vidimo kali kasnejših dogodkov. Na zastavo, to je, na tako imenovani lom- bardnii način, je Benzini posojal manjše vsote, če lahko verjamemo skopim podatkom, ki so zabeleženi mimogrede. Benzinijeve knjige (quaterni), ki jih omenja pogodba med njim in Piranom, namreč niso ohranjene. Bolj kot dragocenosti so Pirančani zastavljali razno- vrstno hišno opremo in oblačila."! Kadar je bilo treba, je mestni glasnik po ukazu pote- stata razglasil na stopnicah komunalne palače in na drugih za to določenih krajih, naj tisti, ki imajo v zastavi predmete, katerim je po- tekel rok, pridejo in jih prevzamejo v 15 dneh, sicer bodo zapadlit''^ Zanimivo je, da se v druigem izmed obeh omenjenih razglasov (crida) Benzini imenuje fenerator,"^ medtem ko se v pogodbi s Piranom ves čas imenuje z nevtralnejšim izrazom prestator. Zanimiv je tudi primer, ko se jo Benzini po' preteku 8 mesecev od neke zastave pojavil pred pote- statom in sodniki in povedal, da vrednost nekih zastavljenih predmetov ne ustreza vred- nosti denarja, ki ga je nanje posodil. Čeprav je bil tast lastnika predmetov pripravljen biti porok za zeta in plačati za predmete, kolikor bi Benzini zahteval, je slednji izjavil, da predmetov ne želi več imeti v zastavi; nato so potestat in sodniki odredili, da mora porok v 8 dneh zastavljene predmete prevzeti in plačati dolžno vsoto."«' Piranska oblast v tem primeru ni bila sovražna Benziniju. Nekajkrat se mimogrede omenjajo tudi po- sojila brez listin.a^ kjer je šlo morda za vsote, nižje od 40 soldov, posojene pred pri- čami, kot so to predvideli Piranski statuti."" Ce Benzini ni mogel drugače izterjati po- sojenega denarja, se je poslužil tudi sodne obravnave, rubeža (intromissio bonorum)"'' in dražbe (extimaria, iincantum),"' s katero so mu bili plačani predvsem dolgovi, stari tudi 15 let, ki jih je prevzel od pokojnega Fussija de Bataglis iz Riminija in njegovega sina Gvida in od pokojnega Ubertina iz Car- rare.'" Pred sodno obravnavo je glasnik na obi- čajnih krajih in pred dolžnikovo hišo povabil dolžnika, nai se zglasi v 15 dneh, če je v Istri, in v 30 dneh, če ni v Istri.''' Ce v tem času ni prilšel in plačal v 8 dneh,^^ ,gg j g po določilu Rranskih statutov^^ izvedel ru- bež, ki mu je sledila dražba. Da bi popla- čal dolg, je dolžnik lahko tudi sam izročil del premoženja za to določenima uradnikoma (officiales ad exigendum debitum), ki sta ga prodala na dražbi.'^^ Za takšno prodajo je moral neplačani dolg znašati vsaj 100 sol- dovJ^ Na dražbi prodano premoženje so bile nepremičnine, predvsem vinogradi'^" in tudi hiše,''' nasad oliv,''^ vrf ali vodni m''in.s" Največkrat je šlo za cene nekaj deset liber, največja vsota pa je bila 112 liber za vino- prad.^' V primeru, da je bil dolžniJk: mrtev, so dolg izterjali od dedičev, tudi od mladoletnih sirot."2 Včasih je bil kupec kar Benzini. Ima- mo tudi podatek, da je Benzini po opravlje- nem rubežu, iz katerega pa ni dobil vsega dolga, prejel od cataverjev, komunalnih urad- nikov, tako imenovani »regressum in bonis et super bohis«, to je praviico, da si poišče še kakšno dolžnikovo^ imetje in si z njim. poplača ostanek dolga.Moramo pa se za- vedati, da nam dajejo vicedomske knjige le slabo sliko O' teh zadevah, kajti zvezki zgo- raj omenjenih uradnikov kot tudi zapiski sodnih obravnav se niso ohranili. TRGOVSKO IN DRUGO POSLOVANJE FRANCISCA BENZINIJA Poleg bančnih poslov se je Benzini ukvar- jal tudi s trgovanjem z živili, predvsem s KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 145] prodajo svinjskega mesa in vina (vinum via- gium, vinum de viatico). Zanimivo je, da so vsi ohranjeni teksti teh prodaj neke vrste za- dolžnice: kupec se je obvezal, da bo vrnil Benziniju v roke 10 dni, 15 dni ali 1 meseca pod kaznijo ene tretjine določeno vsoto de- narja za prejeto svinjsko meso^* ali vino.** Količina prodanega ni nikjer omenjena. Naj- višja vsota je bila kar 72,5 liber, in to za vino.8' Vsega skupaj je Benzini prodal svinj- skega mesa za 77 liber 10 soldov 6 denarjev in 53,5 denarjev grošev in vina za 429 liber 5 soldov 4 denarje. Podatek, da je 1. avgusta 1346 (čas po žetvi, ko so cene običajno nižje) kupil v piranskem fontiku 400 starov (seks- tarijev). žita, nam pove, da je morda) trgoval tudi z žitom."' O trgovini z oljem ali drugimi živili pa v virih ni sledov. Ohranjen ie tudi podatek o komendi, ki jo je Benzini sklenil z Nikolajem Lugnano, Ta je od njega prejel 200 dukatov za dobo enega meseca, da bi z njimi trgoval v Mar- kah ali kjer bi se mu bolje zdelo, vrnil vlo- ženi denar Benziniju, dobiček ali izgubo pa bi si delila na pol."' Pot morda ni bila uspeš- na, saj je Benzini kasneje dvakrat odložil Nikolaju plačilo ostanka denarja.'« Imamo tudi nekaj podatkov o Benzinijevih posojilih in drugih zadevah s tujci. Samostanu sv. Dominika v Kopru je posodil 40 florenov,"« 300 dukatov v zlatu »boni et justi ponderis Pirani« dvema prebivalcema Izole, od kate- rih je bil eden po rodu Florentinec,«' neki Koprčan mu je obljubil dati 4 stare že plačane pšenice (frumentum)«^ in z nekom iz Trsta se je pobotal glede zahtev, ki jih je imel do njega tako v zvezi z denarjem kot z vinom.Imenoval je zastopnika, ki naj bi izterjal od nekega vojaka v Sv. Lovrencu dolg 20 dukatov, ki ga je prevzel od pokoj- nega Thome, zdravnika v Sv. Lovrencu.«" Ka- zen 50 liber, ki mu jo je izrekel potestat Umaga in jo je Benzini plačal tamkajšnjemu blagajniku,«^ kaže, da je razširil svoje de- lovanje tudi tja. Omenjeni podatki so le maj- hen del zahtev, ki jih je imel do tujcev. Poglejmo še, kam je Benzini vložil vsaj del svojega dobička. Kupil je 9 vinogradov«* (večinoma na dražbah) v skupni vsoti 325 liber in eno hišo (na dražbi) za 100 liber,«' z nakupom pa je najbrž prišel tudi do živine, ki jo je vedno v kompaniji dajal v socido.«^ Denar je tudi trosil za plačevanje hišnih na- jemnin«« in za vzdrževanje sebe, svojih slu- žabnikov itd. Ce je še kako drugače porabil pridobljeni denar, iz virov ne izvemo. Benzini vinogradov ni samo kopičil, pač pa jih je 5 tudi prodal'«« v skupni vsoti 506 liber. Hišo je oddal v najem za 10 liber.'«' KONEC BENZINIJEVE DEJAVNOSTI IN BOJ ZA NJEGOVO DEDIŠČINO Vsaj v začetku svojega bivanja v Piranu je moral biti Benzini precej spoštovan, bo- disi zaradi denarja, bodisi zaradi poštenja ali pa zaradi obojega. Za čas od marca do av- gusta 1339 so ga izbrali celo za enega izmed štirih sodnikov.'«ä Tujci so ga imenovali za Svojega pravnega zastopnika (procurator et nuncius specialis) v svojih pravnih zadevah v Piranu,'«' omenja se kot eden izmed izvr- ševalcev testamenta (commissarius) učitelja gramatike mojstra Gasparina'«" in veökrat kot priča v različnih zadevah.'«' Morda je črna smrt, ki je poleti 1348 morila v Piranu, pokosila tudi Benzinija. V svojem prebivališču v Porta Misana je dal, zdravega duha in telesa, 3. junija 1348 napisati svoj nunkupativni testament. V njem je zapustil manjše vsote denarja nekaterim piranskim cerkvam, želel, naj minoriti obhajajo zanj tisoč maš v cerkvi sv. Frančiška in naj se v isti cerkvi za denar do 20 soldov grošev naslikajo oodobe svetnikov. Mateju, sinu po- kojne služabnice Katarine iz Prema, je na- menil 200 liber grošev, ki jih naj do Mate- jevega štirinajstega leta hrani Johannes, sin pokojnega Cursija, sina Alberta Ristorija; če bi Matej prej umrl, naj Johannes denar norabi za Benzini j evo' dušo-, kot se mu bo bolje zdelo. Ce bi Johannes umrl, lahko do- loči koga drugega za izpolnitev rečene- ga; če pa bi Johanes umrl, preden bi de- nar prišel v njegove roke, bosta izvrševalca (commissarii) Benzinijeve poslednje! volje iz- ročila denar zastopnikom sv. Marka iz Be- netk, ki bodo z njim napravili, kot je bilo naročeno Johannesu. Za izvrševalca je Ben- zini določil Maffona, sina pokojnega Henrika iz Pirana, in Johannesa de ser Odo, prebival- ca Kopra, ki naj vse drugo premično in ne- premično premoženje razdelita med reveže (pauperes Christi), ki so Benzinijevi dediči. 22. junija 1348 je Benzini, že bolan, napravil še kodicil k testamentu. V njem je želel, naj Maffonus, sin Henrika, plača ves dolžni de- nar, kadar mu bo drago, in sicer v roke Augostina Gerardinija, niegovega faktorja, ki ga bo potem dal v roke Johannesa, sina po- kojnega Cursija. Prav tako je želel, da se odloži za štiri leta od dneva njegove smrti dalje plačilo dolga Nikolaju Lugnanu.'«' Po Benzinijevi smrti (8. julija 1348 se ome- nja že kot pokojni)'«' se je začel boj za nje- govo dediščino. Istega dne je Zonus, sin po- kojnega Gvidetta de Gvidettis iz Firenc, pre- bivalec Zadra, kot zastopnik (commissarius) Lodoika, sina pokojnega Tomaža de Agolan- tis, pred protestatom in sodniki izjavil, da 146 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 je bil Benzini dolžan Lodoiku približno 8000 zlatih florenov, zlasti pa približno 2500 du- katov. Rekli so mu, da trenutno denarja ne more dobiti iz mnogih vzrokov (multis casibus seu causis imminentibus), vendar so mu ob- ljubili, da ga bo prejel. Benzinijevo premože- nje naj bi imela tedaj v rokah predvsem iz- vrševalca testamenta Augustin Gerardini de Salvaregi iz Firenc, proti kateremu je v njegovi prisotnosti Zonus nato tudi protes- tiral,""' in mojster Peter, kirurg iz Trsta."" Vendar tudi onadva nista mogla priti do Ben- zinijeve dediščine v Piranu, kajti 9. oktobra sta v svojem in v imenu svojih družabnikov, ki niso bili v deželii, pri potestatu prosila za inventar, ki ga je potestatov pisar napisal o Benzinijevem premoženju, in zahtevala, da ju mimo pustijo do njega (omenjata nevar- nost: cum de jure ad ipsorum periculum! ja- cent ipsa bona). Rekla sta, da sta pripravlje- na vrniti vsakomur tisto, kar je njegovo, za kar sta dovolj sposobna, če bi dvomili o tem, naj vzame potestat premoženje pod svoje varstvo in naj se postavijo dobri zastopniki (fideiussores), ki bodo vrnili zastavljene pred- mete le za glavnico, brez obrjesti. Urejali druge zadeve in odgovarjali na razne zahte- ve. Prošnjo je potestat po nasvetu Piran- čanov (de consilio hominum Pirani) zavrnil, nato pa sta izvrševalca z vsem spoštovanjem zahtevala svoje pravice (protestaverunt)."* Pojavil se je tudii Franciscov brat Baldus Benzini, ki je zase in v imenu brata Johan- nesa zahteval dve tretjini pokojnikovega pre- moženja."- 27. maja 1349 se je pred potesta- tom in sodniki razvil spor med njimi in Pet- rom Spilato, zastopnikom izvrševalcev Ben- zinijevega testamenta, mojstra Petra »ci rologa« in Johannesa, sina Dominika Hodor- na. Ker sta izvrševalca izjavila, da ju ovirajo pri delu in sta odstopila, je potestat določil druge, onadva pa sta bila nato takoj pri- pravljena še naprej opravljati Službo, s čit- mer se je potestat strinjal."' Iz povedanega vidimo, da je Benzinijevo premoženje de fac- to sekvestrirala piranska komuna, de iure pa so se zanj potegovali Benzinijev upnik, iz- vrševalci Benzinijevega testamenta in nje- gova brata, vendar se piranska oblast ni hotela izjasniti v prid nobenemu od njih. Verjetno je zadevo celo zavlačevala, hoteč se tudi de iure polastiti premoženja. Tako so 10. maja 1349 piranski veliki svet, potestat in sod- niki določili tri zastopnike, ki naj v imenu komune gredo k beneškemu dožu in oglej- skemu partiarhu in k drugim cerkvenim in posvetnim oblastem, da bi prosili za povrni- tev oderuških obresti (usure), ki so jih Sami ali preko faktorjev izterjali Soldanerius, Tomaž de Agolantis Benzini ali katerikoli drugi oderuhi (usurarii) in naj v ta namen zahtevajo sdkvestracijo premoženja omenje- nih,"* 10. avgusta pa so povečali število za- stopnikov na osem; v sicer skoraj enakem tekstu se tu med oderuhi ne omenja Tomaž de Agolantis."''^ 10. oktobra 1349 je Avguštin, sin pokojnega Gerardina Salvaregi, sedaj prebivalec Pirana, kot izvrševalec Benzinije- vega testamenta še imenovali Johannesa de Fizuti iz Fiirenc, prebivalca Kopra, za svoje- ga zastopnika v zadevi z Johannesom, siinom pokojnega Aleksandrisa de Usano, izvrševal- cem testamenta pokojnega Tomaža de Ago- lantis,"" 21. novembra istega leta pa je ime- novan v dokumentu bivši izvrševalec Ben- zinijevega testamenta, s pomočjo stražarja slovansikega rodu pobegnil iz ječe, v kateri je bil uklenjen."' Videti je, da je bila piiranska komuna sovražna predvsem do izvrševalcev Benzinijevega testamenta. Kako se je zadeva končala, ne izvemo, najbolj verjetno pa je vsaj njej dosegljivo premoženje sekvestri- rala piranska komuna, katere prebivalcem je Benzini precej izpraznil mošnje. Ze on sam je morda predvidel, da bo Piran segel po njegovi zapuščini in jo je rajši sam za- pustil revežem. Morda ga je tudi resoiično zapekla vest zaradi kuge, v kateri so mnogi videli božjo kazen za grehe. Vse se je kon- čalo zelo drugače, kakor je pred enajstimi leti napovedala velikodušna in prijazna po- godba med obema strankama. S pritožbo dožu in patriarhu je Rran hudo kršil njene določ- be. K takšnemu nastopu je gotovo pripomog«! nemir, ki ga je prinesla kužna bolezen. V gospodarskem življenju piranslke komune je Benzini brez dvoma odigral pomembno vlogo. Njegov denar je ustvaril možnosti za večje trgovske akcije posameznikov, on sam pa je prinesel v Piran precej florentinskega špekulativnega duha v bančnih iri trgovskih zadevah. Pirančane je rešil marsikaterega starega dolga in jiim verjetno pomagal pri prehrambenih težavah. Seveda si je pri tem nabral lepo premoženje in mnoge spravil v nesrečo. Ustvaril je pač določeno akumulacijo kapitala na piranskem področju. OPOMBE 1. A. Battistella pravi, da je bila Furlanija v 14. stol. »incolta e nel proprio isolamento ignara delle sue forze produttive, una provincia dove il feudalismo piü rude avea tuttavla grande pre- poderanza, e dove 11 princifkato ecclesiastico, mutabile ad ogni successione, lasciava piü aperto l'adito agli audaci della fortuna e offriva magior agio alFattitudine speculatrice«. (I Toscani in Friuli, Bologna 1898, str. 10). — 2. Gl. J. Zontar, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 147 1 Banke in bankirji v mestih srednjeveške Slove- nije. GMS 13, Ljubljana 1932, str. 21—35, in F. Gestrin, Doneski k zgodovini Ljubljane v sred- njem veku, ZC, 5, Ljubljana 1951, str. 192—208. — 3. Gl. F. Mayer, Gli ebrei feneratori a Capo- distria, Paigine istriane 9, 10, 11, Capodistria 1911—1913. — 4. V relativno bogatem Piranskem arhivu sem kot vire uporabil tako imenovane vicedomske knjige, kamor sta vicedoma vpiso- vala reasumirane notarske listine (carte, instru- menta) in notarske listine same. Vicedomske knjige iz let 1338 do 1348 so večinoma ohranjene, notarskih listin, ki se tičejo Benzinija, pa je ostalo nad stopetdeset, večinoma pergamentnih, nekaj tudi papirnatih (zlasti take s krajšim be- sedilom in manjšim posojilom). Pisava teh do- kumentov je lepa, še precej okrogla notarska gotica, tako da delajo težavo predvsem številne abreviature. Večje število listin iz piranskega arhiva je v transkripciji objavil Camillo de Franceschi v Chartularium Piranense, med drugim tudi 23 takih, v katerih nastopa Benzini. Seveda so ohranjene listine le majhen del dokumentov 0 Benziniju. — 5. Tudi Benzini Tusco PA V. k. 9 1340/50 folio 123 tergo, odslej f 123'), Pinzini (npr. V. k. 16 1346/47 f 35, 9. maj), de Bence (No- tarska Ustina, odslej N. 1., 12. jan. 1334. — 6. 1 libra beneških malih denarjev = 20 soldov = = 240 denarjev (običajno pišem brez oznake »be- neški mali«). 100 dukatov = 103 florentov. 1 de- nar gros = 26 malih denarjev (1. 1192) 20 gro- šev = 1 dukat (1. 1284), 1 dukat = 4,13 libre 1. 1382). Vrednost malih denarjev z greši in du- kati je padala (gl. B. Benussi, Ragguaglio delle monete, dei pesi e delle misure per servire alla storia delle nostre province, Atti e memorie della Societa istriana per archeologia e storia patria, odslej Atti, vol. 40, fasc. 1, Parenzo 1928, str. 229, 230, 231). Imamo sicer podatek, ko Benzini obljubi plačati za najemnino hiše 40 soldov gro- šev in je potem plačal celotno vsoto- v librah malih denarjev, in sicer 192 liber. Vendar se mi zdi dosti bolj verjetno, da je bilo mišljeno 40 grošev na leto. — 6. a Chartularium Piranense, Atti, 46, dokum. št. 119. — 7. Židovski ban- kirji so običajno sami ponudili svoje usluge ko- prskim oblastem, gl. Mayer, o. c. — 8. PA, V. k. 8 133S/40 f 76, 13. sept. 1338. — 9. Izraz colegan- cia (cologancia je najbrž pomota) pomeni tu nedvomno obresti (gl. str. 5), vendar ga srečamo samo v obeh pogodbah Benzinija s Piranom. V enakem kontekstu srečamo v pogodbi z Johan- nesom, sinom Cursija, izraz prode (gL op. 26a). Drugi izrazi za obresti so: usura, Interesse, luc- rum, melioramentum, precium; racio (vedno v ablativu z navedbo vsote, npr. »in racione de- nariorum quatuor« v omenjeni pogodbi). — 10. PA V. k. 8 1338/40 f 76'—78, 14. sept. 1338. — 11. Gli Statuti del Comune di Pirano (del 1332), Ca- millo de Franceschi, Venezia 1960, odslej Gli sta- tuti, knjiga 8, poglavje 34. — 12. O. c, npr. knj. 9, pogl. 1, knj. 6, pogl. 12, 13, 19, 20, knj. 10, pogl. 14. — 13. O C, knj. 2, pogl. 16 — 14. N. pr. PA V. k. 8 1338/40 f 85, 23. okt. 1338. — 15. PA V. k. 12 1344/45 f 113, 30. jan. 1345. — 16. PA V. k. 11 1344/45 f 75', jan. 1345. — 17. Omenjata se »famulus Augustin« (PA V. k. 17 1347/48 f 45, 3. jun. 1347) »qui nune moratur cum dieto Fran- cisco« (PA V. k. 20 1348/49 f 37, 20. jun. 1348) in pokojna služabnica Katarina iz Prema (gl. op. 106). — 18. PA V. k. 8 1338/40 f 157. — 19. Ib, f 158 in 158'. — 20. Gl. str. 10. — 21. Gl. str. 10 in 11. — 22. Gli statuta, knj. 6, pogl. 9, 10. — 23. GL op. 108. — 24. Gl. op. 10, 31. marec 1325. — 25. Knj. 9, pogl. 48; za praznike se šteje 15 dni pred in 15 dni po Božiču, Veliki noči, dnevu sv. Petra v juniju in čas od 15. avgusta do sv. Mihaela; ta določba ni veljala za dolgove med Pirančani in Benečani. — 26. PA V. k. 12 1344/45 f 126', 20. febr. 1345. — 26a. Chartularium Pira- nense, Atti, 44, dokum. št. 46, 31. marec 1325. — 27. PA V. k. 18 1347/48 f 38, 13. maj 1347. — 28. PA V. k. 14 1345/46 f 17, 18. april 1345. — 29. PA V. k. 18 1347/48 f 141', 16. marec 1348. — 30. Gli statuti, knj. 5, pogl. 1. — 31. Fori privilegio et eppistole divi Adriani beneficio de fide (ali: de fideiussoribus et de pluribus reis debentibus, n. pr. N. L, 5. nov. 1338 nove et veteris consti- tucionis vel legum auxiUoi. — 32. N. 1., 2. nov. 1347, 14. marec 1344. — 33. PA V. k. 18 1347/48 f 93, 20. nov. 1347; gl. tudi op. 52. — 34. Gl. op. 90. — 35. Gl. op. 38. — 36. PA N. L, 2. febr. 1345. — 37. PA V. k. 18 1347/48 f 58', 10. jun. 1347. — 38. PA V. k. 17 1347/48 f 91, 26. nov. 1347. — 39. PA V. k. 18 1347/48 f 137', 9. febr. 1348. — 40. N. L, 5. maj 1345. — 41. Npr. PA V. k. 10 1342/44 f 126, 1. marec 1343. — 42. Npr. PA V. k. 18 1347/48 f 63', 8. jul. 1347. — 43. Npr. N. L, 26. marec 1346. — 44. Vendar so bile tudi izjeme, gl. op. 27. — 45. PA V. k. 17 1347/48 f 8, 12. marec 1347. — 46. Skupaj z materjo, gl. op. 26. — 47. PA V. k. 18 1347/48 f 141', marec 1348. — 48. Ib. f 141, 7. marec 134«. — 49. Okrajšave pomenijo: 1 = = libra, s = sold, d. = denar, duk = dukat, fl. = f loren, 1 gr = libra grošev s gr = sold grošev, d gr denar gros. —50. GLop. 91. —51. PA V. k. 14 1345/46 f 3', 20. marec 1345. — 52. Ib. f 92, 20. jan. 1346. — 53. PA V. k. 10 1342/44 f 270, zadnji febr. 1344. — 54. PA V. k. 19 1348/49 f 19'. — 55. Gl. op. 48. — 56. PA V. k. 18 1347/48 f 64, 11. jul. 1347. — 57. Gl. op. 60. — 58. PA V. k. 18 1347/48 f 42. — 59. Gl. op. 56. — 60. PA V. k. 17 1347/48 f 62. — 61. Omenjajo se naslednji predmeti: neki zlat predmet, biserna ogrlica (PA V. k. 8 1338/40 f 238 in 238', 16. jan. 1340), dve železni verigi (catenas duas ferri ab igne), bakren kotel, bro- nast kotlič, prt »de biandio (?)«, postelja, po- krita z dvojnim platnom, štiri odeje (lictamina quatuor de duabus teliš et dimidiam pro quo- libet), romarski plašč (sclavina) in en plašč »de biandio a tabula« (PA V. k. 9 1340/50 f 72), tka- nine, orožje (armestias) za 62 liber (PA V. k. 10 1342/44 f 258, 26. jan. 1344), halja, plašč »de xigna (?)«; srebrn pas je bil zastavljen za 12 li- ber, halja, postelja in dve odeji za 4 libre, kot- lič in kotel za 12 soldov, pernata blazina in plašč »de biandio a tabula« za 50 soldov, romarski plašč in dve odeji za 16 soldov (ib., f. 71'), sraj- ca, ogrinjalo (clamis), svileno pregrinjalo (velum de sedaj in še en kos obleke za 19 liber (ib f 148 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 123'), srebrn pas, dva dragulja (zoias) in okrasje za glavo (strompolos) za 29 grošev (PA V. k. 17, 1347/48 f 130, 25. febr. 1348). Najvišja vsota, ki se omenja v zvezi z zastavo, je omenjenih 62 liber. — 62. PA N. L, 16. marec 1343. — 63. PA V. k. 16 1346/47 f 66', 1. nov. 1346. — 64. PA V. k. 17 1346/47 f 130, 25. febr. 1348. — 65. Ib. — 66. Knj. 5, pogl. 11. — 67. Npr. PA V. k. 13 1345/46 f 111', zadnji febr. 1346; iz nekega podatka, ki se ne tiče Benzinija, vidimo, da je dolžniku, ki ni mogel plačati dolga, grozil zapor »super lobia comunis«, torej nekakšen »debtors' prison«, če ni kdo plačal zanj (PA V. k. 17 1347/48 f 52', 14. jul. 1347). — 68. Npr. PA N. L, 26. okt. 1341. — 69. Npr. PA V. k. 19 1348/49 f 20', 11. maj 1348. — 70. Dolg prvima dvema je bil 1216 liber 9 soldov 4 denarje, poleg tega pa so prodali zaradi tega dolga na dražbi še za 54 liber pre- moženja (ne moremo vedeti, če je vsa omenjena vsota šla za plačilo dolga) in je sodišče sklepalo o usodi 48 liber, prav tako iz istega dolga. Za povrnitev dolga drugemu so prodali na dražbi premoženje v skupni vsoti 355 liber 8 soldov. Na dražbi so prodali za dolg obeh skupaj imetja za 49 liber. — 71. Npr. PA V. k. 12 1344/45 f 99' in 100, 23. dec. 1344; Gli statuti, knj. 5, pogl. 4. — 72. Npr. PA V. k. 17 1347/48 f 92, 1. nov. 1347. — 73. Knj. 5, pogl. 4. — 74. Ib., knj. 5, pogl. 9. — 75. Gli statuti, knj. 5, pogl. 9, predvsem pa knj. 6, pogl. 17. — 76. Npr. PA V. k. 13 1345/46 1 5', 13. marec 1345. — 77. Pol hiše za 24 liber, PA V. k. 14 1345/46 f 102, 5. marec 1346; >>caxalem« za 20 liber, PA V. k. 13 1345/46 f 32. — 78. Vinograd in 4 nasade oliv za 26,5 liber, PA V. k. 10 1342/44 f 5, 27. marec 1342. — 79. Za 40 soldov, PA V. k. 14 1345/46 f 4', 29. marec 1345. — 80. Skupaj s hišo, vinogradom in vrtom za 16 liber, PA V. k. 11 1344/45 f 92, 19. febr. 1345. — 81. Ib., f 78; in 78', 30. jan. 1345. — 82. PAV. k. 9 1340/50 f 11, 10. okt. 1341. — 83. PA V. k. 18 1347/48 f 103', 25. okt. 1347. — 84. Npr. PA N. L, 9. maj 1339. — 85. Npr. PA N. 1., 7. maj 1345. — 86. PA V. k. 15 1346/47 f 28. jun. 1346. — 87. PA V. k. 15 1346/47 f 41, 1. avg. 1346. — 87a. V originalu: in Marchiam; poleg ankonitanskih Mark, kamor- so Pirančani sicer res hodili na trgovska poto- vanja (prim. Chartularium Piranense, Atti, 45, docum. št. 94) bi prišel v poštev tudi del Istre imenovan Marchia (gl. Senato misti, Atti, 5, str. 13). — 88. PA N. 1., 20. jul 1345, objavljena v Chartularium Piranense. — 89. Chartularium Piranense, Atti, 47, dokum. št. 188, 21. jun. 1348; gl. op. 107. — 90. PA N. L, 14. sept. 1343. — 91. PA V. k. 16 1346/47 f 38' in 39, 24. jul. 1346. — 92. PA N. L, 13. apr. 1341. — 93. PA V. k. 15 1346/47 f 36, 4. jul. 1346. — 94. PA V. k. 13 1345/46 f 45' in 46, 28. jun. 1345. — 95. PA n. 1., 4. apr. 1348. — 96. PA V. k. 12 1344/45 f 82, 21. nov. 1344; ib., 182', 28. nov. 1344; ib., f 83, 28. nov. 1344; PA V. k. 13 1345/46 f 29', 1. maj 1345; ib., f 130 (tudi 4 nasade oliv); PA V. k. 14 1345/46 f 103, 6. marec 1346; PA V. k. 15 f 7, 19. marec 1346; PA V. k. 16 1346/47 f 2', 10. marec 1346. — 97. PA V. k. 12 1344/45 f 83, 28. nov. 1344. — 98. Skupaj z Jakobom sta dala marca 1342 v socido 155 glav živine Juriju Slovanu, prebivalcu Pi- ranskega krasa, za dobo 5 let, in sicer po prin- cipu, da dve tretjini dobička ali izgube dobita oba lastnika, eno tretjino pa Jurij (PA N. 1., 2. marec 1342); pod istimi pogoji sta skupaj z Dar- dono iz Izole dala Volcini iz Motovuna (Monto- na) januarja 1345 v socido zopet 155 glav živi- ne (PA N. L, 16. jan. 1345) in Matiji »de Sancto Siriacho« junija 1347 78 (?) glav živine (quater- naria quatuor pecudum et pecudes novem ac etiam est inter agnellas et agnellos quinquaginta tres) (PA V. k. 18 1347/48 f 59, 10. jun. 1347). — 99. 25. novembra 1338 je najel več hiš s stolpom v Porta Domo pri morju za štiri leta za ceno 40 soldov grošev in je takoj plačal celotno vsoto 192 liber (PA V. k. 8 1338/40 f 106), 3. junija 1339 hišo ob glavnem trgu v Porta Campi za 8 liber na leto za čas od 15. avgusta 1339 do 15. avgusta 1343 (PA V. k. 8 1338/40 f 174), 18. maja 1343 hišo prav tako v Porta Campi za 14 liber za čas od 15. avgusta 1343 do 15. avgusta 1344 (PA V. k. 10 1342/44 f 165) in ta najem je 13. avgusta 1344 podaljšal za eno leto za 13 liber (PA V. k. 11 1344/45 f 54'), 13. januarja 1345 je plačal denar do tega časa in do 20. decembra iste- ga leta in s tem podaljšal najem za tri hiše v Porta Domo (PA V. k. 12 1344/45 f 115'), 31. ja- nuarja naslednjega leta pa je najem podaljšal in plačal do 20. decembra istega leta (PA V. k. 13 1345/46 f 98), 13. novembra 1345 več hiš z de- setinami (cum decimis ipsarum domorum) v Por- ta Misana, ki so ležale v krogu, od sredine avgu- sta naslednjega leta za dobo štirih let in je obljubil posoditi lastnikom za popravilo hiš vsa- ko leto 40 grošev (PA V. k. 13 1345/46 f 82'), 14. aprila 1346 hišo v Porta Campi poleg javne ceste za 42 liber za čas treh let (PA V. k. 15 1346/47 f 12') in končno je 26. avgusta 1347 podaljšal za štiri leta in plačal najemnino za omenjeno hišo v Porta Misana (PA V. k. 18 1347/48 f 71'). To- liko prostora je Benzini potreboval tudi za za- stavljene predmete. Zlasti hiša v Porta Campi, torej v središču Pirana, je najbrž služila njego- vim uradnim zadevam. — 100. PA V. k. 16 1346/47 f 61', 27. okt. 1346; PA V. k. 17 1347/48 f 86, 4. okt. 1347; PA V. k. 18 1347/48 f 146', 16. marec 1348. — 101. PA V. k. 17 1347/48 f 82', 28. okt. 1347. —• 202. Prvič se kot sodnik omenja 7. marca (PA V. k. 8 1338/40 f 153), zadnjič pa 17. avgusta (ib. f 195), čeprav se že 7. avgusta omenja druga garnitura sodnikov, med katerimi ni Benzinija (ib. f 190). — 103. Npr. PA V. k. 12 1344/45 f 122, 1. febr. 1345 in PA N. 1., 13. jul. 1345. — 104. PA V. k. 13 1345/46 f 55', 10. avg. 1345. — 105. Npr. PA V. k. 16 1346/47 f 50, 13. avg. 1346. — 106. Chartularium Piranense, Atti, 47. dokum. št. 187. — 107. Ib., dokum. št. 189. — 108. PA V. k. 20 1348/49 f 45 in 45'; v Chartularium Piranense, Atti, docum. št. 191. — 109. Ibidem. — 110. Ib., f 64; v Chartularium Piranense, Atti, docum. št. 196. — 111. Ibidem. — 112. PA V. k. 19 1348/49 f 115', 25. marec 1349. — 113. PA V. k. 21 1349/50 f 16. — 114. Ib., 1 13' in 14. — 115. Ib., f 45; v Chartularium Piranense, Atti, docum. št. 203. — 116. Ib., f 66. — 117. Ib., f 72.