146. številka.
Ljubljana, v četrtek 30. junija.
XXV. leto, 1892
Izhaja Taak dan aveeer, irimli nedelje in praznike, ter velja po polti prejemati sa »Titro-ogerake dežele sa vse leto lb gld., ca pol leta S gld., ca Četrt leta 4 gld., za jedeo mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ca vse leto IS gld., ca Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. ca Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaš«. Za osnanila pladnje se od četiristopne petit-vrBte po ti kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. I "J. U p r a v n i s t v vi naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vbb administrativne stvari.
-L
Vabilo na naročbo.
Slavno p. ii. občinstvo ulj a ti no vabimo na novo naročiti«, atare gospode naročnike pa, katerim l»o potekla koncem meseca naročnina, prosimo« da Jo o pravem času ponove, da poal-IJanJe ne prenetia in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
/elja sa Ljubljanske naročnike brei pošilja-
n|a sa dom: Vse leto . . .  gld. 18«— I Četrt leta   . .  gld. »•»« Pol leta ...     ,,    6*80 | Jeden mesce.     ,, l'lO Za pošiljanje na dom uc računa IO kr. na meneč, »O kr. sa četrt leta. S pošiljanjem po posti veljat Vse leto . . . gld. 15*— I Četrt leta . . . gld. 4- — Pol leta ...     ,i    S«— I Jeden mesce .    „ 1-40 0n7~~ Naročaje se laliko a vsakim dnevom, a b bratn se mora poalatl tudi naročnina, drugnee se ne oziramo na dotično naročilo.
Upravništvo „Slovenskoga Naroda".
0 našem političnem položaji.
v.
Ali so mogli, ali so smeli slovenski poslanci odobriti izjavo prof. šukljeja s ozirom na notranjo politiko?
(Konec.)
V seji dne 12. decembra 181 »1 govoril je dr. Gregorčič o pravosodnih razmerah na Goriškem. Pritožil se je zlasti, da mnogi c. kr. sodni uradniki, službujoči v čisto slovenskem prebivalstvu, ne znajo slovenskega jezika nič ali jako malo, da ga nečejo rabiti in da s tem ne delajo samo proti določbam državnega temeljnega zakona, nego tudi proti takšnim naredbam ministerstva, katere dajejo nekaj ali ne zadosti mesta slovenskemu jeziku, — in zahteval je tudi za Primorje naredeb, s katerimi se bode priznalo slovenskemu jeziku več pravice nego je ima sedaj. Pritožil se je tudi, da se rabijo tolmači in da porotniki ne razumejo jezika slovenskih obtožencev, tako da bi treba bilo ustrojiti dve poroti za Primorje, slovensko in italijansko. — Pravosodni minister je odgovoril, da zadevna nareba z dne 5. septembra 1807., katero je g. govornik iz nekega južnega dela države zahteval tudi za Primorje, že itak tudi za Primorje velja, a kolikor se ne izvršuje, da so to godi proti nameram pravosodnega ministra. V ostalem minister ne more zamolčati, da je v Pri-morji težak položaj, ker je treba znati č ve t ero jezikov, a da se ne najdejo lahko uradniki, ki jih znajo; da je zbok tega v takšni deželi težko izvrševati sodne posle brez tolmača; da ni moči odobriti razdelitve porote v italijansko in slovensko; da je govornik navel mnogo primerov o katerih on ne more reči niti da so resnični, niti da so neresnični, a če je prav umel, da so to stvari', katere pozna govornik samo iz pripovedovanja in iz časniških poročil; da jih bode vzlic temu dal preiskati in kjer bode potrebna kakšna poprava, da jo bode kolikor mogoče izvedel.
Tudi to je nekakov sistem. O popolnem izvršenji ravnopravnosti, katero zahtevajo državni temeljni zakoni, ni niti govora v naredbah, kakeršne so sedaj. Ako se deluje zoper te nedostatne naredbe, deluje se proti intencijam pravosodnega ministerstva (to mora reči minister pravosodja, ki je izdal te naredbe) a vsega tega ni moči izvesti, ker ni uradnikov, kateri bi 'znali čvetero jezikov, kakor je treba v Primorji. Zakoni se torej niti ne omenjajo,
naredbe, da, ali teh ni moči izvesti, ni moči izhajati brez tolmača — in obe te in vse druge ne-možnosti temelje na krivi predpostavi čveterih jezikov, o tem pa niti ne govorimo, da so bili sodni uradniki, znajoči čvetero jezikov, zapostavljeni uradnikom, ki ne znajo več nego jednega, in to tam, kjer je potrebno, kjer je neobhodno potrebno znati dva jezika. Porotniki Italijani in sami Italijani smejo soditi Italijane, če bi pa slovenski porotniki sodili Slovence, bilo bi to že zoper potrebno nepristranost razsojanja. Ako je minister dobro umel, posnel je govornik vse to iz pripovedovanja in iz časnikarskih vesti.
Pri razpravi financijalnega zakona za leto 1892 govorila sta mej drugimi tudi dr. Ferjančič in dr. Grego rec. Prvi je tožil zaradi postopanja političnih odnosno tudi šolskih oblastev na Kranjskem, Koroškem in Goriškem. Jedro svojega govora reasumiral je po priliki tako: pogleda li slovenski poslanec v preteklost, tako vidi, koliko nadej se mu ni izpolnilo; pogled v bodočnost mu kaže, koliko napora, koliko borb naroda še čaka, dokler si pridobi ono, kar mu gre po pravu in po zakonu. Torej neizpolnjene nadeje in predstoječe borbe glede na uzakonjena prava slovenskega naroda ! Od koga so se slovenski poslanci nadejali izvršitve uzakonjenih prav V — Od c. kr. vlade t Proti komu se jim bode boriti za izvršitev uzakonjenih prav? Proti c. kr. vladi, oziroma proti njenim organom.
Dr. Gregorec ozrl se je v svojem državno-zborskem govoru na zadnjih 40 let vladanja v monarhiji in trdil, da so bili vsi sistemi te dobe naperjeni zoper Slovane torej tudi zoper Slovence. „Tako absolutistični centralizem Bachov; tako ustavni centralizem Schmerlingov ; tako obstoječi dualizem, ki hoče ustanoviti prevlado Madjarov v jedni, in prevlado Nemcev v drugi polovici monarhije, prevlado nad Slovani. V tej polovici monarhije težil je za prevlado Giska rezko, Auersperg brezobzirno, Taatfe pa teži lokavo. Samo v tem, v načinu je razlika mej to trojico, svrha jim je ista. Tudi pod Taatteom se širita germanizacija in laži-liberalizem. Res pravi TaatVe, da hoče deliti vsem jednako pravo, ali istodobno skrbi, da se imenujejo za vrhovne upravitelje slovenskih in hrvatskih dežel, kakor so Štajerska, Koroška, Primorje, možje, katerim manjka dobrohotnosti proti Slovencem in Hrvatom, kateri zavirajo, kjer koli morejo, slovensko in hrvatsko uradovanje, kateri sploh ne izvršujejo uzakonjenih prav Slovencem in Hrvatom". — „Ti upravitelji zopet skrbe, da se nameščajo samo takšni okrajni glavarji, kateri delajo kakor bi ne znali, da so zakoni veljavni tudi za Slovence in Hrvate. Za vse to odgovoren je konečno Taaffe. On je kriv, da se tako dela. Njegov je sistem, po katerem se deluje, po katerem se neče omogočiti, da bi Slovenci in Hrvati niti drugi Slovani prišli do vojih uzakonjenih prav".
Državni zbor.
Na Duuaji 28. junija. Poslanska zbornica. Današnja seja bila je jako burna. Povod k temu bila je izjava vladnega zastopnika, da vlada ne bode predložila cesarju v odobrenje po nasvetu Zalliugerja premen jeni § 2. stavbenega zakona s katerim ae določa, da mora vsak stavbeni podjetnik naročati obrtniška dela pri obrtnikih ne pa jih izdelovati na svoj račun.
Začetkom seje naznani predsednik dr. Smolka smrt poslanca HerbBta in povabi poslance, da v znak HoŽalja ustanejo raz sedeže.
Naučni minister Gautsch odgovarja na dve interpelaciji, na kar stavijo nekateri poslanci razne interpelacije, izmej katerih sta najbolj zanimivi interpelaciji poslancev dr. Kramar in tovariši ter dr. Fanderlik in tovariši radi šiloma izvedene odstranitev čeških grbov raz hišo Brnske „Besede".
Na doevnem redu je nadaljevanje razprave o uredbi koncesijonovanih stavbenih obrtov.
Poročevalec Exner omeni, da je znova prevzel poročanje in opozarja, da bode v zakon došla zadnjič sklenjena prememba, s katero se določa: Ministerstvo notranjih rečij razsodi dogovorno b trgovinskim ministerstvom in soglasno z dež. odborom, v katerih okrajih ne veljajo določbe tega zakona.
PobI. Ebenhoch sodi, da poročevalec ni upravičen staviti kakega predloga, Ce ni v to "od odseka pooblaščen. To je nadaljevanje tistih poskusov, kateri bo se pojavili, čim je bil v/prejet predlog Zallingerjev, da mora podjetnik obrtniška dela naročevati pri obrtovaldb. Glasovanje o tem predlogu je bilo legalno. Govorilo se je sicer, da se je to zgodilo slučajno, da smo na nedostojen način porabili priliko, a to ni resnično. Vodja nemško levice je ob začetku seje vedel, da se bode stavil ta predlog in obljubil glasovati zanj. Ker se je bil vsled glasovanja odpovedal poročevalec, sklical se je obrtni odsek v sejo. Tudi vladni zastopnik je prišel v to sejo, čeprav ga volitev poročevalca nič ne briga. Vsled neke interpelacije izjavil je v tej seji vladni zastopnik, da se po predlogu Zallin-gerjevem prenarejeni § 2. ne bode predložil cesarju v potrditev. (Klici: To je nečuveno ! To je škandal! Velika vznemirjenost.) Vsled te izjave prevzel je posl. Kxner zopet poročanje iu nasvetuje za vspre-jem predlog, katerega od odseka ni pooblaščen priporočati. To aituvacijo treba rediti. PraSam torej vladnega zastopnika, jo-Li bil od pristojnih ministrov pooblaščen v tisto izjavo, katero je storil v obrtnem oeseku, če pa ni bil pooblaščen, kako more opravičiti to neupravičeno in nedopustno ravnanje proti legalnemu ukrepu zbornice. (Živo odobravanje.) Dokler se nam ta reč ne pojasni, ne bodemo se udeleževali razprave o tem zakonu. V imenu konservativnega kluba pozivljem gosp. vladnega zastopnika, da nam poda nemudoma tirjana pojasnila.
Predsednik da besedo posl. baronu NV i »1-m a n nu, ki se je bil že prej oglasil. (Nemir. Klici: Kje je vladni zastopnik? Zakaj ne odgovarja! PobI. Wrabetz: Vladni zastopnik ni korporal.)
Predsednik: Jaz ne morem vladnega zastopnika prisiliti, uaj odgovori; morda bo pozneje odgovoril. (Živo ugovarjanje.) Vladni zastopnik govoril bo po poBl. Widmannu. (Novo atraBtno ugovarjanje. Velik nered. Klici: Vladni zastopnik najprej odgovarja! Takoj naj odgovarja!)
Vladni zastopnik sekcijski načelnik baron Plappart: Gospod govornik ni samo vprašal, ampak me kar obtožil, da sem ee kot vladni zastopnik izjavil v izveBtnem zmislu. Ker se je dvignila proti meni zatožba, mi ni moči odgovarjati, ker je to stvar gospodov ministrov, mojih predstojnikov, in visokega ministerske6a Bveta. (Velik hrup. Klici: Ali ste bili pooblaščeni, ali ne? Škandal! Nečuveno! Kje so ministri?)
Predsednik (zvoni): Besedo ima poBlanec baron VVidmann. (Velikausk hrup. Klici: Dokler ne pridejo min-stri, ne sme govoriti- Ministri naj se obvestijo!)
Posl. dr. Lueger: Ministri naj pridejo sem pred nas ia naj odgovarjajo. (Strahovit hrup in ropot.)
Posl. P le ne r: Ker ni moči vzdržati reda, predlagam, da se seja zaključi. (Živahen ugovor.)
Poslanec dr. Pattai odobrava stališče Eben-hochovo in pravi, da je izjava vladnega zastopnika več kakor čudna, želi pa, da se  seja ne zaključi.
Posl. dr. Lueger pravi, da more poročevalec zastopati samo odsekove predloge, drugih pa ne. Meritorne razprave ni nadaljevati, dokler se vlada ni o tej stvari jasno izjavila. Beseda „cesarska sankcija" je sveta, s to se ni igrati. Ministri so bili tukaj, zakaj so odšli? (Klici: Zbežali so!) Ministrom moramo pokazati, da so oni naši sluge, ne pa mi njihovi. (Živo odobravanje.)
Pri glasovanji odkloni se predlog Plenerjev, za katerega so glasovali samo levičarji.
Poti. VVidmann pravi, če se bode glasovalo o Zallingerjevem predlogu znova, glasovati je tudi o njegovem predlogu, da namreč vlada določi tiste kraje, M katere naj ta zakon začasno ne velja, a da mora prej dotični deželni odbor vprašati za svet.
Posl. dr. Lueger pravi, da je nasvetoval dr. Pattai, naj se ne vrši meritorna obravnava, nego nadaljuje debata o izjavi vladnega zastopnika v obrtnem odseku. Če bi se o tem predlogu ne glasovalo, predlagal bode on, da se seja zaustavi, da morejo ministri priti in dati potrebna pojasnila. Mi hočemo vedeti, kako in kaj je s tisto stvarjo in ne trpimo, da bi vlada dogovarjala se s posamnimi Btrankami na takov način. (Živahno odobravanje )
Podpredsednik dr. Kathrein pravi, da mu dr. Pattaijev predlog ni znan, Pattai je izrekel željo, pismenega predloga pa ni stavil.
Posl. dr. Zucker govori stvarno o §. 3. in nasvetuje nekatere premembe, posl. Zalliuger pa opomni glede predidoče debate, da vladni zastopnik najbrže ni bil pooblaščen storiti znano izjavo. V stvarnem obziru predlaga, naj bo vlada vezana dovoljevati izjeme soglasno z dež. odborom.
Podpredsednik dr. Kathrein naznani, kdaj bode pogreb Iierbsto v, posla ud Spindler, Schnei-der in dr. Kaizl stavijo nekatere interpelacije potem pa se seja zaključi.
Prihodnja Heja v soboto.
Oospodska zbornica. Začetkom  seje predlaga  predsednik,  naj se postavi na dnevni red volitev komisije za posvetovanje o predlogi zaradi dragiojakih priklad državnim uradnikom.
Predlog b6 vBprejme in zbornica voli v to komisijo devet članov.
Baron Pusswald poroča o vladni predlogi glede državne garancije za južno-severonemško železnico.
Zbornica vsprejme predlog* jednoglasno.
Barun Hye predlaga, da se volijo takoj člani državnega sodišča.
Zbornica VBprejme predlog in voli v državno sodišče 12 članov.
Prihodnja seja naznanila se bode pismeno.
Kritični moment v Hohenvvartovem klubu.
Na Dunaj i 28. junija.
Klub grofa Ilohemvarta prebil je danes pred plenarno sejo hudo in nevarno krizo, katera je pretresla stebre njegove formacije. Malo je manjkalo in eksodus 20 poslancev z Ebenhochom in Morsevem na čelu bi se bil izvršil. Danes dogodilo bo je prvikrat v tem klubu, da je grofa Hoheti-vvarta preglasovala opozicija v njegovi lastni stranki in je klub prisilila v potrdilo k akciji, brez katerega bi bila gotovo izstopila iz kluba. Še bolj ne prilično dela krizo to, ker so vezi tega kluba v poslednjem času posebno tudi z valutnimi predlogami poHtale jako rahle.
Klub se je sklical zastran zakona ob ureditvi Stavbenih obrtov. Seja bila je jako živahna. Grof lii') m in grof Sv Iva Tarouca čula sta mnogo očitanj, ker sta proti svojim politiškim prijateljem in navzlic razmeri mej klubom in nemško levico glasovala v sobotni seji obrtnega odseka pri volitvi poročevalca o stavbenih obrtih za dosedanjega poročevalca, dvornega svetnika EMierju, namestu dr. Engla. To je dalo povod razdraženim replikum in polemikam.   Poglavitno pu je  šlo za znano izjavo
vladnega zastopnika barona Plapparta v omenjeni seji obrtnega odseka, da se namreč zakon ob ureditvi stavbenih obrtov ne bode predložil v sankcijo, ako ostane nespremenjen člen 2., ki je bil prenarejen po predlogu poslanca Zaliingerja. Katoliško - konservativni poslanci so zahtevali, da dovoli klub dr. Ebenhochu danes v imenu konservativcev staviti v plenarni seji vladnemu zastopniku izvestna vprašanja. (Glej poročilo o plenarni seji v današnjem listu. Op. ured.) O teh vprašanjih se je vnela dolga debata, v kateri se je izrekel načelnik grof Hobenvvart proti tem vprašanjem. Pri glasovanji ostal je pa grof Hohenwart v manjšini in vprašanja posl. Ebenhocha bila so vsprejeta z večino glasov. Ko bi se zahteva katoliško - konservativne skupine ne bila odobrila, bili bi člani te skupine vsi izstopili iz kluba.
Pred I. slov. katoliškim shodom.
V Ljubljani 30. junija. Včerajšnji list „E linoBti", glasila slovenskega političnega društva za Primorsko,  ima na prvem mestu nastopno
izja-Tro: „ Prejeli smo poziv pripravljalnega odbora za katoliški shod s prošnjo,  da ga prijavimo. Shod  se  bode  vršil  v  Ljubljani  koncem meseca avgusta.
Z oziroin na ta poziv izjaviti nam je — v spo-razumljenju s predsedništvom političnega društva „ E linost" ter po vestnem posvetovanju z nekaterimi razsodnimi možmi, vršivšem se v soboto doe 2 5. t. m. — nastopno:
Kot verni sinovi sv. katoliške Cerkve pozdravljamo z veseljem vsak ukrep, ki utegne krepiti mej nami krščansko moralo. Zato bi tudi radi in z veseljem priobčili poziv na katoliški shod v Ljubljani. A za sedaj ne moremo storiti tega radi mnogih tehtnih pomislikov. Ti bi bili:
Ker se bodo na shodu obravnavala tudi gospodarska in kulturelna vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z vero, a je oklic pisan tako na splošno, da ni moči razvideti iz njega, v katerem zmislu se bodo obravnavala taka vprašanja;
ker so se z neke jako odlične strani katoliškemu shodu podtikali nameni, dijametralno nasprotni našemu narodnemu programu ;
ker iz oklica ni razvidno, ali in v koliko se snovatelji katoliškega shoda identifikujejo s to stranjo;
ker ni razvidno iz oklica, ali se hoče v Ljubljani prirediti le kopija raznih nemških katoliških shodov, ali pa se bodo pošte-vali posebni narodno-politiški o d n o -šaji mej Slovenci, osobito ob periferiji;
ker oklic sam povsem nedostatno omenja narodnega načela; in slednjič,
ker iz oklica niti to ni razvidno, ali se hoče katoliški shod potezati za neodvisnost Cerkve in nje služabnikov od vladinih organov.
To so pomisliki, ki so nas primorali, da ostanemo v rezervi, dokler nam pripravljalni odbor ne dopošlje nataučnega in avtentičnega programa. Ko dobimo ta program, priporočali bodemo drage volje vse ono, kar utegne pospeševati mej narodom slovenskim krščansko moralo ter zajedno utrjevati narodno zavest; a tudi zavračali bodemo odkritosrčno, ako bi pri katerikoli točki zapazili, da se huče po sili stlačiti v nekako na-sprotBtvo krščansko- katoliško mišljenje z narodno samozavestjo."
Polit ioni razgled.
Notranje <l«'žc8e.
V L j ub 1 j a u i, 30- junija. Cesar v Umu. 1 »niske slavnosti vrŠe  se sijajno  in  točno po vsporedu. PoHebuo je treba poudarjati, s kako nepristransko očetovsko ljubeznijo občuje cesar z odposlanci obeh narodnosti in da se češkega jeziku prav tako rad poslužuje, kakor nemškega. Cesar obiskuje tudi vse češke zavode iu govori tam samo češki. V češki ljudski šoli pozdravili so  učenci in zbrano ob činstvo cesarja z burnimi „Slava" klici. Cesar ogledal si je več razredov, izpraševal sam nekatere učence in izrazil svojo zadovoljnost.  Pred odhodom zapisal je v spominsko knjigo svoje ime „František Josip I." in se prijazno poslovil, spremljan od tisoč in tisoč „Slava"-klicev.
Reforma tiskovnega zakona. Posl. dr. Jaques predložil je sub komiteju tiskovnega odseka nastopne predloge: 1.) Izdajatelju perijodičnega lista ni treba položiti nikake kavcije. 2.) Časnikarski kolek se odpravi in sicer tako, da se začenši s 1. januvarjeni 1. 1893. vsako leto zniža za peti ako, po preteku petih let pa odpade popolnoma. 3.) Politično oblastvo mora vsakemu prositelju dovoliti kolportažo perijodičmh in neperi-jodičnih tiskovin, če je prositelj avstrijski državljan, nekaznovan in če nima nalezljive bolezni. 4.) Popravke sme vsak list odkloniti oziroma resničnost svoje trditve dokazati, če bi popravljalec tožil. 5.) Tiskovine je moči konfiskovati samo če se v njih zakrivijo nastopna kazniva dejanja: 1.) Mo-titev javnega reda, a samo če se ščuje zoper osebo cesarjevo. 2.) Objavljenje vojaških operacij, če je to proti državnim interesom ali zoper določno prepoved. 3.) Hujskanje zoper narode ali veroizpove-danja. 4.) Zapeljevanje v prepovedana dejanja ali k nenravno8ti. 5 ) Žaljenje uravnosti. Vlada se po tem načrtu pozivlje, da koj začetkom bodoče sesije predloži posebno novelo k tiskovnemu zakonu. Kaj hočejo nižjeavstrijski klerikalci? Vodja nižjeavstrijskih klerikalcev, princ Alojzij Liechtenstein, izrekel je te dni na nekem volilakem shodu nastopno lapidarno izraženo misel: „Cerkev mora postati bojevita, kakor je bila časih, vero pa je raztegniti na gospodarsko in politično življenje. Prva skrb nam bodi, da dobimo zakonodajstvo v roke."
^teniške agitacije.
Stalni odbor nemškoliberalnih zaupnih mož štajerskih ukrenil in obelodanil je posebno resolucijo, v kateri beremo: Po volitvah I. 1891 zaustavilo se je bojevanje zoper grofa Taallea, zlasti zato, ker je bil za gospodarski razvoj države notranji politični mir potreben. Nemci zraatrali so tedaj za pogoj, da vlada ne bo ničesar storila, kar bi moglo nevarno postati „dem nationalen Besitzstande". (Jako karakteristično povedano!) To se pa baje ne godi, slovanske aspiracije podpira vlada in to je velika nevarnost za narodni obstanek Nemcev. — Zaupni možje štajerskih liberalnih Nemcev zahtevajo, naj poslanci ne glede na frakcije zajedno in odločno tirjajo popolnega zadoščenja in odprave vseh „nevarnih" naredeb, če jim pa vlada ne bode ustregla, naj prestopijo v opozicijo, grof Kuenburg pa naj izstopi iz ministerstva. Ta izjava ne bo nikomur nič Škodila. Liberalni listi zavračajo že počasi a lahko pritisk štajerskih hujskačev, češ, dokler so liberalci imeli kaj upliva na Štajerskem, se je proti njim agitovalo, zdaj bi pa bili dobri.
Občinske volitve v Zagrebu.
Z razglasom z due 28. t. m. razpisal je vladni komisar MoŠinski nove volitve za mestni zastop v Zagrebu. Dnevi volitev še niso naznanjeni. Po zakonu morajo se volitve izvršiti v 4 tednih od dne, ko je bil razpuščen mestni zastop. Vršile se bodo torej tekom meseca julija.
V nanje države,
li is ma rek in nemška vlada.
Neprestano hujskanje Bismarcka zoper sedanjo nemško vlado prouzročilo je oticijozen in jako rezek odgovor. Pogovor, ki ga je imel Bismarck na l)u-naji z urednikom „N. Fr. Presse" in nekateri članki v listih, njemu služečih, provocirali so nemško vlado, katera je doslej principijelno vse Bismarckove izjave ignorirala. Zadnji dogodki pa primorali so vlado, da se zoperstavi Bismarcku. Ta je v svojih govorih razširjal in razširja še sedaj trditev, da je nemška politika zašla na kriva pota, odkar je on ne vodi, da bo sedanji voditelji nesposobni in več drugih takih očitanj. Ker ima Bismarck na Nemškem ve-likansk ugled, je umevno, da takšne izjave njegove škodijo vladi kar največ in zato je dobil sedaj odgovor v „Norddeutsche Al'.g. Zeitung" v tistem listu, v katerem je on tolikokrat pobijal svoje nasprotnike. Oficijozni odgovor vzbudil je silno senzacijo. Očita se Bismarcku, da njegova kritika ni naperjena samo proti vladi, ampak naravnost zoper cesarja, da govori vedoma in hotoma neresnico, in naznanja se mu, da bode puščala nemška vlada odslej vse ozire na njegovo osobo v stran in bo resno uprlo njegovemu počeniauju.
Angleški parlament.
V torek zaključil se je angleški parlament 8 preBtolnim nagovorom, v katerem se poudarja, da so razmere mej Anglijo in drugimi državami jako ugodne. — Tudi Salisburv izdal je Že volilski oklic, v katerem obeča delavcem razne koncesije in dokazuje, da bi bil Home-Hule, kakor ga želi Glad-stone, začetek domačemu boju. — Volilska agitacija se je začela po vsej deželi; na vsak način bode borba huda in srdita. Za izid predstoječih volitev zanima se vsa Evropa, zakaj prav te volitve utegnejo sila mnogo uplivati na vso evropsko politiko.
Domače stvari.
— (Iz deželnega odbora kranjskega.) Za čas odsotnosti dež. glavarja g. O. Dete le, ki se je podal za 14 dni v Bel jaške toplice, prevzel je vodstvo dež. odbora deželni odbornik g. doktor Fran Papež.
— (Afera Spin ciče v a.) Državno sodišče razpravljalo bode v torek, dne 5. julija, o pritožbi poslanca g. Vj. Spinčića zaradi njegovega odpusta iz državne službe.
— (Osebne vesti.) Gosp. Anton Medved, duhovnik i/ Lavantinske škofije in kapelan v Rimskem kolegiju Bdeiraoima", promoviran je bil dne 4. junija v Rimu doktorjem filozofije, dne 25. junija pa na Dunaj i doktorjem teologije. — Gospod Peter Končnik, gimnazijski ravnatelj v Celji, imenovan je šolskim svetnikom. — Gospdč. Ivana Jereb iz Idrije imenovana je za učiteljico in voditeljico na strokovni šoli za šivanje čipek v Bolci. — Gozdni komisar g. Josip Pucic v Gorici imenovan je višjim gozdnim komisarjem. — Mariborske gimuazije ravnatelj g. dr. Artur Stein-vventer imenovan je ravnateljem I. drž. gimnazija v Gradci, na njegovo mesto v Maribor pa pride profesor na državni gimnazij v II. Dunajskem okraji dr. Peter Stornik.
— (Vspored izletu „GlaBbene Matice" na Bled) dne 3. julija: Zjutraj ob 6. uri odhod iz Ljubljane; prihod v Lesce ob 7. uri 29 minut in od tu takoj vkupui odhod na Bled. Dopoludoe od 9. do 10. ure zajuterk in ob 10. uri vožnja po jezeru na otok, kjer bode ob 11. uri sv. maša. Pri maši poje oddelek „Matičinega" zbora. Po maši zopet vožuja po jezeru in Bprehod. Popoludne ob 1 uri obed in ob 4 uri prosta zabava s petjem v Lujizini restavraciji. Zvečer ob V«8. uri odhod na Lesce in od tu ob 9. uri povratek v Ljubljano. Pri tej priliki popolnjujerao zadnje poročilo v toliko, da naj javljajo p. n. gg. izletniki svojo udeležbo pri obedu v pisarni g. dra. Hudnika ali pa v pro dajalnicahgg Friderika Sossa in Fraua Petri ča, ker so ti gospodje iz posebne prijaznosti obljubili svojo pomoč ^Glasbeni Matici", da zamore vse potrebno naročiti. Vozni listki se ne bodejo prodajali na kolodvorih — kupiti bo morajo prej.
— (Predavanje v Rudolfi u um u.) Pred-včeraojim, dne 28. t. m., je predaval g. muzealni kustos Mili Ine r o svojem izkopavanji na prazgodovinskem gradišči Sv. Mihela pri Hrenovicab. Dokazoval je na podlagi izkopanih predmetov, kateri so izdelani nekateri od bronca, drugi od železa, da je tukaj bila obljudena prazgodovinska naselbina. Prebivalstvo je končno podleglo silnemu navalu Galcev, kar se da sklepati iz najdenega orožja. Od gosp. predavatelja lepo izdelane slike nam kažejo kraj tega prazgodovinskega gradišča. Priliko smo tudi imeli videti žaro ali urno, katera je bila na-poljena s sežganimi ostanki tamošnjega prebivalstva. Omeniti je tudi, da pozna g. Miillner na Kranjskem 320 gradišč, od katerih si je mnoge sam ogledal. Razstavljena je bila tudi „panorama Kerme", katera je bila izdelana leta 1701. To panoramo je dobil g. kustos mej makulaturo trgovca, kateri mu je tudi pravil, da je že več jednakih slik porabil za zavitke. Ne strinjamo se pa z g. Miillnerjem, kateri misli, da je na pauorami naznačeu Krain-berg bržkone Trigluv. Že oblika te gore ni Triglavu kar nič podobna in nadalje imamo pač dosti dokazov, da je ime „Triglav" mnogo stareje. Še precej mnogobrojno občinstvo je pašno sledilo pre-davauju ter bilo prav zadovoljno z zanimivim govorom.
— (Društvo „Slavec" v Ljubljani) Vabilo k poluletneniu občnemu zboru, katerega ima slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" v nedeljo dne 3. julija ob 2. uri popoludne v salonu pri Ferlincu. Vspored : 1.) Pozdrav predsednika. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Poročilo blagajnika. 4.) Poročilo revizorjev. 6) Volitev treh odbornikov. 6.) Razni nasveti in interpelacije. K obilni udeležbi vabi najuljudueje odbor.
— (Pri sv. Petru v Ljubljani) prazno-valu bb je včeraj proščeuje jako slovesno. Stolpa cerkvena, uhod v cerkev in v župniški dvor — vse je bilo bogato okrašeno z narodnimi zastavami tet slovenskimi napisi. Znotraj je bila cerkev tu in tam prepletena s svežimi cvetlicumi, v poseben kras pa jej je je bilo 12 novih svetilnikov na velikem oltarji, katere je preskrbel mestni župnik gosp. Malenšek, a izdelal pnsarski mojster g. Henrik Zadnikur v Ljubljani v romanskem slogu, z lepo ornamentiku in obilnim pozlačenjem. Občinstva se je iz mesta iu dežele na tisoče udeležilo proščenja.
— (Igrišče,) katero jo kupila mestna občina Ljubljanska od deželnega zbora kranjskega za 4000 gld., začeli bo začetkom tega tedna podirati in je bodo podili do tal.   S tem poslopjem odstra-
nila se bode zopet stara zgradba Ljubljanska. V igrišči vadili so se kranjskih plemenitašev sinovi igrati z žogo, katera igra je bila takrat po francoskem vzoru jako moderna v plemenitaških krogih. Sčasoma pa je aristokrate minila volja za takšne zabave iu igrišče postalo je vojaško skladišče, pozneje pa skladišče raznih žitnih trgovcev. Ko je ogerska vlada ustavila na južni železnici dovoljene refakcije skoro popolnoma, ponehala je VBa naša mlinarska obrtnoat in igrišče ostalo je večinoma prazno, le v delu proti Gradišču je bilo nekaj stanovanj. Rušitev poslopja je prevzela kranjska stav Ionska družba; delo bode izvršeno tekom jed-nega meseca. Potem bodo „lgriške ulicb", katere so imele itak le tri številke, popolnoma zginile in od Tržaške ceste do Gradišča tekla bode, kakor jo nasvetoval gosp. občinski svetnik dr. Mujaron, nova Erjavčeva cesta, katera utegne postati v kratkem jedna najlepših. Tu pač velja: „Das Alte fallt und neues Leben bliibt' aus den Ruinen".
— (Nesreča.) Včeraj popoludne kopali so se vojaki našega domačega pešpolka v Ljubljanici, in sicer pri Pruljah. Prostaka J u van a od 6. stot-nije je prijel krč tako, da je utonil. Čez poldrugo uro izvlekli so njegovo truplo iz Ljubljanice.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanja   mestne  občine  Ljubljanske) od
19. do 25. junija 1892. Novorojencev je bilo 19 (= 32.2 °/00), mrtvorojenec 1, umrlih 14 (=23 7 o/00), mej njimi za tifuzom (legarjem) 1, za jetiko 8, za različnimi boleznimi 5. Mej umrlimi bilo je tujcev 5 (= 35-7 »/t), iz zavodov 7 (= 357 °/0) Za infekci-joznimi boleznimi so oboleli za škarlat co 2, za tifuzom 1.
— (Na Bledu) se je nabralo že mnogo, deloma odličnih tujcev in se je tako sezona pričel* prav živahno. V toplicah odprl se je te dni tudi kavarniški salon, v katerem se nahajajo bilard in igralne mize.
— (Razpisane učiteljske službe.) V Celjskem okraji podele «e nastopne učiteljsko službe stalno ali tudi začasno. 1. Nadučiteljsko mesto na čvetirirazrednici v Trbovljah; 2. nadučiteljsko mesto na dvorazrednici pri Št Lenartu (pošta Laški trg); 3. podučiteljBko mesto istotam; 4. mesto učitelja in voditelja na jednorazrednici v Črešencih (pošta Vojuik); 5. podučiteljBko mesto na dvorazrednici pri sv. Jarneji (pošta Sv. Duh v Lovčah); 6. podučiteljsko mesto na čvetirirazrednici pri Sv. Duhu v Lovčab ; 7. podučiteljsko mesto na dvožazrednici v Stranicah. Zahteva se popoluo znanje slovenskega iu nemškega jezika in pri službah pod Št. 1., 2. in 4. tudi zmožnost poučevati sub-sidiarično  v  katoliškem   verouauku.   Prošnje do
20. julija pri dotičnih krajuih šolskih svetih.
— (Nemškutarske izjave.) Celjski mestni očetje pozvali so, kakor smo že javili, nemške državne poslance, naj se zjedinijo na vkupni odpor in naj rešijo v slovanskem morji potapljajoče se nemštvo. Ta hrabri ukrep naredil je mej ožjimi somišljeniki na slovenskem Šttijerji nekoliko efekta, zlasti ker so o njem jioročali vsi časopisi. To je vzbudilo tudi občinske svetuike v V i tanji, v Vojniku in na Laškem. Ti so že dolgo prežali na priliko, da bi prišli v „cajtenge" in z veliko zavistjo so čitali giuljive dopise o hrabrosti Celjskih nemčurjcv in njih borbi proti Slovencem. Ko so torej v Celji storili rečeni ukrep, oglasili so bo koj Vitanjci, Vojničini in Liščani za koncept, ukrenili prav tako, kakor Celjani ter to vest veselo naznanili vsem znanim časopisom, kateri so jo tudi zabeležili „gratis" in še s primerno pohvalo. Vitaujski, Voj-niški in Laški nemškutan-ki še žive dni niso čitali toliko časopisov, kakor sedaj iu se vsled pridobljene si pohvale kar opotekajo.
— (Pri mej narodni dirki bicikliste v) katero je priredil bic kliški klub „IIrv. Sokola" v Zagrebu, dobil je dve darili go*p. Peter Maj d i č, član kolesarskega kluba „Celjskoga Sokola". Vsa slavnost vršila se je prav lepo in so se dirke vdo-ležili poleg hrvatskih in slovenskih biciklistov tudi nekatera vnanja društva. Vseh skupaj bilo je 13 kolesarskih klubov zastopanih.
— (Samomor.) V Žrebovniku pri Ormožu našli so dne 24. t. m. 92letno gostijo Marijo liizek obešeno na stopnicah. Doslej še ni bilo moči dognati, če se je starka sama obesila ali če se je zgodilo kako hudodelstvo.
— (Iz Gradca) piše se Zadrskemu „Nar. listu": Č gosp. Anton Gunscher, tajnik pri tukajšnjem poštarsko-brzojavnem upraviteljstvu, ki je
preko šest let bil poverjenik pri upraviteljstvu dalmatinskih jiošt v Zadru, bil je po ministerstvu odlikovan z naslovom poštarskega svetnika in dodeljen upraviteljstvu   pošte in  brzojava  v Gradcu.
— Bratu Slovencu, ki je v Dalmaciji bil prijatelj hrvatskega jezika, srčno čestitamo!
— (Obsojen finančni stražnik.) Tržaško deželno sodišče obsodilo je v soboto bivšega finančnega stražnika Golobica na štiri-mesečno ječo, ker je bil na velikonočno nedeljo napadel nekega čevljarja Po držaja, ne da bi imel kakega uzroka za to. Ko je Podržaj ugovarjal, hotel ga je vinjeni finančni stražnik pobiti s sabljo in ga je preganjal po ulici in po neki gostilni.
— (Iz domačih toplic.) V toplice v Rogatec-Slatino došlo je do 22. t. m. 333 strank s 512 osebami. — V Dobrno pri Celji došlo je do 24. t. m. 174 strank z 286 osebami.
— V K r a j) i n o došlo je do 24. t. m. 550 strank s 748 osebami.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'':
Dunaj 30. junija. Vojaški uradni list objavlja podelitev vojaškega zaslužnega križca nadvojvodi Leopoldu Ferdinandu, ker je lastno življenje stavil v nevarnost, da reši utapljajočega se mornarja.
Brno 30. junija. Namestniku izrečena z Naj višjim lastnoročnim pismom cesarjeva zahvala za presrčni in krasni vsprejem, za izraze zvestobe in udanosti do cesarja in vladajoče rodbine ter želja, da bi blagostanje dežele in glavnega mesta pospeševala i nadalje vkupno delovanje in poštena marljivost.
Brno 30. junija. Cesar udeležil se dve uri trajajoče vaje Brnske posadke ter izrekel svojo zadovoljnost.
LVOV 30. junija. Shod galiških velepo-sestnikov-podjctnikov ukrenil prirediti 1. 1894. deželno razstavo in volil kneza Adama Sa-pieho načelnikom pripravljenega odbora.
Budimpešta 30. junija. Poslanska zbornica vsprejela po kratki debati zakonski iiiičrt o zgradbi bosanske železnice Janjica-Bugojno.
Kristijanija 30. junija. Norveško mi-nisterstvo podalo ostavko, ker kralj sklepa parlamenta o ustanovitvi posebnih norveških konzulatov neče potrditi.
Razne vestu
* (Šulvereinskešole.) V Mezeriču na Moravskem morali so v „nemški šoli" prenehati v obeh razredih z izpraševanjem v verouauku. Pokazalo se je namreč, da otroci niso znali odgovarjati nemški Prav tako, kakor v Ivančicib in v Krum-lovu. In veuder se trdi, da v take šole zahajajo samo uemški otroci!
* ( V s e u č111 š k a slavnost na Dunaji.) Dne 26. t. m. odkrili so se slovesno trije novi spomeniki pod arkadami Dunajskega vseučilišča. To so spomeniki umrlih profesorjev Littrov, očeta in sina, ki sta dobila skupni Bjiomenik, dalje profesorjev Bar t h in Neumavr.
* (Grozen potres) Po brzojavnih poročilih iz Siagapora unič la je vulkanična eru|>cija velik del otoka Veliki Saugir pri Celebesu v indijskem arhipelu. Pogreznilo se je več vasi in na stotino ljudi prišlo je ob življenje.
Slovensko ferijalno društvo „SAVA" v Ljubljani. Razglas.
Osnovalni odbor uovopotrjenegs društva vspre-jema pričenši s 1. julijem t. I. člane po določbi §  4. dr. pr. lit. I/, r, i/ iu      ki slove:
b) Ust a 'm v n i k postane, kdor  plača  na k rat vsaj
10 gld. v ili u>t vene namene. o) Podpornik je vsakdo,  kdor plača  vsaj 2 gld. na leto v društvene nameue.
d) Starešine so- absolvirani slovenski velikošoici, ki plačajo vsaj 2 gld. na leto.
e) Redni člani morejo biti slovenski v*dikošolci za časa svojih ukov in abiturijeutje. *)
Kdor želi pristopiti društvu, naj blagovoli to javiti osnovalnemu od »oru do 15 julija na Dunaji, pod naslovom: VIII., "VVickenburggasse Nr. 12; po 15. juliju pa v Ljubljano.
Na Dunaji, dne 29. junija 1892.
Osnovalni odbor.
*) O prispevkih rudnih članov določa -i. H.:
c) Vsak rudni član ima dolžnont, da pluća na loto 1 gld. uduiiiH, na novo ustopiv&i ra/.von tega Se 1 gld. ustopiiirit- v društveno glavnico.
Nadaljne doneske določa obrni zbor.
Kedni oIhii, ki si hoče naročiti čopiču, naj to javi a mero vred.
Narodno-gospodarske stvari.
Kako^bode z novim denarjem.
(Poljudna razpravica.) (Konec.)
Z mnogih stranij se je čulo vprašanje : Čemu pa ta prememba, saj lahko ostane vse pri starem, pa ni tako. Če ostane vse pri starem, imeli bi tndi papirnati denar, katerega ni moči zamenjati za kovani denar. Kdor ima kos srebra ali zlata, ima v rokah kovino, kateri ni moči vzeti vrednosti. Zlato je povsod zlato. In s kovanim denarjem je prav tako. ue imamo papirnati denar, kateri lahko vsak hip zamenjamo za kovani denar, je ta papir prav toliko vreden, kakor suho zlato ali srebro. Kaj pa, če imamo papirnati denar, katerega ni moči zamenjati ; papir sam ob sebi ni vreden nič. V inozemstvu se mnogo zgubi, če se menja. Današnji papirnati denar ima samo za to nekaj vrednosti, ker se ve, da stoji avstro-ogerska banka na trdnih nogah in ker so državne finance v najlepšem redu. Če se danes primeri kakšna nesreča, izgubi papir lahko veliko vrednosti. Še nesreče ni treba; če si ljudje le domišljajo, da bi se moglo kaj primeriti, že bi lahko izgubil papir vso svojo vrednost. Zato imamo dovolj dokazov. 0 vojni 1. 1860 izgubil je papirnati goldinar svoje vrednosti toliko, da si dobil zanj samo 75 kr., pred vojno I. 1859. pa je bil postal goldinar vreden samo 66 kr. Ce pa se spominjamo še starejših časov, imamo zato še dosti več in žalostnejših dokazov. Začetkom tega stoletja imeli smo takozvano Dunajsko veljavo, papirnati goldinar bil je imenoma vreden 1 gld. starega ali konvencijskega goldinarja (= 60 kr.) dejanski pa je veljal samo 42 kr., 1. 1810. vsled vojska in drugih nesreč je pa padel na 12 kr. To se mora zgoditi samo nefundiranemu denarju, če država nima dolžnosti zamenjati ga. To pa ni jedina nesreča. Koliko več izgublja papirnati denar svoje vrednosti, toliko bolj se podraži vsaka stvar. Ce postane n. pr. papirnati goldinar vreden samo 80 kr., postane vsaka reč dražja za četrti del svoje vrednosti.
Kadar bo imela država dovolj zlata v zalogi, da bo lahko začela plačevati v gotovini, vzela bo, kakor rečeno, sedanje note in bankovce iz prometa ter izdala papirnati denar, katerega bo pa vsakdor rad jemal v plačilo, ker bo zanj vsak hip mogel dobiti zlatega denarja. Ce bi skušali zameniti papirnati denar s srebrom, dobili bi čisto srebrno veljavo, pomnožitev srebrnega denarja je pa jako nevarna reč. Surovo srebro postalo je od 1. 1879. sem zelo po ceni. Tako srebro je na prodaj v Londonu. Če kdo kupi v Londonu kilogram srebra, plača zanj 75 gld. 60 kr., iz njega bi pa mogel skovati 00 srebrnih goldinarjev. Ko bi bilo državnim kovač-nicam dovoljeno kovati srebrnjake za vsakega, kdor prinese kaj srebra, hiteli bi ljudje kar trumoma tja, da si pridobe pri kilogramu srebra kar 14 gld. 40 kr. dobička. Kolikor več bi pa bilo srebrnjakov, toliko bolj bi se podražile vse reči, po priliki za kakih 16 do 20%, kar velja zdaj samo 1 gld., veljalo bi potem 1 gld. 16 kr. ali 1 gld. 20 kr. Vrh tega bi se pa cene še vedno preminjale, ker se tudi cena surovega srebra preminja dan na dan. Zgodilo bi se tudi lahko, da bi se srebro kar čez noč podražilo in potem bi izgubilo vsakršno blago nekaj vrednosti, Kako slabo pa je za kupovalca in za prodajalca, če se cene dan na dan pieminjajo, tega pač ni treba posebe še naglašati, saj imamo že sedaj dosti sitnostij, ker vsa trgovina trpi veliko škodo po ved ni premembi knrsov. Ako kdo, recimo v Italiji, kupi svile, katero mu je plačati tri mesece po kupu, ali če kupi v Londonu pavole, katero mu je plačati pet mesecev po kupu, tako ne ve, ali bo pri tej kupčiji imel kaj dobička ali nič. Kupljeno blago mu je plačati z laškim oziroma angleškim denarjem, ta pa preminja vsak dan svojo vrednost in zato ne ve kupec kako postaviti ceno, da se kolikor mogoče varuje škode. Da prouzroča to tudi drugim škodo, je umevno. Kdo od nas ne potrebuje izdelkov tujih dežel, a vse te izdelke moramo jdačevati dosti dražje kakor je prav, samo da se prekupec varuje škode. Zlata veljava odpomogla bo tem že nesnosnim razmeram korenito. Zlati denar ne bo podražil cene, a tudi vrednost tujega denarja se ne bo več preminjala. Tuji denarji so kovani iz zlata, naši bodo prav takšni in določilo se je z relacijo natanko, koliko frankov ali mark bo vredna naša krona. Kdor bo kupil v inozemstvu kaj blaga, vedel bode, koliko mora plačati, vedel bode, koliko bode imel pri prodaji dobička in postavil po tem ceno blagu.
Zadnje vprašanje, na katero bi bilo še odgovoriti, je to: zakaj se uvede za denarno jednoto krona v vrednosti pol goldinarja? Tudi na to je odgovor lahak. Cene raznemu blagu je treba izravnati. Nihče ne mara pol krajcarja in prodajalec poviša ceno, če je n. pr. stavljena na 51 , kr., vedno na 6 kr. Odalej ne bo tega več in zato dobivali bodemo marsikatero stvar ceneje, kakor doslej.
To je jedro nove veljave, katero utegnemo dobiti že v kratkem, vsaj na papirji, druge reči, ki so z izvršitvijo regulacije v zvezi, nimajo z veljavo samo nič opraviti in zato se tu nanje ne oziramo.
Premorano 1. 1891. « «HHino diplomo c. in kr. trgovlnskeg-n mlnlateratva.
Prirodna
S
tudenčna sol iz Marijanskih kopeli
(v praških in kristalizovano). Dobljena iz na|bogate)Aega zdravilnega vrelea v Itlarljunakih kopelili, iz Ferdinandovega vrelca, po izhlapenji brem drugih prime«, in ima po analizi prof. dr. Erneata Lndwlg-a v sebi naj nplivnejftc t v ar Ine slavnega tega zdravilnega vrelca ter upliva njemu analogno: lahko clatllno, kiseline uničujoče, ugodno na prebavne organe, toldcobo odpravi |a|oC itd. (73—17)
l*rlntn<» samo v flfakonih ali v praških v kartonih, na katerih je natisnjena varnostna znamka.
Pastile iz Marijanskih kopeli narejene iz naravne vrelcne soli iz Marijanskih kopeli — v originalnih škatljicah. Dobiva se v trgovinah z mineral išk i mi vodami, dišavami in v lekarnah.
Na. I k - Sini - Werk  Jlur U>iiI»h«1 (Bohmen).
Bi■itliiliiiaii
„LJUBLJANSKI ZY0H"
»tojl
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Zahirala.
Kakor prejšnja leta, je tudi v zadnjem zasedanji visoka deželna zbornica, blagoizvolila skleniti, da se nakloni za I. 1H92. „Narodni Soli14 podpore dveh sto goldinarjev. Podpisani odbor je ta veledušni dar vsled uaukaza slavnega deželnega odbora izplačan vsprejel in se zanj najtoplejše zahvaljuje.   Ilog povrni in daj stoteren sad!
las oilborn „Narodno Šole" v Ljubljani, dne 26. junija 1892.
F. Stegaar« načelnik.
Tr/iie cene v LJubljani
dne 28. junija t. 1.
		ti. kr		«1.	kr.
Plenica, hktl.   . .		.   6 »0	Špeh povojen, kgr. .	—	64
Kei,	•	.   5 80	Surovo maslo, „	—	72
Ječmen,	■	.   4 40	Jajce, jedno :   .   , . Mleko, liter ....		2
O 'OB,	s	.   2 75		—	10
Ajda, Prono,		.   5 90	Goveje       meso, kgr.	—	B9
		. 471	Telečje	—	54
&.OH1ZM, Krumpir,	■	.   4 60	Svinjsko        , „	—	64
	■	.   2 8«	Kostrunovo   , ,	—	3S
Leća,	rt          • •	. 12 —		—	45
Grah,	•	. 10 —		_	18
Fižol,	■	.   9 —	Seno,   100 kilo .   . .	1 78	
Maslo,	k-gr.	. — 86	Slama,  „     ,   .   . .	2 14	
Mast,	•	. -—166	Drva    trda, 4 Qiuetr.	« 50	
»pob trite		. — M	„    mehka, 4 „	4 50	
Meteorolocrično poročilo.
Dan	Čas opa-■ovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
28.junija 27.junija	7. zjutraj 2. popoj. 9. zvečer	739 6 mu. 739 8 mm. 741 0 mm.	18-40 C   si. szh. 24 3° C   si. svz. 19 6° C  !Bi. svz.		obl. d. jas. obl.	000mm.,
	7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer	741*9 mm. 741-2 mm. 741 *5 mm.	21-3° C 25 4° C 19 9« C	si. szh. jasno si. vzh. jasno s), vzh. jasno		I 00-5 mm. dežja.
: a B cs o*	7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer	740-9 mm. 738*1 mm. 737-0 mm.	198° C 230« C 20 9« C	si. vzh. si. vzh. si. vzh.	jasno jasno jasno	OOOm.
Srednja temperatura 20*8n, 220u in 22-6°, 33" in 3 7" nad normalom.
1-9»
I.oterijne a recite 28. junija.
V Pragi :     47,     53,     28, 13,
JDimaJelcsi borza
dne 30. junija t. 1.
včeraj —
Papirna renta.....gld.    95-30     — gld
Srebrna renta.....„      95-— _
*data renta......,    11260    — "
5°/o marčna renta   ..   .     „    100-80    — „ Akcije narodne banke .   .     ,    998-— — Kreditne akcije   ....    „    315-75    — *
London.......,    119*45     — „
Srebro.......„      —•— _
Napol......... 9-497, — l
C kr. cekini......       5 67     - J
Nemške marke .... , 58-57 >/, — „ 4"/n državne srećke iz 1. 1854 . 250 gld. 140 Državne srečke iz 1. 1864   .   .    100   „ 181
Ogerska zlata renta 47„.......110
Ogerska papirna renta 5°/0......100
Dunava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld. 122 Zemlj. obfi. avstr. 4'/t<>/0 zlati zast. listi .   . 117
Kreditne srečke......100 gld. 188
Rudolf o ve srečke...... 10   J v8
Akcije anglo-avstr. banke . . 120 m 163 Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v.....237
danes
. 95-35 95 10 11275 100 85 996-— 318*25 119-50
9-49 5-67 58-57 gld. — kr. ,   50 „ .  65 „ n   40 , n •
. 25 „
. 75 ,
. 50 .
. 90 .
Tugepolni naznanjamo žalostilno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, gospod
JAKOB LUKAN
distriktni zdravnik, odlikovan z zlatim križcem,
danes ob 3\ na 8. uro zjutraj, v 50 letu svoje dobe, po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v petek, dne 1. julija, ob Štirih popoludne.
Kanj ki bodi priporočen pobožnemu spominu, št. Vid pri Zatičini, dne 29. junija 1892.
Stanislav Lukan, Miroslav Lukan, Roza Lukan,
otroci. (756) Sianieato vaacega poaebnega naznanila.
Srajce za turiste.
tkane iz najboljega materijala, gladko nli progasto barvane, s širokim ovratnikom in dvema žepoma na prsih, popolna velikost, Izborno delo. 1 komad gld. l.ao.
Svileni pasi
1 meter dolgi, 6 cm. široki, z dvojno in posrebreno zapono v obliki kače. 1 komad Bo kr.__
Klobuki za turiste
iz kosmine, prve vrste, s širokim svilenim trakom in peresi. Gld. .
Kravate za turiste.
Trije  komadi  gld.  1.—
razpoSilja (755-1) s povz*t5em
HlllaS|t<*MMO Nt.
OD.
J
Tujci:
29. junija. Pri  t1»licit  Kuhi, Lhren-ste m, 1 litini I, Ivankovic, \Vol-lisch z Dunaja. — Hohn I« Kočevja. — Bischitz iz Prage.
— Steinharter iz Moriitkovega. Pri  Mnnn :  Bahrisch, An-
Hterlitz z Dunaja. — Porcia, Pordunone. liuchta iz Gorice.
- Dr. Maver iz Celja. — Haroii Minotillo iz Pulja. — Pretner iz Trsta. — Pavlov-čič iz Starega tr^a. — Glo-bo&nlk iz Velikih Lašč. — Wortuian z Keke.
Pri MVMlrl|Nki»iM (lesarja :   Sobo\vitsch it Maribora.
— Mozetič, (iorkič iz Gorice. Pri Juaueiu kolodvoru :
Vitas iz Trsta.
Pri bavarakeni dvoru : Krauland z Dunaja. — Mu-hitseh iz Kočevja.
VIZITNICE
priporoča
»NARODNA TISKARNA"
v Ljubljani.
Lepo kožo, fino polt, svežo In mlado
dobiti je sigurno po porabi
fl^fcS*^     ^**^a^a^afsP^^^^"~        (i lasom
zdravniških potrdil je to
najboljše nevtralno toiletno milo
sedanje dobe. — Jako čistilno. — ^r's jetna vonjava. — Ceneno. — Majhna poraba.
Neobhodno potrebno za žensko toileto. yV
Doerlngovo milo n sovo jo Jedino, katero morejo rabiti usebe a močno občutno kuto. BSV" /-a umivanje otrok iu dojencev jako priporočljivo.   Kemifiko preiskano in potrjeno kot III. (355—4)
najboljše milo na »vetu*
Vsakemu pristnemu komadu Doeringovega mila je utisnjena varnoataa znamka, aova, odtod imenovanju Doerlugovo milo m sovo.
~ Dobiva se po SO kr. komad pri: .Z
Avg. Auer. Ferd. Bilina A Kaseta, lekar Grotschel, Ant. Krisper, Ed. Mahr, Mavr jeva lekarna ,.pri zlatem jelena", Piceoli-jeva lekarna „pri angeljn", Ub. pl. Trnkdctv, lekar. — V Kranji: Martin Pettan, Kad. Starovasuik. tieneralno aa-■t»p«tvo aa Avatro-Ogerakot A. MOTSCH A Co., »uuaj. I., I.ugeck S.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No Hi.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskar ne".