Na grobu duhovnega očeta
(G. V. M. v spoinin.)
}h. dom je tvoj, dobrotnik mili, Grob trudno krije ti telo. V" oko mi grenka solza sili,   -Spominov v dušo sto in sto.
Vzet nisi bil nam v mladej dobi, Požela starega te smrt, Vender stoječ ob tvojern grobi Bridk6sti sem prevzet, potrt.
Ne morem tebe pozabiti Preblagi mož, uzornik moj! Postava in obraz častiti Kot nekdaj še sta pred inen6j.
0 kolikrat oko me zrlo Prijazno tvoje, kolikrat! Zdaj svetu, meni se zaprlo, In šel si v hladno zemljo spat.
0 kolikrat besede tv6je Mi segale so v dno srca; Vzbujale so mi misli roje Krepile tožnega duha.
Telesnih, dušnih ti v življenji Premnogim skazal si dobrot, A meni v rddosti, trpljenji Bil dušni oče, kažipot.
Imel ožetno  skrb si zame,
Odkar si  dečka me spoznal,
Ob tvoje  se opiral rame,
Ko gonil  me življenja val.
če ti prišla iz ust je hvala, Veselo bilo mi srce, Še več mi graja je veljala, Da bal sem krive se stezč.
Ne zase, živel si za druge In delal rad od mladih nog; S teb6j so tvoje šle zasluge, Plačnik jim je pravični Bog.
Umrl na Včliki si petek, Ko Krist umiral, tisti čas; Pričel se zate večni svetek, Oj proai v raju še za nas.
Fr. Krek