lip Slovensko Ljudsko V< Gledališče Celje OMEDIJE 25. marec 2012 IIP Slovensko Ljudsko Gledališče Celje Gledališki trg 5, 3000 Celje Mag. Tina Kosi, upravnica Dr. Borut Smrekar, pomočnik upravnice Janez Pipan, režiser Tatjana Doma, dramaturginja Miran Pilko, tehnični vodja Jože Volk, lektor Jerneja Volfand, vodja programa Telefon +386 (0)3 4264 214 Faks +386 (0)3 4264 220 E-naslov jerneja.volfand@slg-ce.si Barbara Herzmansky, vodja marketinga in odnosov z javnostmi Telefon +386 (0)3 4264 205, +386 (0)51 651 821 E-naslov barbara.herzmansky@slg-ce.si Jerica Vitez, blagajničarka Telefon +386 (0)3 4264 208 E-naslov blagajna@slg-ce.si (Blagajna je odprta vsak delavnik od 9.00 do 12X10, ob sredah tudi od 15.00 do 18.00, in uro pred začetkom predstave.) Tajništvo Janja Sluga, sodelavka za organizacijo in poslovanje Telefon +386 (0)3 4264 202 Faks +386 (0)3 4264 220 Centrala +386 (0)3 4264 200 E-naslov tajnistvo@slg-ce.si Spletna stran www.slg-ce.si Ustanovitelj SLG Celje je Mestna občina Celje. Program gledališča finančno omogoča Ministr^Bo za kulturo RS. SVET SLG CELJE Tatjana Doma, Miran Gracer, Zdenko Podlesnik (predsednik), Stane Seničar, dr. Anton Šepetavc ČLANI STROKOVNEGA SVETA SLG CELJE Milen^Čeko Pungartnik, Marijana Kolenko, prof. dr. Radko Komadina, Minca Lorenci, Barbara Medvešček, dr. Katja Mihurko Poniž (predsednica) IIP Slovensko Ljudsko V< Gledališče Celje estival „NEVI K&medije 2.-25. marec 2012 ABONMA Tekmovalni program Petek, 2. marec, 19.30 OTVORITEV FESTIVALA Molière NAMIŠLJENI BOLNIK Režiser Mile Korun MGL Sobota, 3. marec, 19.30 Patrick Barlow/John Buchan 39 STOPNIC Režiser Jaša Jamnik Špas teater Petek, 9. marec, 19.30 D. C. Jackson MOJE BIVŠE, MOJI BIVŠI Režiser Andrej Jus SLG Celje Sobota, 10. marec, 19.30 Daniel Glattauer PROTI SEVERNEMU VETRU Režiser Alen Jelen PG Kranj, MG Ptuj Petek, 16. marec, 19.30 Vladimir Durdevič NE STAVI NA ANGLEŽE Režiser Gašper Tič Cafe teater Sobota, 17. marec, 19.30 Iztok Mlakar SLJEHRNIK Režiser Vito Taufer Gledališče Koper, SNG Nova Gorica Petek, 23. marec, 19.30 David Mamet NOVEMBER Režiser Matjaž Zupančič SNG Drama Ljubljana Sobota, 24. marec, 19.30 Vinko Moderndorfer NEŽKA SE MOŽI Režiser Jaka Andrej Vojevec SNG Drama Ljubljana Nedelja, 25. marec, 19.30 ZAKLJUČEK FESTIVALA IN PODELITEV NAGRAD Po Petru Turriniju MAKS SEKS ŠOP ali Ni meja za pimpepka Režiser Samo M. Strelec Narodni dom Maribor Spremljevalni program Nedelja, 4. marec, 17.00 Tamara Matevc, Boris Kobal POSLEDNJI TERMINA(L)TOR Režiser Samo M. Strelec Gledališče Koper Nedelja, 11. marec, 17.00 Po Franu Milčinskem BUTALCI Režiser Jaka Ivanc Gledališče Koper Nedelja, 18. marec, 17.00 Iztok Mlakar SLJEHRNIK Režiser Vito Taufer, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica www.slg-ce.si Foto Damjan Švarc w Y Spoštovano občinstvo 21. festivala Dnevi komedije! Kot vsako leto smo se tudi tokrat skrbno pripravljali na izvedbo festivala. Vendar pa je letos prišlo do usodnih odločitev pri naših financerjih. Strokovna komisija Ministrstva za kulturo meni, da Dnevom komedije "žal ni mogoče reči drugače, kot da gre za revijo (in še to med vikendi!) in ne za festival, ki bi moral imeti svojega (neodvisnega) selektorja in tudi drugačen (natančnejši) koncept. Odziv publike zagotovo ne more biti edino merilo. Da si ljudje želijo komedije ali 'lažjega žanra', je sicer res, a naloga gledališča (festivala) je, da občinstvu ponudi resnično najkvalitetnejše komedije. V sedanji zasnovi pa Dnevi komedije, pa četudi so po mnenju vodstva gledališča "prerasli lokalne okvirje" in imajo "dober odziv publike in medijev", ne opravičujejo imena 'festival' in tako tudi ne sofinanciranja iz državnega proračuna" (citat iz odločbe Ministrstva za kulturo št. 6110-68/2011/3, z dne 13. 1. 2012). Z Ministrstva za kulturo Republike Slovenije torej za festival z dolgoletno tradicijo ne dobimo niti enega evra. Poglejmo utemeljitve strokovne komisije: festival naj bi bil le revija (prireditev, ki omogoča pregled dosežkov, navadno na določenem kulturnem področju - po SSKJ), ki se dogaja le med vikendi. Pred dvema letoma je SLG Celje med obiskovalci vseh predstav izvedlo anketo o času trajanja festivala, saj bi bilo za samo organizacijo dela znotraj SLG Celje precej lažje, če bi se festival odvil v enem tednu ali desetih dneh. Odgovor občinstva je bil več kot jasen - 95% so izrazili željo, da festival poteka ob vikendih, kot je že dolgoletna navada, ki jo je (mimogrede) pomagal vzpostaviti predsednik strokovne žirije g. Blaž Lukan, ko je bil umetniški vodja v SLG Celje. Ravno v času njegovega mandata so se namreč začeli prvi Dnevi komedije. Kljub časovni oddaljenosti več kot dvajsetih let so se za dejstvo, da se festival odvija med vikendi, verjetno odločili zato, ker je ob koncih tednov večina ljudi v večernem času razbremenjena in se zato lažje odloči za obisk gledališča. Na začetku festivala 4 ni bilo selektorja, prvič se pojavi po odhodu g. Lukana in je združen s funkcijo umetniškega vodje gledališča v osebi g. Primoža Beblerja. V zadnjih letih se na Dneve komedije prijavlja povprečno dvajset uprizoritev, zato festival nujno potrebuje selektorja, ki sestavi program znotraj začrtanih smernic. Dnevi komedije so v ustanovitvenem aktu SLG Celje zapisani kot del našega rednega programa, zato menim, da je prav, da delo selektorja opravlja strokovno usposobljena oseba iz naše hiše. Pogosto je to funkcijo opravljal umetniški vodja, zadnja štiri leta pa za izbor predstav skrbi dramaturginja SLG Celje, Tatjana Doma. Nagrade seveda podeljuje neodvisna strokovna žirija in že bežen pregled zmagovalnih predstav pokaže, da SLG Celje v tem smislu nikakor ni privilegirano - prej nasprotno. Festival Dnevi komedije je res zasnovan kot revija, kakor ugotavlja komisija, saj gre za pregled komediografske produkcije preteklega obdobja, in ne želi biti drugačen. Pa ne zaradi lenobe, neambicioznosti ali nesposobnosti, temveč zato, ker menimo, da dobrega festivala, ki je postal naša blagovna znamka, ne bomo za vsako ceno spreminjali - še naprej se bomo trudili za njegovo kvaliteto. Na festival Dnevi komedije privabljamo profesionalna slovenska gledališča ali profesionalne ustvarjalce, ki delujejo zunaj institucionalnih gledališč. Na lanskih Dnevih komedije so se v spremljevalnem programu zvrstile komične uprizoritve neinstitucionalnih gledaliških skupin (Familija, Dejmo stisnt teater, Glej, No history). Koncept festivala je preprost: kvalitetne komedijske uprizoritve čim številčnejših slovenskih gledališč vrhunskih režiserjev z vrhunskimi igralci, kar vedno znova poudarjamo. Enostavnost koncepta pa ne pomeni, da program ni premišljen in natančno oblikovan. Menimo, da so v letošnjem tekmovalnem izboru resnično najkvalitetnejše komedije, ki prihajajo iz SNG Drame Ljubljana, MGL-ja, PG Kranj, MG Ptuj, SNG Nova Gorica, SLG Celje, Gledališča Koper, Špas teatra in Cafe teatra. Režiserji tekmovalnih uprizoritev so med drugimi: Mile Korun, Vito Taufer, Matjaž Zupančič, Jaša Jamnik ... Močno je zastopana tudi mlajša generacija režiserjev: Jaka Andrej Vojevec, Andrej Jus, Alen Jelen ... Vsi omenjeni so priznani slovenski režiserji. Medijska pokritost festivala Dnevi komedije je z leti vedno večja. Veseli smo, da imamo polne dvorane. In upamo, da boste v naši družbi in v družbi prijateljskih gledališč uživali še naprej. Želimo vam omogočiti dostopnost predstav, zato nismo zvišali cen vstopnic, čeprav nas je zapustila polovica sponzorjev. Dobrodošli! mag. Tina Kosi, upravnica SLG Celje 5 Naj veselje ponovno združuje V letu, ko mineva 21 let od osamosvojitve naše Slovenije, ponosno pozdravljamo tudi 21. Dneve komedije v mestu ob Savinji. Leta 1992 se je začela čudovita zgodba o veselju, smehu in igri, na katero smo Celjani izjemno ponosni in nas vsako leto znova navdušuje. Izjemna profesionalnost, s katero se Slovensko ljudsko gledališče Celje vsako leto loti tega projekta, je vredna občudovanja in prav zaradi takšnega pristopa je festival danes tako prepoznaven, cenjen in dobro obiskan. Ta pomemben F°to Gregor Katic gledališki dogodek se je zlil z identiteto Celja in brez vsakoletnega obiska mnogih gledališč iz vse Slovenije, ki gojijo komedijo, si konec zime v knežjem mestu težko predstavljamo. Človek za protiutež vsakdanjim obveznostim nujno potrebuje veselje in smeh, ki ju z vrhunsko igro in odličnimi igralci vsako leto v Celje prinese festival Dnevi komedije. Hkrati mesto postane kulturno središče Slovenije in mnoge oči gledaliških sladokuscev so obrnjene k nam. Tudi zato je Mestna občina Celje ponosna častna pokroviteljica enega najvidnejših gledaliških festivalov v Sloveniji. Pustimo, da nas veselje na odrskih deskah spet združi. Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje 6 Večer za komedije "V življenju nam je blizu tragedija in zelo daleč komedija," je rekel Charlie Chaplin. Zato si je treba komedijo približati. Vrzimo nanjo trnek in jo povlecimo k sebi. V času Dnevov komedije je ulov zmeraj dober. Tudi letos so v SLG Celje s festivalskim repertoarjem poskrbeli za izbrano, a la carte ponudbo komedij v zadovoljstvo vseh smeha lačnih. Dnevi komedije so odlična priložnost, da si prihajajoče dneve začinite s smehom. Vrhunske komedije, ki si jih lahko letos ogledate v SLG Celje, bodo v vas zagotovo vzbudile veselo razpoloženje in vas nasmejale. Pri Večeru smo veseli priložnosti, da kot glavni medijski pokrovitelj tudi letos podpremo festival Dnevi komedije, enega najpomembnejših kulturnih dogodkov v Celju. Dobro sodelovanje s SLG Celje nam veliko pomeni, saj nam omogoča, da prispevamo h kulturnim prizadevanjem na celjskem območju. Vsem obiskovalcem festivala želimo, da uživate v veselih in šaljivih gledaliških predstavah. Uroš Skuhala, Direktor ČZP Večer, d. d. Foto Boris Vugrinec, Večer 7 Foto Damjan Švarc Spoštovani obiskovalci festivala Dnevi komedije! Trenutna situacija je v znamenju katastrofičnosti, zategovanja, odpovedovanja, skratka veseli smo lahko, da je samo tako slabo, kot je, in ni še slabše. Situacija je več kot resna, zato bodimo ponižni, ubogljivi, lahko vodljivi, ne upirajmo se, ne kritizirajmo, ne zahtevajmo ničesar zase, da nas bodo tisti, ki se čutijo za to poklicane, v miru rešili iz te godlje. Bodimo hvaležni in recimo hvala. Varčevati je treba, to dejstvo smo že sprejeli, in potem, ko se je v zadnjih letih sistemsko varčevalo v gospodarstvu, pregrešno predragi delovni sili do konca zategnilo pas in se med brezposelne uspešno "privarčevalo" več kot 100.000 ljudi, smo tisti, ki zaposlitev še imamo, lahko neizmerno hvaležni, da se še nismo uvrstili na iz dneva v dan daljši seznam brezposelnih. Sploh če smo zaposleni v javnem sektorju, ki je rak sodobne slovenske družbe. Najbolj pa smo za svojo zaposlitev lahko hvaležni zaposleni v kulturi. Kultura je postala nenasitna zver, parazit, ki ga na svojih prsih redi Slovenija. Če dobro pomislimo, sodobne slovenske kulture, financirane s strani države, sploh ne rabimo. Saj smo v Evropi, ki nam lahko pomaga pred kulturnim kolapsom! Za tistih nekaj ljudi, ki si želijo gledališča, lahko uvozimo kakšno vrhunsko umetniško predstavo iz tujine, knjig itak nihče ne bere, no, mogoče kakšen preveden bestseler, za slovenske avtorje je škoda denarja, slovenski filmi so tako brez veze, da še slastne kokice postanejo neužitne, klasična glasba je čisti dolgčas ali pa od nje bolijo ušesa, sodobnih slikarjev nihče ne razume, kaj šele, da bi si kakšnega obesili v dnevno sobo, o kiparstvu ne gre izgubljati besed, sporazumevamo pa se lahko v angleščini. Če dobro pomislimo, Slovenci sploh ne potrebujemo slovenske kulture, ker sebe tako malo cenimo, da si ne privoščimo vrhunskih slovenskih umetniških stvaritev. Roko na srce, v tujini znajo vse boljše! 8 Ministrstvo za kulturo RS, ki je v fazi ponikanja med druge, pomembnejše resorje, tako kot na drugih področjih drastično ukinja tudi sredstva za gledališko produkcijo, kar posledično pomeni, da Ministrstvo za kulturo RS z zmanjševanjem sredstev za produkcijo sili gledališča v komercializacijo, česar pa si, paradoksalno, gledališča, financirana s strani ministrstva, ne smejo dovoliti. Gledališča v boju za preživetje poskušajo namreč finančni primanjkljaj zmanjšati s programom, ki bo v gledališče privabil čim več gledalcev, strokovna komisija za uprizoritveno umetnost zdaj že skoraj bivšega Ministrstva za kulturo RS pa od gledališča pričakuje visoko umetniški, hermetični in eksperimentalni program. In tukaj naletimo na velik problem: strokovna komisija za uprizoritveno umetnost ne podpira odločitve vodstva gledališča, da bi bil davkoplačevalski denar "varno" naložen, se pravi, da bi s tem denarjem ustvarili vrhunsko gledališko predstavo, ki bi naletela na dober odziv publike, pač pa gledališču v teh kriznih časih očita "varne in znane programske okvire" in "željo po dobro narejenih predstavah in čim manjšem tveganju". In zdi se, da strokovna komisija vedno znova pozablja, da so tudi v SLG Celje zaposleni strokovno usposobljeni ljudje, umetniški kader, izšolan na AGRFT, ki si kot enega izmed pomembnejših kriterijev pri svojem delu zastavlja kvaliteto, tudi kadar gre za bolj "komunikativne" vsebine. Festival Dnevi komedije se po kriterijih strokovne komisije v enaindvajsetih letih svojega obstoja ni uspel uvrstiti med uveljavljene slovenske gledališke festivale, v bistvu si imena festival sploh ne zasluži, ker je publiki všečen, in ostaja na nivoju "vikend gledališke revije", ki publiki "ne ponudi resnično najkvalitetnejših komedij". Zakaj komedija ne more biti visoko umetniška odrska stvaritev? Komedija ima pač to smolo, da je mlajša sestra vzvišene tragedije, vedno v njeni umetniški senci, pa vendar od vedno ljubljenka publike. Če pobrskamo po literaturi, ki se ukvarja s komedijo, lahko na hitro ugotovimo naslednje. Komedija, ki naj bi, kot poroča Aristotel, nastala iz t. i. faličnih pesmi, je po nastanku nekaj mlajša kot tragedija. Hitro se je razvila v ostro kritiko sodobnosti in sodobnikov, vendar na visoki literarni ravni. Komedije so v Atenah uprizarjali v okviru tragiške tetralogije kot četrto, sklepno igro. Grškim tragičnim trilogijam je sledila samostojna satirska igra, ki je kot ironična parafraza smešila prejšnje tragično dejanje. Tragedija in komedija kažeta iste pomanjkljivosti človeštva, tragedija brezizhodnost človekovega hotenja, komedija absurdnost človekovih nravi. Obe vsebujeta polaren kontrast, tragedija 9 kontrast visoko stremljivega junaka in njegov globok padec, komedija pa kontrast golega videza in resničnosti. Komedijska dramska literatura je bila že od svojih začetkov v senci resnih dramskih zvrsti. Komedija je v podrejenem položaju do poznega razsvetljenstva ali celo do začetka 19. stoletja. Poleg tega so posamezne dobe gojile neprijazni ali celo sovražni odnos do komedije in komedijantov. Šele romantika prinese pravo zanimanje zanjo in zavrne klasicistično delitev na resne (tragiške) in komične žanre. Celo klasicistična komediografija, ki nam je pustila briljantne Molierove komedije, velja v svojem času za manj vzvišeno in manj pomembno zvrst kot tragedija. Že atiška komedija si je privoščila politiko, politike in druge javne osebnosti, problematizirala mit in njegovo sporočilo ali pa zabavala z elementarno komičnostjo, ki izvira iz značilnih situacij, v katerih se znajdejo junaki. Za starogrškega velikega filozofa Aristotela je bilo komično grdo. Po Aristotelu komičnih učinkov ne ustvarjajo globinske strasti, ki so stvar tragedije, ampak človekova nečimrnost, domišljavost, pretvarjanje, slepenje samega sebe, se pravi človeške slabosti oz. površinske strasti. Komedija je, za razliko od tragedije, vedno realna in spremlja življenje tako, kot v resnici je, in ne tako, kot bi moralo biti. In zato je verjetno preživela svojo starejšo sestro, ki naj bi se od mlajše sestre komedije, kot zapiše George Steiner v svoji Smrti tragedije, poslovila že v času francoskega klasicizma. Ja, komedija je všečna; je nesramna, predrzna, neposredna, včasih kratkočasna, groba, pritlehna, kritična do družbe ali do neumnosti ljudi nasploh, satirična, vedno pa zabavna in spravlja v smeh. Ne sporoča nam, da smo veliki in nezmotljivi, ampak da smo majhni in butasti. In kljub temu ali prav zato jo imajo ljudje radi. Kar pa ne pomeni, da odrska postavitev komedije ne more biti vrhunska umetniška stvaritev. Popolnoma logično je, da se komediji, zato ker se ukvarja s človeškimi slabostmi, pomanjkljivostmi, anomalijami v družbi, absurdnostjo našega bivanja, pogosto po krivici prilepi nalepko neumetniške odrske stvaritve oz. nižje dramske zvrsti. Vsa slovenska institucionalna gledališča na svoje odre postavljajo komedije ali komično obarvane dramske zvrsti, največkrat v režijah priznanih slovenskih režiserjev in z vrhunskimi igralskimi imeni v glavnih ali velikih vlogah; o tem nenazadnje pričajo imena žlahtnih režiserjev ter imena žlahtnih komedijantk in komedijantov preteklih festivalov Dnevi komedije. Večino komedij, ki nastanejo na slovenskih profesionalnih odrih, lahko vidimo na festivalu Dnevi komedije, ki ni le "vikend gledališka revija", ampak jagodni izbor slovenske komediografske produkcije. Če je kvalitetna ali ne, lahko presodi vsak sam. Spoštovani obiskovalci festivala Dnevi komedije, ne pustimo si vzeti veselja do življenja, kolikor nam ga je še ostalo, ne pustimo si vzeti pravice do smeha in dobre volje! Pridružite se nam spet v SLG Celje in si oglejte najboljše slovenske komedije preteklega leta in, če želite, presodite o njihovi kvaliteti. Tatjana Doma, selektorica festivala Dnevi komedije 2012 ocenjevalci dosežkov Žirija za žlahtno predstavo, žlahtnega režiserja, žlahtno komedijantko in žlahtnega komedijanta leta bo tudi ietospodeiiia nagrade najboljšim. Žirijo Dnevov komedije 2012 sestavljajo: • pisatelj in dramatik Tone Partljič, • filmski režiser Janez Lapajne in • direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje mag. Tanja Roženbergar Šega. najboljša predstava po oceni gledalcev Tekmovalne predstave bodo tako kot vsako leto ocenjevali tudi gledalci z ocenami od ena do pet. komedijantka ali komedijant večera Vsak večer bodo gledalci izbrali komedijantko ali komedijanta večera. nagrajenci dnevov komedije 2011 Silva Čušin, žlahtna komedijantka, za vlogo Mare Rozman Korošec, upokojene funkcionarke v socialni komediji Ponudba in povpraševanje SNG Drama Ljubljana Gregor Čušin, žlahtni komedijant, za vlogo Harpagona v komediji Skopuh Mestnega gledališča ljubljanskega Diego de Brea, žlahtni režiser, za režijo burleske Ko sem bil mrtev Ernsta Lubitscha v izvedbi SNG Drama Ljubljana Ko sem bil mrtev, žlahtna komedija po izboru strokovne žirije, v režiji Diega de Bree in izvedbi SNG Drama Ljubljana Poslednji termina(l)tor, žlahtna komedija po oceni gledalcev, v režiji Sama M. Strelca in izvedbi Gledališča Koper nagrada žlahtno komedijsko pero Strokovna žirija v sestavi mag. Tina Kosi (predsednica), Tatjana Doma in Boris Kobal nagrade žlahtno komedijsko pero ni podelila. RAZPIS NATEČAJA ZA IZVIRNO SLOVENSKO KOMEDIJO Mestna občina Celje kot pokroviteljica in Slovensko ljudsko gledališče Celje kot organizator razpisujeta JAVNI ANONIMNI NATEČAJ ZA IZVIRNO KOMEDIJO (ŽLAHTNO KOMEDIJSKO PERO). Nagrado v višini 4.500,00 EUR bo podelila žirija, ki jo imenuje SLG Celje. pogoji natečaja: • komedija mora biti napisana v slovenskem jeziku in ne sme biti objavljena ali uprizorjena; • avtorji morajo poslati tri izvode komedije pod šifro in zraven priložiti zaprto kuverto, označeno z isto šifro, v katero vložijo list s svojimi podatki (ime in priimek, naslov, telefonsko številko in elektronski naslov); • pravico do krstne uprizoritve nagrajene komedije ima SLG Celje; • nagrada ne izključuje avtorskega honorarja; • članstvo v žiriji izključuje možnost sodelovanja na natečaju; • moralno in pravno so za izvirnost komedije odgovorni avtorji. žirija ne bo upoštevala: • besedil, na katerih so navedeni podatki avtorja; • že objavljenih ali uprizorjenih besedil in besedil, ki so bila že poslana na kateregakoli od preteklih natečajev za žlahtno komedijsko pero; • nelektoriranih besedil. Avtorji morajo svoje komedije poslati do 30. septembra 2013 (poštni žig) na naslov: Slovensko ljudsko gledališče Celje, Gledališki trg 5, 3000 Celje, s pripisom "Za natečaj". Prejetih tekstov ne vračamo. Odločitev žirije bo objavljena v medijih. Nagrada bo podeljena na Dnevih komedije 2014. 13 Molière NAMIŠLJENI BOLNIK (Le malade imaginaire) iomedija Prevajalec Josip Vidmar Režiser Mile Korun Dramaturginj a Petra Pogorevc Scenografinja in kostumografinja Janja Korun ^.vtor glasbe Gregor Strniša Lektorica in asistentka režiserja Barbara Korun Oblikovalec svetlobe Branko Šulc Asistentka dramaturginje (študijsko) Eva Jagodic IGRALCI Argan Boris Ostan Toaneta/Toto Primož Pirnat Beralda Jette Ostan Vejrup Belina Tanja Ribič Angelika Tina Potočnik Kleant Žiga Udir k. g. Luizona Enya Belak k. g. Gospod Diafoirus Milan Štefe Tomaž Diafoirus Jurij Drevenšek/Tomislav Tomšič k. g. Gospod Purgon Janez Starina Gospod Fleurant Gaber K. Trseglav Premiera 15. septembra 2011 Predstava traja 2 uri in ima en odmor Bogati meščan Argan živi v prepričanju, da je na smrt bolan. V paničnem strahu vse svoje imetje porablja za zdravnike in lekarnarje. Namišljeni bolezni podreja vse okoli sebe, zato je vedno bolj tiranski in vedno bolj sam. Starejšo hčer Angeliko bi najraje poročil z zdravnikom, mlajšo Luizono pa poslal v samostan. Zaupa zgolj soprogi Belini, ki ga na videz podpira, v resnici pa misli samo na denar. Toda Angelika, ki ljubi mladega Kleanta, se ne vda kar tako. Na njeni strani sta tudi Arganova predrzna, vendar zvesta in dobronamerna služabnica Toaneta oz. terapevt Toto ter njegov stvarni brat Berald oz. njegova sestra Beralda. Bo videz podlegel resnici, se bo sebičnost uklonila čustvu, bo razum premagal strah? Molière spretno odstre tančico z dveh obsesij, ki vodijo naslovnega junaka Argana v njegovem prizadevanju po varnosti - bolestno kopiči denar in bolestno skrbi za svoje zdravje. To pa sta tudi počeli, okoli katerih se vrti naš sodobni svet. Z vseh strani nas opominjajo, kaj je dobro, da storimo oziroma kupimo, da bomo ostali zdravi. Tako tudi sodobni Argan dobro ve, kaj vse ga lahko doleti, in zato nemudoma vlaga svoje premoženje v to, da bi preprečil vse možne bolezni, ki prežijo nanj. Petek, 2. marec, 19.30 OTVORITEV FESTIVALA TEKMOVALNI PROGRAM 15 Špas teater Patrick Barlow/John Buchan 39 STOPNIC (The 39 steps) iomedija rva slovenska uprizoritev Prevajalec Branko Gradišnik Režiser Jaša Jamnik Scenografinja Ana Rahela Klopčič Costumografinja Mateja Benedetti Skladatelj Davor Herceg IGRALCI Primož Ekart Nataša Tič Ralijan Gojmir Lešnjak - Gojc Uroš Smolej 16 Predpremiera decembra 2011 Predstava traja 1 uro in 40 minut in ima en odmor Komedijo 39 stopnic je Patrick Barlow napisal leta 2005 po vohunskem romanu Johna Buchana iz leta 1915 in po Hitchcockovem klasičnem vohunskem trilerju iz leta 1935. Odrska različica združuje najboljše od filma in romana ter mojstrsko prepleta žanre z odličnimi igralci, ki prinašajo na oder svežino z originalno, zabavno in zelo duhovito gledališko verzijo klasike, stare skoraj 100 let. Koncept igre temelji na tem, da množico likov odigrajo le štirje igralci. En igralec igra glavnega junaka Richarda Hannayja, ena igralka igra tri ženske, s katerimi se glavni junak zaplete v romanco, ostala dva igralca pa odigrata vse ostale like v komediji: junake, zlobneže, vohune, moške, ženske in celo nežive objekte. Resna vohunska zgodba Hitchcockovega filma je v odrski priredbi namenjena predvsem zabavi, v komediji pa najdemo številne aluzije na druge Hitchcockove filme (Dvoriščno okno, Psiho, Vrtoglavica, Sever sevorozahod). Richar Hannay se znajde v situaciji, ko nedolžen beži pred policijo, ki je prepričana, da je morilec, ter pred tujimi agenti, ki jih želi razkrinkati in rešiti državo pred skrivnostno organizacijo. Dirjajoči vlak, dirkanje avtomobilov, strmoglavljenje letala, lisice, manjkajoči prsti, špijoni in malo staromodne romance ga spremljajo na tej vratolomni vohunski dogodivščini. Hitro, smešno in divje! 4 igralci, 139 vlog v 100 minutah! Sobota, 10. marec, 19.30 TEKMOVALNI PROGRAM 17 SLG Celje D. C. Jackson MOJE BIVŠE, MOJI BiVŠi (My Romantic History) iomedija rva slovenska uprizoritev Prevajalka Tina Mahkota "ser Andrej Jus laturginja Tatjana Doma Scenografinja in kostumografinja Jasna Vastl Izbor glasbe Gregor Stermecki Svetovalka za jezik alida Bevk IGRALCI Tom andrej Murenc Amy Barbara Medvešček Sasha Manca Ogorevc Alison, Lisa Boyle, Jenny Cooper, Laura Ferguson, Catrina Collins, Sestra v sprejemni Tanja Potočnik Calvin, Jessie, Cammy Bell, Manuel Pascali, Connor Sammon Blaž Setnikar 18 Predpremiera 18. decembra 2011 Predstava traja 1 uro in 15 minut in nima odmora. Kje lahko koga spoznaš? /.../ Kje se folk spoznava? Vam bom jaz povedal. Če ti do konca faksa ni ratalo koga spoznat, se boš poročil s kakšno kravo iz službe, razmišlja Tom. Nova služba je stres, novi sodelavci so stres, povezovanje s sodelavci je stres. Ob koncu prvega tedna v novi službi gre Tom na pijačo z novimi sodelavci. Ena runda se raztegne na veliko rund, Tom pristane v postelji s sodelavko Amy. Avanture na delovnem mestu niso hec, so še bolj zapletene od ljubezenskih zvez z nesodelavci. Še preden se zavesta, se avantura za eno noč spremeni v odnos. Tom se kmalu počuti omejenega in utesnjenega, Amy pa tudi ni ravno noro navdušena nad Tomom. Tom je prepričan, da se bo njuno razmerje kmalu končalo, Amy pa v razmerju vztraja, da bi dokazala, da tudi ona lahko dobi moškega. V resnici ne eden ne drugi ni razčistil s svojimi mladostnimi ljubeznimi, jih dokončno prebolel, kar obema preprečuje, da bi stopila v zrelo in odgovorno partnersko razmerje. Dokler bivše in bivši niso stvar preteklosti, lahko usodno vplivajo na prihodnost. Sodobna komedija mladega škotskega avtorja D. C. Jacksona je komedija o ljubezni, izgubi in odnosih, o mladih, ki niso več tako mladi, ki so željni ljubezenske zveze, ko pa se vanjo zapletejo, si je nenadoma ne želijo več in ne vedo, kako naj se obnašajo in kaj naj počnejo s partnerjem. Petek, 16. marec, 19.30 TEKMOVALNI PROGRAM 19 PG Kranj, MG Ptuj Daniel Glattauer PROTI SEVERNEMU VETRU (Gut gegen Nordwind) Romantična drama rva slovenska uprizoritev Avtorja dramatizacije Daniel Glattauer in Ulrike Zemme Prevajalka Lučka Jenčič ežiser Alen Jelen Jramaturginj a Marinka Poštrak Scenografinja in kostumografinja Vasilija Fišer Lektorica Mateja Dermelj Glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina IGRALCI Emmi Rothner Vesna Pernarčič Leo Leike Rok Vihar k. g. Glas Bernharda Rothnerja v offu Peter Musevski premieri 16. septembra 2011 v pG Kranj, 21. oktobra 2011 v MG ptuj Predstava traja 1 uro in 45 minut in ima en odmor. 20 V kaj se zaljubimo? V zunanjo podobo človeka? V njegov pogled? V njegov glas? Se lahko zaljubimo samo v njegove besede? Se zaijubijamo v lastno predstavo o človeku? Lahko ljubezen vznikne in raste tudi ob fizični odsotnosti človeka? Lahko ljubimo, čeprav ne vemo niti tega, kako naša ljubljena oseba zgleda, kako si odmakne lase s čela, kako zveni njen glas, kakšne barve so njeni lasje in oči? Lahko čutimo neustavljivo željo po človeku, čeprav ne poznamo njegovega vonja in ne vemo, kakšen je na otip? Lahko ljubimo in se predajamo, če je edina vez med nami in človekom, ki zaseda vsak milimeter naših misli, le njegov elektronski naslov? Vsa ta vprašanja si gledalec zastavi ob ogledu predstave Proti severnemu vetru, ki je nastala po istoimenski knjižni uspešnici. Iskra ljubezni preskoči povsem slučajno, pravzaprav v duhu časa, virtualno, naključno, s tipkarsko napako. Zaradi nje elektronska pošta pristane na napačnem naslovu. Šaljiv odgovor iz vljudnosti spodbudi izmenjavo zabavnih elektronskih sporočil, ki neustavljivo preraščajo najprej v besedni flirt, nato pa v napeto, presenetljivo, prisrčno dopisovanje, prežeto z igro domišljije, iskanjem bližine, pristno romantiko, inteligentnim humorjem in drzno odkritostjo. Sobota, 10. marec, 19.30 TEKMOVALNI PROGRAM 21 Cafe teater Vladimir Burdevic NE STAVI NA ANGLEŽE (Ne igraj na Engleze) iomedija rva slovenska uprizoritev Prevajalci in avtorji priredbe besedila ustvarjalci uprizoritve "ser Gašper Tič Hcenografandrej Stražišar IGRALCI Piksi Jernej Čampelj Cof Tomislav Tomšič Bulc andrej Murenc Predpremiera 18. decembra 2011 Predstava traja 1 uro in 15 minut in nima odmora. 22 Komedija Ne stavi na Angleže ni zgodba o nogometu, ampak odlična komedija o moškem prijateljstvu. Trije prijatelji, tipični predstavniki urbanih tridesetLetnikov, so obtičali nekje na robu prvih resnih življenjskih preizkušenj. Cof je nezaposlen, finančno odvisen od svoje zaposlene soproge in je v njunem odnosu inferioren, Piksi je zdravnik, ki se zapleta v površne seksualne avanture in si denar za športne stave sposoja od mafije, BuLc pa ima neustavljivo potrebo, da pod pretvezo nedolžnih šal ponižuje prijatelje in beži pred lastno slabo vestjo ob smrti očeta. Poleg prijateljstva jih druži še obsesivna strast do športnih stav na različnih nacionalnih nogometnih Ligaških tekmovanjih. Nekega popoldneva se dobijo pri Cofu, da bi spremljali nogometno tekmo, na katero so stavili. Vsak zase upa, da bo prav njegova srečka tista, ki mu bo rešila vse probleme. Ob napetem pričakovanju izida tekme se začnejo razkrivati skrivnosti njihovega dolgoletnega prijateljstva in trdne vezi med njimi se začnejo nezadržno trgati. Ne stavi na Angleže je odLična komedija inteLigentnih in duhovitih diaLogov o skrivnostih moškega prijateljstva, o strasti do športnih stav, o zvestobi in izdaji ter maLih Lažeh, ki se tekom Let razrastejo v veLike. Petek, 16. marec, 19.30 TEKMOVALNI PROGRAM 23 Gledališče Koper, SNG Nova Gorica Iztok Mlakar SLJEHRNIK burkaška moraliteta rstna uprizoritev Režiser Vito Taufer Scenograf in kostumograf Samo Lapajne vtor glasbe Iztok Mlakar ^Oblikovalca luči Samo Oblokar, Jaka Varmuž Oblikovalka maske Nastja Starič igralci Sljehrnik Iztok Mlakar Žena Marjuta Slamič Revež Rok Matek Mati Teja Glažar Prijatelj igor Štamulak Žandar Rok Matek Rufjana Ajda Toman Politik igor Štamulak Finančnik ivo Barišič Pravnik Rok Matek Smrt Radoš Bolčina Bog ivo Barišič Instrumentalni trio David Trebižan (klavir), David Šuligoj (kontrabas), Roman Kobal (bobni) premieri 24. novembra 2011 v SNG Nova Gorica in 25. novembra 2011 v Gledališču Koper Predstava traja 1 uro in 30 minut in nima odmora. 24 Po uspešnici Duohtarpod mus!, ki je doživela več kot dvesto ponovitev, sta igralec in kantavtor Iztok Mlakar in režiser Vito Taufer spet združila moči in ustvarila burkaško moraliteto Sljehrnik. V življenju ni nič gotovega razen smrti in davkov. To zelo dobro ve tudi Mlakarjev slehernik, novodobni slovenski bogataš, katerega duša uživa v blagostanju, dokler na vrata ne potrka brezsrčna izterjevalka, pred katero ni moč ubežati. Iztok Mlakar se je tokrat navdihoval pri Hugu Hofmannsthalu, ki je natanko pred sto leti za salzburški festival napisal Slehernika, igro o smrti bogatega človeka, katere motiv izhaja iz angleške srednjeveške moralitete (The Sononynge of Everyman). Mlakarjev sodobni Jožef Slehernik - Pepi je razpet med tu in onstran: tu pleše med Ženo, Revežem, Komparetom, Žandarjem, Putano ter sveto trojico, Pravnikom, Politikom in Finančnikom, onstran pa med Smrtjo, Bogom, Materjo in Hudičem. Bistvena razlika v razumevanju poante motiva pa se seveda vzpostavi v razpletu, saj junaka po vrtinčenju skozi moderne preizkušnje na koncu poti ne čaka odrešenje. Sobota, 10. marec, 19.30 TEKMOVALNI PROGRAM 25 SNG Drama Ljubljana David Mamet NOVEMBER (November) Mitična farsa rva slovenska uprizoritev Prevajalka Darja Dominkuš "ser Matjaž Zupančič laturginj a Darja Dominkuš Scenografinja Sanja Jurca Avci Kostumografinja Bjanka Adžič Ursulov Glasbena oprema Vanja Novak Lektorica Tatjana Stanič Oblikovalec luči Milan Podlogar IGRALCI Charles Smith, moški v obleki Matjaž Tribušon Archer Brown, moški v obleki Uroš Fürst Predstavnik nacionalnega združenja rejcev puranov, moški v obleki Jurij Zrnec Clarice Bernstein, lezbijka Alida Bevk Dwight Grackle, ameriški Indijanec Andrej Nahtigal 26 Premiera 11. februarja 2011 Predstava traja 2 uri in ima en odmor Od svojega preboja leta 1975 velja David Mamet za enega najbolj izvirnih, občutljivih in posebnih ameriških dramatikov, ki se angažirano odziva na pereče probleme ameriške družbe. Njegova dramska besedila in filmske scenarije odlikuje inteligenten, jedrnat, oster, precizen, pogosto vulgaren dialog, zabeljen s številnimi kletvicami, in raziskovanje moškosti. Mametova igra November (2008) je politična igr^ki o politiki spregovori popolnoma politično nekorektno. Spravlja nas v smeh in nas obenem sili v jok. Kdo je tisti, ki ima v rokah vse niti sveta? November znamenitega ameriškega dramatika in neprizanesljivega kritika sodobne ameriške realnosti je strupena farsa o najvišji politiki. Dogajanje je postavljeno v samo ovalno pisarno Bele hiše, kjer se iztekajo zadnji dnevi vladavine ameriškega predsednika Charlesa Smitha. Na volitvah mu slabo kaže, v m^rialnih zadevah se je uštel, zato zdaj s pomočjo svojih svetovalcev (ti so bodisi cinični bodisi nepopravljivi idealisti) panično "rešuje", kar blse še dalo rešiti. Pri tem se ne ustraši skrajno bizarnih potez, nesramnega izsiljevanja in vsakršnih manipulacij. Igra je polna črnega, že kar obešenjaškega humorja, s katerim razkriva zakulisje politike, ki bi prav lahko zadevala vse nas. Petek, 16. marec, 19.30 TEKMOVALNI PROGRAM 27 SNG Drama Ljubljana Vinko Moderndorfer NEŽkaSE MOŽI iomedija rstna uprizoritev Režiser Jaka Andrej Vojevec Dramaturginja Eva Kraševec ktor arko •Icenografinja Nataša Černoša Kostumografinja Tina Kolenik Skladateljica Nataša Vester Trseglav Oblikovalec luči Milan Podlogar IGRALCI Neža Nina Valič Matija Bojan Emeršič Tonči Jurij Zrnec 28 Premiera 15. aprila 2011 Predstava traja 1 uro in 20 minut in nima odmora. Že naslov najnovejše igre Vinka Moderndorferja Nežka se moži (2009) kaže, da se je avtor navdihoval pri znamenitem delu Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Iz klasičnega Matička so vzeta tudi imena nastopajočih oseb (Matija, Neža, Tonči) in ena najbolj znanih komičnih situacij. Toda moderni Matiček ni mlad grajski služabnik, temveč slavist v zrelih srednjih letih, ki si služi kruh kot srednješolski učitelj slovenščine. Z malce mlajšo Nežo sta sveže zaljubljen par, ki se veseli raznovrstnih vidikov skupnega življenja, od kulinaričnih do posteljnih. Njuno srečo zmoti Nežin bivši, uspešen trgovec z avtomobili, ki se nekega popoldneva, ko je Neža za hip sama doma, pojavi pri njiju in zahteva svojo ljubo nazaj ... Duhoviti dialogi, iskriv (ljubkovalni in erotični) besedni zaklad in nepričakovani komični obrati odlikujejo to sodobno ljubezensko travestijo, ki je zmagala na natečaju žlahtno komedijsko pero za najboljšo izvirno slovensko komedijo na festivalu Dnevi komedije 2010. Sobota, 10. marec, 19.30 TEKMOVALNI PROGRAM 29 Narodni dom Maribor Po Petru Turriniju MAKS SEKS ŠOP ali Ni meja za pimpepka ^lovensko-hrvaška komedija Avtorja priredbe besedila Jagoda Kralj Novak, Gojmir Lešnjak - Gojc Prevajalec, režiser in scenograf Samo M. Strelec tumografinja Maja Ballund r glasbe Bojan Jurjevčič Jurki ^.vtor svetlobne podobe David Orešič igralca Ona Jagoda Kralj Novak On Gojmir Lešnjak - Gojc Predpremiera 18. decembra 2011 Predstava traja 1 uro in 15 minut in nima odmora. 30 Komedija Maks seks šop ali Ni meja za pimpepka je nastala po motivih igre Petra Turrinija Finžgar v seks šopu (Grillparzer im Pornoladen), nastali po gledališki igri Wiiiarda Manusa Love Boutique. Dogajanje je postavljeno v Maribor. V novem mariborskem kulturnem središču Maks je prostora več kot dovolj. Tudi za seks šop, ki ga vodi gospod Maksimiljan, upokojeni šepetalec Slovenskega narodnega gledališča. Nekega dne se v Maks seks šopu po naključju znajde tudi urednica hrvaške nacionalne televizije, ki poroča za HRT o dogajanju na mariborskem EPK. Njen naključen obisk seks šopa se podaljša v nenavadne pogovore z Maksom, ti pa vodijo v še bolj nenavadne igre. Gospod Maksimiljan (za prijatelje Maks) ji razkaže asortiman izdelkov, jo pouči o njihovem delovanju, uporabi in učinkovanju. Toda gospa urednica se ne zadovolji samo s teorijo. Morda pa njen obisk le ni tako nedolžen? V igri videza in resničnosti, zbujanja aluzij in iluzij se razkrije marsikaj presenetljivega. Zabavno in žgečkljivo! Nastopata eden najžlahtnejših slovenskih komedijantov Gojmir Lešnjak - Gojc in gostja s hrvaške gledališke scene Jagoda Kralj Novak. Nedelja, 25. marec, 19.30 ZAKLJUČEK FESTIVALA IN PODELITEV NAGRAD Gledališče Koper Tamara Matevc, Boris Kobal POSLEDNJI TERMINA(L)TOR Revolucionarna komedija z blagoslovom rstna uprizoritev er in scenograf Samo M. Strelec Dramaturginj a Maja Lapornik Pelikan ostumografiij Zvonka Makuc ^.vtor glasbe Mirko Vuksanovič Oblikovalec luči Siniša Milič Avtor scenske poslikave Voranc Kumar IGRALCI Stanko Škerjanc-Scheriani Boris Kobal Papež Celestin VI. Gojmir Lešnjak - Gojc Župan (glas) Maurizio Solda 32 Premiera 1. oktobra 2010 Predstava traja 1 uro in 30 minut in nima odmora. Poslednji termina(l)tor nam predstavlja zadnjo avanturo zamejskega tržaškega rojaka Stanka Škerjanc-Scherianija, večnega idealista in upornika, sicer pa lastnika tržaškega lokalnega Radia Juriš. Po čudnem naključju se na sedežu njegove radijske postaje znajde papež Celestin VI.: rojen v Ameriki kot John Wayne, sin matere Dalmatinke, je prvi ameriški papež v zgodovini. V Trst prihaja blagoslavljat novi žaveljski terminal, pri tem pa mu uspe, naveličanemu vatikanskih spletk, za hip pobegniti zlaganosti vsakdana. Tako se povežeta usodi bivšega partizana, neomajnega borca za pravice zamejskih Slovencev, ki je tudi majhnim zamejskim povzpetnikom večni trn v peti, in papeža, ki v Vatikanu ne more udejanjati svoje vizije pravega krščanstva. S formalnega - ideološkega vidika bi protagonista morala stati na nasprotnem bregu, vendar se ujameta, razumeta. Celestin beži pred dejstvom, da je vJVatikanu pravzaprav le lutka v igri drugih, in si želi čistega krščanstva. Podobno se Stanko upira hlapčevstvu zamejskih politikantov, ki lahko rojeva le asimilacijo Slovencev. Stanko verjame v tradicijo partizanskega boja, po svojem radiu poziva k akciji, vendar je sam vselej na strani poražencev. Žlahtna komedija po izboru občinstva festivala Dnevi komedije 2011! _A Nedelja, 11. marec, 17.00 SPREMLJEVALNI PROGRAM 33 Gledališče Koper Po Franu Milčinskem BUTALO slovenska klasika v novi preobleki rstna uprizoritev Avtorji besedila ustvarjalci uprizoritve Re|Tser in scenografJaka Ivanc ramaturg Jaša Jamnik Costumografinj a Ana Matijevič Avtor glasbe Davor Herceg Oblikovalec giba Branko Potočan Oblikovalec luči Jaka Varmuž IGRALCI Dunja Zupanec Jaša Jamnik Rok Matek Igor Štamulak Ajda Toman Gorazd Žilavec Premiera 3. oktobra 2011 Predstava traja 55 minut in nima odmora. 34 Butalci so imenitnega rodu. Imeli so stara pisma, in če se jim ne bi izgubila in če bi jih znal kdo brati, tako bi ostrmel, da bi sedel kar vznak! Kajti pravijo, da je v teh pismih stala beseda, da sega rod Butalcev do Adama v paradižu. Butale so imenitne. V Butalah imajo vse, in vse imenitnejše kot Tepanjčani, in jim do popolne imenitnosti ne manjka dosti. Butalski gasilci so nezaslišano bolj imenitni od gasilcev drugod. Gasilska disciplina, strumnost in neustrašnost velja v Butalah, in so gasilci v nemajhen okras ne le procesijam, nego vsemu duhovnemu življenju in napredku, kar ga je v Butalah. Butalska policija je strah in trepet. Še policaj se je včasih ustraši. Najbolj pa se je boji Cefizelj, grozanski razbojnik, ki zanj pravijo, da je že sedem ljudi zadušil, in pa tri ženske. Vsake toliko ga primejo, potem ga pa izpustijo. Saj, če bi ga ne izpustili, bi za njim sigurno prišel kakšen veliko hujši zločinec. Silen je v Butalah blagoslov! Obilno imajo vseh dobrot. Gnoja imajo dosti, in dober koruzen kruh, niti jim ne manjka dežja in sonca in poleti muh. Kakor v paradižu žive; samo pameti nimajo prave. Slovenska klasika v novi preobleki Butalci je namenjena tako mlajši publiki kot njihovim staršem! _A Nedelja, 11. marec, 17.00 SPREMLJEVALNI PROGRAM 35 Gledališče Koper, SNG Nova Gorica 4 Iztok Mlakar sljehrnik burkaška moraliteta rstna uprizoritev Režiser Vito Taufer Scenograf in kostumograf Samo Lapajne vtor glasbe iztok Mlakar ^Oblikovalca luči Samo Oblokar, Jaka Varmuž Oblikovalka maske Nastja Starič igralci Sljehrnik iztok Mlakar Žena Marjuta Slamič Revež Rok Matek Mati Teja Glažar Prijatelj igor Štamulak Žandar Rok Matek Rufjana ajda Toman Politik igor Štamulak Finančnik ivo Barišič Pravnik Rok Matek Smrt Radoš Bolčina Bog ivo Barišič Instrumentalni trio David Trebižan (klavir), David Šuligoj (kontrabas), Roman Kobal (bobni) premieri 24. novembra 2011 v SNG Nova Gorica in 25. novembra 2011 v Gledališču Koper Predstava traja 1 uro in 30 minut in nima odmora. 36 Po uspešnici Duohtarpodmus!, ki je doživela več kot dvesto ponovitev, sta igralec in kantavtor Iztok Mlakar in režiser Vito Taufer spet združila moči in ustvarila burkaško moraliteto Sljehrnik V življenju ni nič gotovega razen smrti in davkov. To zelo dobro ve tudi Mlakarjev slehernik, novodobni slovenski bogataš, katerega duša uživa v blagostanju, dokler na vrata ne potrka brezsrčna izterjevalka, pred katero ni moč ubežati. Iztok Mlakar se je tokrat navdihoval pri Hugu Hofmannsthalu, ki je natanko pred sto leti za salzburški festival napisal Slehernika, igro o smrti bogatega človeka, katere motiv izhaja iz angleške srednjeveške moralitete (The Sononynge of Everyman). Mlakarjev sodobni Jožef Slehernik - Pepi je razpet med tu in onstran: tu pleše med Ženo, Revežem, Komparetom, Žandarjem, Putano ter sveto trojico, Pravnikom, Politikom in Finančnikom, onstran pa med Smrtjo, Bogom, Materjo in Hudičem. Bistvena razlika v razumevanju poante motiva pa se seveda vzpostavi v razpletu, saj junaka po vrtinčenju skozi moderne preizkušnje na koncu poti ne čaka odrešenje. Nedelja, 11. marec, 17.00 SPREMLJEVALNI PROGRAM 37 Večer 2e *večer/ Pr*♦ : premena S REFLEX r r I \ VZDRŽEVANJE H OB REKLAMA celje idejam dajemo obliko. I triglav CVETLICARNA NOVAK IZLETNIK LEDAS PEKARNA GERŠAK BOROVO CELJE PEKO CELJE KOMPAS CELJE MLADINSKA KNJIGA CELJE CELJSKE LEKARNE OPTIKA SALOBIR CELJE LEKARNA HUS KOPITARNA CELJE Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje Letnik 61, sezona 2011/12, številka 5 Izdaja Slovensko ljudsko gledališče Celje. Vse pravice pridržane. V skladu s 13. točko prvega odstavka 26. člena Zakona o DDV davek ni obračunan. Za izdajatelja mag. Tina Kosi Urednica Tatjana Doma Lektor Jože Volk Oblikovanje Alten10 Naklada 1.000 izvodov Celje, Slovenija, marec 2012 i np Slovensko Ljudsko Gledališče Celje