DOLENJSKE NOVICE
Izhajaj« 10. in 25. vsakega mcsecu, «o jo " tisti (lan [iraziiik pa en rtaii iii-eje. ::
Coiia jim je s iioStniuo vred za fiolo leto nai»roj 3 K, za p«! lota 1 K. Naročnina za NoničUo, liosno in druge evropsko državo znaša 3 K ;>0 h, za Ameriko 3 K.
Dopise sprejema urednik, naročnino in :: oznanila [la tiskarna J. Krajec nasi. ::
Kandidat Slov. ljudske stranke v dolenjskih mestih in trgih je:
Bogumil Remec
profesori» vodjiv SIoT.trg, šole v Ljubljani. Volitev se vrši 16. decembra.
Meščanska ZTCZa priredi pod vodstvom ç. Hladnika v nedeljo, dne H. dereniljni oh poln S. ui-i zvečer
KONCERT
s petjem in godlio
v dvorani Rokodelskega doma
: : : v Novem mestu. ; : :
Člani ÍK prijatelj druStva pridite poInoStovilno. Vstopnina z& sedož I. vrste 1-40 K, 11. vrste 1 K, 111. vrste 70 v, stojišče 30 v, za dijake 20 vinarjev.
je Čisti dobiček namenjen društveni kryižnid, se preplačila hvaležno sprejmejo.
Zopet sodni dan!
Liberalci so še pred zadr^jim zasedanjem deželnega zbora grozili, da bodo v zbornici proti Slov. ijud,^ki stranki vprizorili sodni dan. Usoda pa je hotela, da ae je ost liberalnega orožja obrnila v liberalne vrste in dosegla ravno nasprotno.
V kranjski deželni zbornici so poslanci Slov. čudake stranke liberalcem pripravili sodni dan; dne 1. deccmbra 1913 pa je sodilo naše pošteno Ijiidstvo in obsodilo liberalno hinav-ščino in ostudno pobalinstvo.
Na tisoče kraqskcg-a ljudstva je 1. dec. odkrito povedalo, da ne ujara več liberalnih volilnih sleparjev. Na.še ^udstvo jo ta dan pokazalo, da je pač toliko razsodno, da so ne pusti zbegati od liberalnih lažij. Liberalci so sicer računali, da bo naše ljudstvo res verjelo, da je iz liberalnega Savla postal kar čez noč Pavel, a zmotili so se temeljito. Naši vo-lilci pač predobro poznajo liberalne laži^ivo volilne sloiiarije.
Saj nastopajo vendar vedno eni in isti ijndje, ki agitirajo za propadli liberalizem, saj volijo vendar po veliki večini z liberalci eni in isti postopači, razgrajači, popolni brezverci in pomilovalna vredni zaalepljenci. Ko M bili liberalci pred volilce stopili kot afri-kanski divjaki ali culokafri, ali pa kot „neodvisni", odgovor našega Sudstva bi bil popolnoma isti.
Vsa Ěasťnašemn ljudstvu, ki je bilo celi čas nedostopno za liberalne ostudne laži in v tolikem številu izvolilo kandidate Slovenske ljudske stranke.
Kavno Dolergci, koder so še pred par leti liberalci ponosno dvigali glavo in še bili hud boj z našo stranko, so pri teh volitvah pripomogli naši stranki do najlepše zmage.
Izid je sledeči: Okraj Novo mosto-Črnomolj-Motlika.
Oddanih veljavnih glasov 724;^.. Kandidat S. L. S. Alojzij Mihelčič je dobil 5331 glasov, neodvisni Amat Skcrlj 980, neodvisni Josip Fleischman 792, razcepljenih 140, neveljavnih 137. Kandidat S. L. S. je zmagal nad neodvisnimi z večino 3559 glasov.
Okraj Krško-Kostanjevica-Mokronog 1'rebnjo.
Število veljavnih oddanih glasov 8128. Kandidat S, L. S. Iv. Hladnik je dobil 4956 glasov, neodvisni Mat. Kožar 129a, Fr. Zupančič 1808, razcepljenih 72, neveljavnih 113. Naš kandidat jo torej nad dvoma neodvisnima zmagal z 1856 glasovi večine.
Okraj Kočevje-Vel. Lašče-Itibnica-Žužembei-k.
Število oddanih veljavnih glasov (Í746. Kandidat S. L. S. Fr. .Taklič jo dobil 6487 glasov, neodvisni Fr. Andolšok 983, razcepljenih 27G, neveljavnih 291. S. L. S. ima večine nad neodvisnim kandidatom 4504 glasove.
Ljubljanska okolica.
Oddanih veljavnih glasov 7590, Kandidat S. L, S. Mihael ]»imnik jc dobil 4G2tí glasov, neodvisni And, Knez 1917, socialni demokrat Anton Kristan 965 glasov, 82 razcepljenih, 218 neveljavnih. Kandidat S. L. S. je zmagal nad neodvisnimi z večino 2709 glasov, nad obema nasprotnikoma z večino 1744 glasov.
Uadovljica-Kranjska m'ora-Tržič.
Oddanih veljavnih glasov 6855. Kandidat S, L, S. Ivan Piber je dobil 3990 glasov, neodvisni A. Kržišnik 1654, socialni demokrat Jos. Pintar 1164 glasov, 47 razcepljenih, 448 neveljavnih. Kandidat S. L. S. jo zmagal nad neodvisnimi z večino 2336 glasov, nad obema nasprotnikoma večino 1172 glasov.
Okrjij Kranj-Školja Loka.
Oddanih veljavnih glasov 7175. Kandidat S. L. S. Evgon Jarr, je dobil 5052 glasov, neodvisni Fr. Dolenec 2044 glasov, razcepljenih 79, neveljavnih 157. S, L. S. ima večine nad neodvisnim kandidatom 3008 glasov.
Okraj Litija-Tišnjagora-liatoee.
ňtevilo oddanih veljavnih glasov 7111. Kandidat S. L. S. dr. ïvan Zajec je dobil
4642 glasov, neodvisni Taufor 1425, socialni demokrat E. Kristan 887 glasov, 175 razcepljenih, 159 neveljavnih. Kandidat S. L, S. je zmagal nad neodvisnim z večino 3217 glasov, nad obema nasprotnima strankama pa z večino 2330 glasov.
Vriinika-Logatee-Idrija-Cerknica.
Oddanih veljavnih glasov 7984. Kandidat S. L, S. Anton Kohi je dobil 4958 glasov, neodvisni Fr. Majdič 1934, soc. dem. Iv. Štraus 1053 glasov, razcepljenih 39, neveljavnih 232. Kandidat S. L. S. je zmagal nad neodvisnimi z večino 3024 glasov, nad obema nasprotnima strankama pa z večino 1971 glasov.
Okraj Kaninik-Brilo.
Število oddanih veljavnih glasov 6471. Kandidat S. L. S. Ivan LavrenčiĆ jo dobil 4846 glasov, neodvisni And. Slokar 1529, razcepljenih 96, neveljavnih 179. S. L. S. ima večinenad neodvisnim kandidatom 3317 glasov.
Postojnii-Senožeče-Ilirska llistrica-Vipava-Loit.
Število oddanih veljavnih glasov 8877. Kandidat S. L. S. dr. Vladimir Pogan je dobil 5480 glasov, neodvisni Gašpari 3106, razcepljenih 291, neveljavnih 444. S. L. S. ima veČino nad neodvisnim kandidatom 2374 glasov.
Kandidatje S. L. S. so dobili y splošni skuiini, vštevši Ljubljano, 50,894 glasov; ne-odv sni, vštevši Ljubljano, ii2.148 glasov. Socialni deiiiokratje imajo z Ljubljano vred približno 4000 glasov. Slovon. Ljudska Stranka je zmagala torej nad združenimi nasprotniki z dvotretjinsko večino I Večina Slov. l^judske Stranke nad neodvisnimi je z 28,710 glasovi.
S. L. S. v Novem mestu.
Dne 8. t. m. predstavil se je tudi nam Novomeščanom naš doleiijski mestni kandidat Bogumil Remec, profesor in vodja Slovenske trgovske šole v Ljub^ani,
Zraven je prišel tudi naš državni poslanec prof. Jarc, ki je uvodoma povdarjal, da sedaj dela Slov. judska Stranka prvi naskok na dolenjska mesta, Kasa stranka gre lahko mirnim srcem v ta boj, ker j ni treba volilnih sleparij, kakoršne vgaqajo liberalci. Liberalci imajo navado, da so {aiies največji kmetje, ki znajvečjo vnemo zagovarjajo kmečke koristi in hujskajo kmete xoper meščane, drugi dan pa so zopet največji prijatelji obrtništva in meščanstva sjdoh in zopet te stanove hujskajo proti kmetu. Mi pa delamo politiko, ki je pravična vsem poštenim stanovom.
Kandidat Bogumil Eemec je razvijal na to svoj program in posebno povdarjal da istoveti svoj program s programom Slov. ljud. stranko.
LISTEK.
Nekaj o razvoju sociahio-demokraškega gibanja.
I/ predttVňBjEi abs. iur. Hodžarja.
Socialno-demokraSko gibanje se imenuje mednarodno. Njegov duševni oče Karol Mars: pa je mednarodnost umeval zlasti kot sovraštvo proti roda in sploh proti Slovanom. Mož, ki je razbobnal v svet geslo: „Proletarci (revni sloj], delavsko ljudstvo) vseh dežela, združite se!" je s podlim zaničevanjem grdil zatirane slovanske narode. In vendar demokraško mišljenje ni nikjer tako doma kakor pri nas, gotovo 80 nikjer toliko ne dela za Sudstvo kakor pri avstrijskih Slovanih.	'
Marxovo klevete in njegovo zaničevanje nam nasproti je za nas najlep.Še spričevalo in ob enem najboljši dokaz, kakšnega pomena smo za našo državo. Mi družimo namreč z popolno demokraško mislijo tudi svojo krščansko vernost in ž njo trdno zvestobo do cesarske hiše in do vsake upravičene oblasti. A ravno ta naša trdna zvestoba nasproti cerkvi in državi združena z delom za ijudatvo, da si gmotno in gospodarsko opomoro, da se izobrazi in dvigne duševno više, to je premnogim trn v peti. Kljub temu, da nas blati zunanji svet in da nas vrh tega So tlačijo tisti, katerim smo najvažnejši podi>orniki na jugu, spričuje naš duševni napredek in naša sijajna in močna organizacija, koliko premoremo.
Kakor se je Marx odlikoval v sovraštvu do'Slovanov, tako tudi ni bil značaj. Razvijal jo demokraško misel, sam pa je bil nestrpen oblastncž. Vse se mu je moralo klanjati, od vsakega je zahteval, da se mu uda brezpogojno. Dragi moji, nli je to mož, ali je to značaj, ki uči na eni strani, da so vsi tjudje enaki, da nima nikdo prednosti, da mora imeti vsakdo enako veliko premoženja, na drugi strani pa nastopa mod onimi, ki so se oprijeli lyogovih naukov, kot človek, kateremu se mora vsak brezpogojno pokoriti?
Marx je imel velike zmožnosti, ergani-zovati pa ni znal. Bil je duševni vodja vsega gibanja, a kar se tiče organizacije, sta mu pomagala Friderik Engels in Ferdinand Lassale.
Oče Bngelsa je bil bogat tvorničar, sina pa je hotel vzgojiti za uradnika. A Kngelsn to ni prijalo in posvetil se je trgovskemu stanu in si je pozneje nabral tem potom ogromno premoženje. — Značilno je tudi zanj, da je jako veliko študiral. Doma jo i)il versko vzgojen, a iz raznih brczverskih knjig se je nasrkal ^sovraštva do vsakega verskega miš-ijerga. Šel je za Heglom, za možem, ki jo bil naziranja, da je enako dobro, čo jo kdo danes niijboljši človek, utri pa največji lump.
Z delavskim gibanjem se je seznanil na Angleškem, kjer se je sjiloh navzel socialiških misli. Pisal jo mnogo in temeljito. V čast mu bodi povedano tudi, da so v svojih spisih ni nikoli povspel do one oholosti in nestrpne ošabnosti, katera nas tako neprijetno dirno v Marxovih delih. 48. leta se je z Marxom udeležil revolucije, in zato sta morala bežati oba
Naša stranka ni nikdar postav^ala med meščani in kmeti kitajskih zidov, ampak vedno skrbela za enega kot druzega. Le kričači in politični sleprji vpijejo, da je Slov. ljudska stranka proti meščanom. — V resnici pa naša stranka koristi s svojo politiko ravno tako meščanom kot kmetu.
Ako kranjski kmet na sejmu proda debele vole, kdo ima največji delež, kje kmot pusti svoj denar? Ali ne ravno v mestu, ali ne ravno pri mestnih obrtnikih in trgovcih. Star nemški pregovor pravi : „Hat der Bauer Geld, haťs dio ganze Welt," (Ako ima kmet denar, ga ima cei svet.
Sicer pa naša stranka tudi neposredno ustanavlja institucijo, ki pridejo naravnost meščanom v korist. Kdo je ustvaril obrtno pospeševalni urad? Ni li naša Siov. ljudska stranka? Liberalci ves čas svojega vladanja niso v toni oziru storili ničesar! Kdo skrbi za razvoj Ijudskošolskc izobrazbe, ako ne Slov. ljud.ska stranka? Novomesto jedino s svojim liberalnim vodstvom noče izobrazbe, in se brani poštene ljudsko šole, tako, da mora novomeški oče pošiljati z dragimi stroški otroka izobraževat v Ljub^ano, ko bi vendar lahko novomeški liberalni voditelji poskrbeli za to doma.
V	Novem mestu niti obrtno-nadaljevalne šole ne morejo vzdržati, ki je za obrtni in trgovski stan tolike važnosti. Ne, novomeški liberalci hočejo s svojo traparijo do konca in raje in-majo šolo, kakor pa, da bi se uklonili in so obrnili na Slov. ljudsko stranko, ki ima edina ključ do rešitve v rokah.
Slov, trg. šola je brez dvoma največje važnosti ravno za meščane! Ustanovila je pa ni liberalna stranka, ampak naša, ki po liberalni maniri baje skrbi za poneumaevanje ljudstva.
Ako morda dolenjska mesta toliko ne dosežejo, kakor žele, so si sama kriva. Do sedaj so vedno ta mesta pošiljala v deželni zastop liberalce in naša stranka pač ni imela posebne dolžnosti dolenjske mestne volilce še za to nezaupanje nagraditi.
To ^ot pa je na Vas volilcih ležeče, ali hočete imeti poslanca Slov. ljudske stranke, ki bi lahko opirajoč se na večino, kaj za meščane napravil, ali pa zopet poslanca, ki bo zopet velikanska liberalna ničla, katerega bomo poznali le v ugankah.
Dr, Ogrizek je nato ožigosal nasilstvo liberalne stranke ob volitvah v splošni kuriji, ko so se nekteri novomeški agitatorji obnašali slabše kot poulično barabe. Če so morda liberalni Novomeščani ponosni na svoj zadnji izid v splošni kuriji, so to dosegli le za to, ker naša stranka nima pouličnih postopačev, ki žive le od nasilne agitacijo in laži, kakor liberalna stranka,
V	naši stranki imamo poštenjake in ve-
iz dežele. Po Marxovi smrti jc priznavala vsa socijalna demokracija Engelsa za i^ego-vega naslednika v iimstvonem vodstvu. Čuditi 80 moramo njegovi mladeniški živahnosti, s katero je posegel — že starec v politiške bojo. Priznati mu moramo tudi, da se je povsod «gibal surovosti in oblastnosti, da je govoril o sebi skromno in ponižno, in je v tem oziru popolnoma nasprotnega značaja kakor Marx. Sicer je bil seveda popolen brezverec in strastno komunistiškega mišljenja, toda v poznej.ših letih jo odločno in strogo obsojal vsak upor, češ, da le škoduje komuniški stvari in je vedno opominjal svojo stranko, naj čaka in naj si s politiškim dcIovai\jcm pridobi potrebne moči in veljave v posameznih državah. Zanimivo je tudi njegovo naziraige, da bo ves red v človeški družbi polag-oma sam razpadel. On pravi: „Kapitalisti gledajo le na svoj dobiček, delavcem pa dajejo nizko plačo. Zaradi tega delavec ne more veliko kupovati. Kapitalisti morajo iskati vedno novih trgov za svoje izdelke. Neprodanega blaga je vodno več; zato se odpuščajo delavci iz dela in uboštvo narašča med ivjimi. Kmalu bodo začeli propadati kapitalisti sami, kmetje in rokodelci morajo pa tako ali tako propasti, in ob tem času mora nast0j)iti organizovaní delavski sloj, da vzame v roko vse jtroizvajanje." To jo Engelsova teorija o družabnem redu. Seveda jo popolnoma napačna. Pač ima v marsikakem oziru prav. A mesto, da se zbližajo delavci in delodajalci in na podlagi zdravih načel skušajo skui>no doseči, da bo mogel edou i drugi živeti, vidi Engels samo delavca, ki naj stopi na kapitalistovo, tvorničarjevo mesto
in vzame vse proizvajanje v roko.
Iz vsega, kar sem o Engelsu navedel gotovo povzamete, da nam Engels veliko bolj prija, kakor Marx. Pri njem nikjer ne najdemo one surovosti, in onega zaničevanja do drugih narodov, čemur se Marx le poredko izogne. Engels je mirno in trezno delal za svoje ko-mnniške nazore in kar je največ, bil je izredno delaven. Da je v organizaciji socialne demokracije mnogo pomenil, sem že omenil, Marx je bil pač duševni vodja social, demokratov, nikakor pa ni bil organizator. Škoda da je tako miren in izredno delaven mož, kakor jo bil Engels šel za Marxom in Ilegelom, ker bi sicer lahko mnogo koristil človeški družbi.
V družbi Karola Marxa in Eugelsa se imenuje tudi Ferdinand Lassale. Socialna demokracija ga slavi za svojega prvaka. Ta mož je bil Izredno nadarjen, s svojo zgovornostjo je vncmal ljudstvo za soc. demokracijo, na tisoče jih jo pridobil z agitacijo. Kar ao pa tiče surovosti in divjega sovraštva in zaničevanja slovanskega rodu jc ta človek prekosil celo Aiarxa. Oglejmo si tega podlega, sebičnega Žida, o katerem se trdi, da bi brez njega socialne demokracijo sploh ne bilo, natančneje, V svoji mladosti je bil silno predrzen in razposajen, v največjo nadlego svojim roditeljem.
Že v nežni mladosti se je moralno pokvaril. Pozneje jo srkal vase strup brezverskih naukov iz slabih knjig brezbožnih pisateljev. Značilno je zanj, iia mu je bilo vsako še tako podlo in grdo sredstvo dobro, da je le nasitil svojo sebičnost in svojega nikoli mirujočega duha. Zlasti ni mogel zatajiti svojega židovstva. Popolna židovska narava odseva iz
liko liberalnih volilcev bi bilo z nami, da ni libcralnej^a prostaškefja terorizma. Naša skrb bodi, da tadi zapeljanim moâùanorii odpremo oči in [lokažemo liberalce v jiravi luči.
Nad 60 volilcev jo nato soglasno sprejelo kandidaturo prof. Bemcca.
Gospodarstvo.
Naša živina po zimi.
Užitek, ki ga imamo od živine, se ravna najbo^ po krmljenj« in strežbi. Kakor se. dajo naši pridelki po njivah in travnikih po-vzdi^'iiitî z dobrim gnojenjem, tako ae da naša živinoreja izbolj.sati x dobrim krmljenjem.
Glede krmljeiija je pri nas se nmogo pomanjkljivega in zato so pomarijkljivi taďi dohodki, ki jih imamo pri živinoreji. Sedaj po zimi imamo zlati uaa, da postrežemo živini, kakor ji je treba in da nadomestimo, kar smo pri iijej zamudili po loti, ko je bilo vso polno drugega dela.
i'oklatlanje slamo.
Po naših hlevih se poklada po zimi veliko slame, kaj rado preveč. Slama je sicer dobra za krmo, toda če jo da emo preveč, ne moremo zahtevati dobrega už tka. Slama je premalo tečna. Slama dela velike vampe in prazna vimena. Zato jo smemo pokladati le do gotove moje. Poleg tečne dete(je se lahko poklada tretji del slame, če jo dajemo pa kaj več ali če jo mešamo s senom, potem je treba pa kaj malega boijše krme, kako močnc krme, da zadobimo tako tečno krmo kakor jo potrebuje molzna krava. Slama mloko suši, če jo žival provoč {iobîî Opozarjam na to napako, da se poklada vse preveč slamo, ker jo pri nas močno razširjena iu največ kriva, da se živina slabo redi in da no dajo povodnega užitka. Le s pridelovanjem zadostne in točnejše krmo bomo odpravili to napako iz naših hlevov!
licd in varčnost pri i»okh«liuiju.
Živina naj dobi toliko krme, kolikor jo potrebuje. Nič več in nič manj 1 Vsako nepotrebno preoblaganje želodca je napačno in škoduje živini ravno tako kakor človeku, S tem se moti prebava in krajša užitek. Paziti je na to posebno pri močno ješčih živalih. Ravno tako nai>ačno je seveda tudi vsako nezadostno krnitjenjo. Koliko krmo potrebuje živina,/ia se zadostno nasiti, to se kmalo vidi. Živina naj dobi toliko krme, da se z njo zadostno nasiti, da pa ne ostaja v jaslih nobenih zjedij, ampak da vse gladko požre. Tako odmerjona množina krme naj so vsak dan enako jioklada. Tako enakomerno pokladanje vpliva kaj ugodno na dober počut in na zdravje živali in s tem vred tudi na dober užitek.
Kakor uče izkustvo, jo treba za srednjo veljjio kravo, težko 500 kg, poprek 15 kg suhe krme (na 100 kg žive teže 3 kg). Če merimo rezauico na oprtnjake, potem je treba za 1 kravo ravno ))oldrug oprtnjak natlačene rezanice na dan, za 2 kravi 3 oprtnjake itd. Čo rezanico v navadnem oprtnjaku dvakrat ])0tlačim0. drži namreč okroglo 10 k^. Na ta način lahko za vsak dan potrebno krmo odmerimo in enakomerno dan za dnevom pokla-damo. Če bi se videlo, da žival ni tako ješča, naj se poklada maiy în nasprotno. Na vaak način iia kaže krmo odmerjati in potem po malem pokladati, da bomo tudi v hlevu varčni, kakor treba dobremu gospodarju.. To zala-
STENSKI KOLEDAR
za leto 1914
: je izšel v tiskarni J. Krajec nasi, s
v Novem mestu.
Komad 40 vinarjev, po pošti 50 vinarjev.
ganje jasli a preobilno krmo kakor se pri nas pogostoma vidi, jo napačno! Živina de!a v tem slučaju preveč zjedij, ki prihajajo potem redno pod^ noge in v gnoj. To ni nobena varčnost! Če ostaja kaj malega zjedij, naj se poškrope s slano vodo, da jih žival požre.
Važno je tudi, da pokladamo ves čas zime, kolikor mogoče enakomerno mešanico krmo in da razdelimo y to svrho že na jcsea potrebna krmila za zimo, kakor nam to bo^e kaže. Prehajanje od bope krme na slabšo, od sena in otave na slamo, kar se včasih zlasti proti koncu zime opazuje, je skrajno slabo gospodarstvo, ki naj bi tudi po naših hlevih enkrat za vselej ponehalo.
Skrbimo daljo, da bo red v hlevu za vsa potrebna opravila, za pokladanje, za molžo, za kidanje in nastiljanje, za snaženje. Ta red naj si gospodar določi in naj se ga točno drži. Vsaj po zirai no smemo v tem oziru prav nič zanemarjati naše živine, če hočemo njeno rejo izboljšati! Po vsakem krmljeiyu naj se tudi jasli očistijo.
Krmljonjo po nileinosti.
To tudi ni prav, če se nameče vsi živini, ki je v hlevu, enaka krma. To ni primerno niti gospodarno. Celo pri kravah je delati razliko, če imamo dve ali več krav. Krma naj se ravna po mlečnosti! Krava, ki molze 15 litrov mleka na dan, potr^huje in tudi zasluži boljšo krmo kakor krava, ki molze samo 5 litrov. To je važno načelo, ki ga imamo pri krmljenju molznih krav; kajti s primernim krm^enjem se mlečnost najbolj pospešuje. V tem oziru pa velja, da naj dobi krava v prvi dobi mlečnosti, t. j. po teletu, ko je mladovna, najboljšo krmo, pozneje pa, ko začne mlečnost padati vsled brejosti, naj ne dobiva nobenega pribopka. V dobrih hlevih dajejo kravam po porodu po 2 do 3 kg močnih krmil, pozneje i do 2 kg in v zadnji dobi brejosti pa nič več. To je prav in posnemanja vredno tudi pri nas. Ko je krava mladovna, takrat potrebuje največ moči in takrat lahko z dobro krmo najbo^ vplivamo na izboljšanje mlečnosti. Krava pri gobcu molze, ta zlata resnica ve|ja posebno v prvi molzni dobi.
Pokladanje močnih krmil.
Na to se bo treba tudi pri nas privaditi! Močna krmila se drugod žo povsod pokladajo, kjer je živinoreja količkaj napredovala. Potrebna so zlasti po krajih, kjer se poklada dosti slame, da se na ta način izpopolnjuje tečnoat krmo. Pokladajo se pa tudi sicer povsod, kjer je gospodarjem na tem, da imajo več užitka pri molzni in drugi živini. Močna krmila so danea to za živinorejo, kar so umetna gnojila za naše poljedetjstvo in travništvo. Seveda se pa močna krmila ne izplačajo v vsa-
kem síučaju enako dobro in na to je treba tudi opozarjati. Če prodajaš mleko po 20 h liter, imajo močna krmila drugo vrednost, kakor če dobiš za liter mleka samo 12 h. To je ono. Drugo pa je, da mora biti živina vajena močni krmi, da jo dobro izkorišča. Na močna krmila moramo navajati živali od mladega, da jih bodo pozneje prav izkoriščale.
V	obče lahko rečemo, da se pri dobro rejcnih in bojů žlahtnih živalih močna krmila bo^j izplačujejo kakor nasprotno.	—r—
O oskrbovanju čebel v zimskem času.
Ker je bila letos čebelna pasa slaba in se je bati, da bodo čebelarji izgubili Čez zimo mnogo panjev ali da jim bodo čebele v tem času zelo oslabele, zato se jim svetuje sledeče oskrbovanje.
Po zimi je za čebele čas počitka. V tem času ne morejo ne izlotavati in ne hrane nabirati. Svoje življenje si tako uredé, da se v pai\)u v obliki grozdja drže in druga drugo grejejo. Hrane povžijejo malo in njihovo hre-penerje gre za tem, da kolikor mogoče kot močna ljudstva pieatanejo zimo. Škoduje jim zato vsako vznemirjenje. Razumen čebelar bode pazil, da se ne bode ropotalo v čebelnjaku, da navadne miši in rovke, (špičarji, špičmavzi) no bodo vhajale v panje, kjer bi obgrizavale sa-tovje ter med in čebele žrla Zlasti so škodljive rovke. Čo ni žrelo prav ozko, gotovo so priplazijo v paiij in tako škodo napravijo čez zimo, da je isti uničen, celo gnezdo napravijo v njem. Zato ae mora izleteniee izožiti tako, da zamorejo samo čebele ven in noter hoditi. Čo ni drugače mogoče, zabijejo se tako gosto žebljički, da so oddaljeni aamo za prst na široko drug od dražega.
Zelo škoduje čebelam menjava toplote in mraza,
V pretoplih panjih se razidejo iz grozda, izletavajo pred čebelnjakom in povžijejo več medli. Pozna se, če jim jo pretopio, da močno šume. Tudi topli solnčni žarki sredi zime privabijo čebele iz panja, ki obletavajo čebelnjak. "Večina teh ne bode pričakala spomladi. Še slabojše vpliva na čebele, Če jim je premrzlo.
V	tem slučaju zmrzne mnogo čebel, ki se nahajajo ob robu grozda; tudi povžijejo več medu, da si vzdrže dovolj toplote. Posebno neugodne ■posledice ima to, če pride mraz od zadaj v panj in nastane — prepih; za razvijanje zalego je to najslabše spomladi.
Pri nas na Dolenjskem je svetovati, da se še le sedaj v decembru proti koncu leta zapazijo čebele in to posebno od zadaj.
Nespametno bi ravnal tisti, ki bi hotel ob sedanjem času čebele krmiti, boječ se, da
mti do spomladi od glada ne pomrjejo. Ne gledé na to, da bi porabil do aprila inihod-njega leta toliko medu oziroma sladkorne tekočine, da bi ž njim na novo čebele kupil, povzročil bi pri njih bolezen — grižo, ki bi mu spomladi panj uničila. V tem slučaju je svetovati, da počaka vsaj do srede februarja prihodnjega leta in od tedaj nadalje naj polagoma Spekulativno krmi v majhnih porcijah, toliko, da si lačne čebele ohrani pri življenju.
Prav zelo pa priporočamo, da od zgodnje spomladi nadalje drže čebelarji svoje panje od zadaj gorko zapažono; to posebno ugodno upliva na vedno se množečo zalego, da se more razvijati in da si panji pomagajo do večjega števila delavk.
Mnogi čebelarji so mnenja, da je bolje, čo se pusti prednjo stranico čebelnjaka prosto — nezaprto. Pisatelj tega članka ima druge skušnje. Če sc prednja stranica čebelnjaka s kakimi vratmi aH deskami tako zapre, da se nahaja med njimi in panji prazen prostor, in da zamorejo posamezne čebele prosto izlotavati, potem se obvaruje čebelo zlasti jtred vrabci, ki pridejo na izletenico in toliko časa kljujejo, da privabijo čebele ven in jih odnašajo. Tudi otroci ali drtigi lehkomišljeni ljudje pridejo po večkrat k čebelnjaku in hote ali nehote vznemirjajo čebele. Gorki solnčni žarki in mrzli vetrovi imajo preveč dostopa in upliva na mirno žedenje čebel v panju. (Vse to pa bolj škoduje kakor koristi.)
Kdor si bode po-teh navodilih uredil svojo oskrbovanje čebel, sme pričakovati, da bodo njegove čebele dobro prezimile in da bode imel spomladi če ne močna, pa vsaj neoslab-Ijena čebelna ljudstva. In to je letos, ko smo imeli slabo letino, prvi pogoj umnega čebelarstva.	A. L.
Gospodarske drobtine.
—	Kigolanje vinogradov z razstrelivom .,(iinanion'^ se nam je razkazovalo v pondeljek, dno 10. nov, v vinogradu kmetijske šolo na Grmu v Cerovcih pri Smoleni vasi. Priredilo je demonstracije „osrediije vinarsko društvo' na DuTiaju po ravnatelju Wenischn, kateremu je bilo přidělilo vojno ministrstvo topničarskega narednika. Pokazalo se je, kako ^ se zrahlja svet za nove nasade. Zrahljal se je z 12 streli 12 metrov dolg in 1 meter ' širok jark. Bilo je treba le še zemljo z lopato odmetali in prostor bi bil pripravljen za rah- ; Ijanje drugega jarka. V trdi in laporni zemlji bi se s takim rahljai^em z razstrelivom rigolarde zelo olajšalo in pospešilo. Še bolj je pa presenetil vspeh drugega poizkusa. Štiri težke ■ razstočo skale, ki bi rigolanje močno ovirale, so so spodkopale in zraven, ozir. pod skale se je zatlačilo patrone dinamona. Posamezne patrone se je zvezalo s fulmînatur-vrvico (te zgori 6000 tn v 1 sekundi), katera je sprožila ; vse strele istočasno. Skalo so se bile zdrobile popolnoma, ne da bi bilo treba težavnega in zamudnega vrtanja min. Udeležniki tečaja so se razšli prav zadovoljni s tem, kar so videli. Izreklo se je le soglasno mnenje: „Škoda, da so dinamon že ni znašel pred dvajsetimi leti.-*
—	Kmetijska šola na t,irmu priredi za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo ■ praktično izvežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtničnih dolih, iiruktični viiii-Čiirski tečaj, ki bo trajal od 16, februarja do 31. oktobra 1914, V ta tečaj so sprejme 8 učencev v starosti od 16 let naprej. Viničarski učenci dobo brezplačno hrano in stanovanje in '
njega, Mesenost in dobičkažolnost, goljufija in prešestue spletke, tega je poln njegov dnevnik, ki ga je sam pisal. „Krvniškega odra bi se ne bal" jiravi, „da bi le na čelu Židov priboril jim samostojnost,"
Sloveči pisatelj 1'favi o njem, da je ta mož ztrubil vsak čut za dostojnost. Ljudstvo je javno hiijskal k uporu z orožjem v roki, v svojih spisih je [)oveličeval umazane in ničvredne ljudi kot vzor junaka
Kar se tiče da(je proti slovanskega mišljenja je bil Lassalle še mnogo hujši kot Marx. On pravi: „Nemci so v svoji omiki višji nego Slovani." Ta človek se ne sramuje reči: ,.Ku-sija je krepka barbarska dr/-ava, barbarstvo se da tu opravičiti, ker je naroden element. Avstrija pa ima tri omikane narode Nemce, Lahe in O^re. 48, in 49. leta jih je podjarmila z barbarskimi Slovani, nahujskala je nanjo divje in barbarske ljudske dele. Avstrija je zmagala, ker je razvnela sovraštvo teb surovih naturnih sil. Zmagala jo z bajoneti Ilrvatov in Slavoncev."
Te besede morajo izzvati odpor vsakega poštenega Avstrijca, tembolj pa vsakega ka-toli.škega Slovana. Lassatc pravi dalje o Avstriji : .Ona se mora raztrgati, razkosati, uničiti, zdrol)iti; iijen pOpel so mora raztrosti (lo vseh vetrovih. Vso stranke na Nemškem morajo sodelovati, da se uniči Avstrija." Avstrija mu je najsovražnejša država, ki jo pozna Evropa, Surovi pravi: „Zamorca bi rad videl, ki bi se poleg Avstrije belo no svetil."
Njegovo st.ra.stno in skrajno oholo nemško mišljenje mora odbiti vsakega zavednega Slovana. Sam o sebi je pisal, da je mož naj-
večjega genija, skoraj nadčloveškega značaja, v katerem pričakujejo največjega dela, 0 neki pravdi, ki jo je imel, piše: „Vse mesto, ljudstvo cele pokrajino je plavalo na valovih navdušenja; vsi sloji, vse meščanstvo je bilo v mene pijano. O drugi pravdi piše neki osebi, da so jo zanj sijajno iztekla in pošilja svoj tiskani govor, a ne omenja, da ga niti govoril ni. Tak je bil Lassale, ki se ni sramoval, nagovarjati, vam gotovo znanega Ga-ribaldija na Saškem, naj napade a svojimi prostovoljci Dunaj.
Da LassaKea še bolj spoznamo, poglejmo ga pri agitaciji med delavstvom. Radi svojih govorov, ki so bili polni hujskarij na javni upor, je bil tolikokrat tožen in zaprt. Ko se je začelo resno delovati v delavčev prid z hranilnicami in konsumnimi društvi, je bil Lassalle najhujši njihov nasprotnik, trdeč da nimajo nobenega pomena za delavstvo. On je gorel za takozvane proizvajalne delnvsko družbo t. j. da delavci sami ustanovo tvornice, delajo sebi in dobiček med seboj razdele. Z svojo zgovornostjo je marsikoga pridobil za svoje nacrte, nekateri taki poskusi so žalostno končali, malo se jih je obneslo.
Berolinski dolavci niso hoteli pristopiti k njegovemu „sjdošno-nemškemu delavskemu društvu," Napisal je zato knjižico, da bi jih pridobil, radi katero je bil tožen zaradi veleizdajo.
Umri je v dvoboju. Takoj je končal najznamenitejši socialno demokraški agitator. Njega še danes proslavljajo socialni demokrati. Bil je res silno nadarjen in s svojo zgovornostjo je marsikoga pridobil, ki se sicer ni strinjal z njegovimi nauki.
A mi smo spoznali njegov značaj, njegovo podlost, sebičnost in dobičkaželnost, njegov židovski duh, njegovo divje sovraštvo do Slovanov in Avstrijo, njegovo umazanost in skrajno moralno propalost. In kako bomo sodili o delu, katerega je pomagal graditi tak človek, o socijalni demokraciji! Njega prištevajo socialni demokrati svojim prvakom, njega in Marxa imenujejo glavna svoja stebra, dva zidova, dva popolno brezverska človeka, moralno propala, dva moža, ki sta so kosala med seboj, kdo bo surovejše in bolj grdo napadel Slovane in Avstrijo, človeka, ki sta hotela vse uničiti in razdreti, da le vzcveti socialna demokracija, in sedaj pa pride kak nevednež, zaslepljen po lepih frazah social, dem. in pravi, da je ona mednarodna, za vse narode in ljudstva enako i>ravična, da puati vsakemu njegovo versko prepričanje, da je kot soc. demokrat ravno tako lahko pobožen, čednosten in kaj Se vso, da je lahko zaveden veren Slovenec in Avstrijec.
Ali ti ljudje ne poznajo svojih prvakov Marxa in Lassallea, in jih na slepo tako tje v en dan poveličnjejđ,ali so jim je pa zmešala pamet !
In zakaj sè ravno v nas avstrijske Slovane tako zaganjajo nemški soc. dem. Ker je našo ljudstvo verno, ker se ni odtujilo svoji materi cerkvi, ker je zvesto ostalo naši habsburški cesarski hiši, preko katero Nemci nikakor no morejo do onega zjedinjenja vseh Nemcev, do one Velike Nemške. Avstrijo žele zdrobiti, in mi Slovani smo ji največja opora. Dokler bo Slovanstvo v Avstriji ostalo krščansko, ne bo imela soc. dem. pri nas trdnih tal, tako dolgo bo obstojala tudi Avstrija, ki
so bo vedno lahko nanašala na neomajono zvestobo svojih slovanskih narodov. To nemški soc. dem. kričači vedo in zato smo jim trn v peti.
In še nekaj jo, kar nam dajo zavest, da nas Slovencev ne bo poplavilo tako brzo morje soc. demokracije. Soc, dem. so začeli in izpeljali nemški židje. In teh pri nas vsaj dosedaj še ni veliko. Temu dejstvu ae imamo zahvaliti, da smo so zlasti južni Sloveni pokazali vselej, posebno pa 1. 1848 in 49 odločne bojevnike za pravice vladarjeve. Da ima med našim ljudstvom država in cerkev najkrepkejšo obrambo, si tolnmčimo ravno tako s tem, da nimamo Židov med seboj. Kakor hitro so pokažejo kje Židi, brž se pojavijo tudi vse žalostne posledice: razdor, socialna demokracija, gnilo slovstvo i. t. d. Toda Židov je malo med nami in zato se čutimo dovolj krepke, se postaviti po robu vsakemu sovražniku ljudske vzgoje in prave omike.
Socijalno-demokraško gibanje so zatrosili k nam nemški židje. Vežejo se med seboj v to, da bi uničili našo Avstrijo. Sovraštvo proti Slovanom in proti katoliški veri jim je vodilo. V dosego tega črnega namena jim je dobro došlo vse: liberalizem in nacionalizem mod višjimi sloji, soc. dem. med ljudstvom. A mi se zavedamo svoje sveto dolžnosti, uvrstiti se v boj proti tem sovragom. S svojim trdno katoliškim ]>repričanjem pokažimo, da hočemo pravo demokraško mišljenje na podlagi največje zapovedi Kristusove, ljubi svojega bližnjega ....., pokažimo, da hočemo braniti
svoje ljudstvo in svoje narodne pravice, da pa hočemu kljub temu spoštovati naše prosvitle habsburške vladarje in državno in cerkveno oblast.
v denarju nagrade skufiaj 85 K. Prošnje, katerim je priložiti izpustriico ljudsko Sole in krstni list (tiamesto krstocga lista se priloži tudi Jahko domovnico) jo vložiti pri ravnate^-stvu kmetijske šole na Grmu, pošta Kandija pri Novem mestu, do 6. januarja 1. 1914,
—	Dolenjsko živiiioi-ejsko okrožje je imelo v četrtek 27. novembra v Grosupíjem svoje letno zborovanje, kateremu je predsedoval načelnik Fr. lïiirtol. Shoda go se udeležile po svojih zastopnikih skoraj vse doleq-ske živinorejske zadruge. Deželni odbor je îiastopal dež. glavarja namestnik dr. E. Lamiie. Zborovanje je otvoril ob 9. dopoliidne predsednik, nato je pa deželni odbornik dr. Lampe obrazložil namen državne podpore za povzdigo živinoreje na Kranjskem in pojasnil tudi njeno dosedanjo porabo. Povedal je, da se uporablja podpora posebno za zboljšanje in napravo novih pašnikov in za nakup plemenske živine, dočim se deželna podpora obrača najbo^ za premovanje živine. Zborovanje ae je pričelo potem s sfwredom, ki smo ga v predzadiiji številki jirincsli,. Najprej je govoril deželni veterinar Fr. Oenio o Jiilovostl krav, pojasnil razliciiojvzrokejalovosti, ki prihajajo od plemenjakov in krav in povedal nazadnje najvažnejše o postopanju pri jalovosti, ki jo povzročujo sedaj že povsod razširjeno vnetje spolovil. V debati, ki se je na to razvila, se je priporočalo poleg- zdravila „bisnlina" tudi novejše sredstvo „kolargol", ki je cenejšo in kakor se poročila glase, tudi boljše. Kot^druga točka se je obravnavalo vprašaiqe o križanju sivih pleiiieii na Dolenjskem. Poročal je o tem vprašanju živ. nadzornik Legvartj ki jo poudarjal dosedanje vspehe in priporočal na-daijno rejo sive živine. V svojem govoru je rekel, da je izbopavati dolenjsko živino poglavitno glede mlečnosti in telesnih oblik in da je v tem ])Ogledu montavonska živina pripravna za izboljšanje domačo in naj se taki biki še Viieljujejo. Ugovori zaradi črne in pre-temne barve in težjih rogov so le deloma opravičeni, sicer se ima pa^sarao nekaj take krvi vcepiti in bodo sčasoma te tožbe tudi potihnile. Kazvila se je i>otem živahna debata, ki je končala s tem, da se po Dolenjskem pospešuje edino le roja enobarvne sive živine in da naj se oddajajo le biki takih plemen. Ker jih doma mai^ka, naj se še vpeljujejo. Kot tretja točka se je obravnalo vprašanje o živinskem zavarovanju, o katerem je poročal dež. veterinar Crue. Sklenilo se je. delati na to, da so snujejo po deželi ki'ajevne zavarovalnice, ki se Se najbolj sponaSajo. Deželni odbor bo podjiiral snovaigo takih malih zavarovalnic s poukom ia s pokritjem ustanovnih stroškov. Pri deželi se ima pa sčasoma na|iraviti pozavarovalnico, v katero bodo združene posamezne krajevne zavarovalnice. Vprašanje o zavarovalnici je splošnega in velikega pomena, najtežje pa je pridobiti živinorejce za to, kadar se jim razlože vsa podrobna določila, ker so določila stroga. Tudi niso vsi kraji enako pripravni za take zavarovalnice. Sledilo je na to vprašanje o novem zakonu za pospeševanje živinoreje, v katerem je na kratko poročal živ. nadzornik Legvarl. Pri tej točki je debata izostala, ker dobe najprej vse zadruge načrt o tem zakonu v roke in bo mogoče atoprav potem soditi o njem. Načelno pa zavzema novi zakon stališče, da imajo občino skrbeti za rejo bikov in da se jih v to tudi prisili. O vuovceviuijn živine je govoril KriSlol' in pozval zastopnike živinorejskih zadrug, da se poprimejo vagonske oddaje klavne živine in prašičev na vnovčeval-nico v Ljubljani, ki se je prijela sapostojne kupčije. Slednjič je poročal o paSni.štvu na Dolenjskem živ. nadzornik Itataj, ki je opisal dosedanje vspehe pašništva in kazal zlasti na lepe vspehe z zadružnima pašnikoma v So-dražici in v Št. Jaiižu. Nazadnje se je sklenilo, da se iiriredi živinorejski tečaj v Ljubljani iti sicer na zakupljenem posestvu prisilne delavnice na Kodelijevem. — Shoda sta se udeležila kot zastopnika živinorejske zadruge za novomeško okolico župnik Zore iz Mirne peči in ravnatelj Rohrman iz Grma.
-- Vnoveevaluica za živino v Ljubljani (Dunajska cesta 38/1) se je otvorila pri Zadružni Zvezi kot samostojen urad, Vnovčevalnica kupuje stalno in sicer mlade krave s teleti, ki morajo biti aaj 8 do 14 dni stare, ))itane prašiče težke po 70 do 120 kg, pitane voli, par od 1200 kg teže naprej. Kupuje se le na cele vagone. Dotične ponudbe poslati je na zgoranji naslov. Vnovčevalnica je že pričela a kupčijo in je že nekaj vagonov živine oddala ua Dunaj, V novomeški okolici sprejema ponudbe oziroma posredovanje tudi živinorejska zadruga v Kandiji.
—	Pralia na njivah. Letošiga nenavadno lepa jesen je jiripomogla, da so napravili naši kmetovald precej prahe po njivah. To bi se moralo zgoditi vsako jesen. Kar ni obsejanih njiv, vse druge bi se morale jireorati in pustiti v surovih brazdah čez zimo 1 Veseli nas, da se je začel tudi v tem ozirti kazati napredek po naSih krajih.
—	1'rafionjo viuognulov. Tudi po vinogradih se je storilo mnogo dobrega dela z jesenskim kopanjem.
—	1'rodaja hrastovega iu bukovega lesa. Deželna vlada v Sarajevu proda iz ko-
lonizacijskega objekta Borovnica (okraj Briija-vor) približno 10.000 m® hrastovega in približno 45.000 m® bukovega lesa. Sprejmejo se samo pismene, na celo razpisano množino se glaseče ponudbe, ki jih je poslati najkasneje do 20, januarja 1914, 11, ure dopoludne c, kr. deželni vladi v Sarajevu. Kazpis z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovsko in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Politični pregled.
Državni proračun za prvo polovico leta 1914 med drugim za Kranjsko sledeče izkazuje: za vzdrževanje gozdov in posestev 39.000 K, za pospesevanje obrti izredna podpora 11.000 K, za izredne zgradbe in potrebščine za ceste 108.800 K, za vodne izredne stro.ške 74.000 K, največ primeroma pa izkazuje proračun za kranjsko poljedelstvo, namreč 37,500 K.
Socijalna demokracija projiadii. Pri zadnjem strankarskem shodu avstrijske nemške socijalne demokracije se je pokazalo, da je njihova politična organizacija padla za 53.487 članov, strokovna pa za 7058. Tudi delavcem torej ne prija več egoistična politika pohlepnih rudečih osrečovalcev, ki vedno pridigujejo delavcem enakost in bratstvo, sami si pa polnijo žepe z delavskimi žulji.
Dopisi.
Iz Atllešlč 4. decembra. Za naša pngo-relca v Tribučah, o kateri nesreči sem sporočil „Dol. Nov." v predzadnjih „Novicah", so Se darovali č. g. Jož. Novak, župnik iz Dragatuša za faro in za se 15 K, č. g. Jak. Pavlovčič iz Suhorja pa za se 10 K. SI. dež, odbor pa je njima naklonil posebno izdatno podporo, pač zato, ker sta v malo letih že drugič pogorela, in sicer Mih. Dragošu 300 K, Ivauu Gvitkviču pa 400 K, Zares prav lepa podpora, kakršne so uboga pogorclca pač nista nadejala. Tako deli naš dež. odbor podporo tam, kjer je v resnici potrebna in nam ravno ta volikodušen dar kaže, koliko skrbi in podpira posebno potrebne in uboge kmete, in vendar niu očitajo liberalci, da denar brez potrebe razmeče. ™ Toda danes pa moram sporočiti zopet o drugi nesreči v isti vasi, v Tribučah, in sicer zopet o požaru. V pon-deljek 1. decb. ponoči okolu 10. ure začel je goreli senik Mik. Cvitkoviča, župana, h, št. 20. Zgorel mu je senik z vso krmo, iu kaSča s trgovinskim blagom. Požar je pronzročii škode za 2014 K. Od tu pa je ogenj preskočil Se k sosednji biši Ivana Jakša, ki je v Ameriki, h, št, 1Í)., kjer je uničil hišo, štale, skedenj, svinjak, vso tur.šico in nekaj ajde, ter naredil škodo za 4392 K. Zavarovana sta bila sicer oba pri „Vzajemni", toda za manjše zneske. K sreči je bila noč mirna in brez vetra, sicer bi bila škoda še veliko večja, ker so vsa poslopja s slamo krita. Kakor se sumi, je bilo zažgano nalašč in siccr iz maščevalca. Zaprli 80 še tisto noč ob 3. neko ženo-udovo, o kateri so sploh misli, da je požigalka, in biva v Zorencih črnomaljske župnije,
DomaČe in tuje novice.
Na.š .losip Zurc sijajno zmagal. Do 5. ure jiopoldne je dobil 3171 glasov, Škerlj 208, Kline 50, Kožar 483, Zupančič 76; podroben izid je sledeči; Vavtavas Zurc 79, Kline 7. Kauilija Zurc 361, Škerlj 52. Sto-piče Zurc 257, Škcri^ 17, Prečna Zurc 192, Škerlj G2. lirusnico Zurc 135. Škerlj 18. St. ï'eler Zurc 241, Škerlj 18. Kaka Zurc 297, Kožar 190. Cei'klje Zurc 438, Kožar 86. Kr.ško Zurc 280, Koř.ar 1Ô9. Mirnapeč_Zurc 263. Škerlj 69. Polje Zurc 38, Kline 19, Škerlj 5, Toplico Zurc 269, Kline 21, Škerlj 2. Sv. Križ Zurc 224, Kožar 48. Št. .Jernej Zurc 369. Zupančič 7'J, Kožar 5.
Dolenjski meščani! .Sinoči je došel brzojav: „V vseh okrajih sijajna zmaga!" Podrobne številke bodo pokazale, da so kandidati S. L. S. izvoljeni z ogromnimi večinami.
Slovenska Ljudska stranka ima torej že iJ6 izvoljenih poslancev — in s tcni večino v deželnem zboru.
Dolenjski meščani pridružite sc tudi Vi ogromni armadi S. L. S. in pomagajte poraziti največjega sovražnika našega naroda — slovenski liberalizem 1
Novomeški sodni okraj je oddal 2671 veljavnih glasov, od teb ima Josip Zurc 2219 glasov, Skerij 333, No, neodvisni škerlj, imate sedaj dosti? Sapionti sat!
Izid v Ornoinljn-Mellika: Vinica: Karol Dermaatia 180, Dako Makar 30, neveljavnih 5,
Suhor: Dermastîa 121, Makar 81, neveljaven 1.
liOkvica: Dermastia 59. Semič: Dermastia 179, Dako Makar 34. Podzemelj : Dermastia 74, Makar 84. (.Jradať: Dermastia ii3. Makar 46. Sinji Vrli: Dermastia 30, Makar 34. (■rt^šnjevec: Dermastia 40, Makar 10. Kot: Dermastia 117, Makar 17.
Kandidati >S. J.,. S. v mestih in trgih.
V	(lolenjskili mestili"g. profesor
Bogumil Remec,
vodja Slovenske trgovske šole v Ljubljani.
V	Ljubljani sta kandidata v obeh volilnih okrajih g. Ivan Krcgar, j)asar in hi.šni posestnik v Ljubljani in g. dr. Lovro Pogačnik, deželni tajnik v Ljubljani; v Kranju in Škofji Loki kandidira g. Anton SiiSnik, c. kr. profesor v Ljubljani. — Ostali kandidati so: g. dr. Vinko Gregorič, (Kamnik-Eadovljica-Tržič), g, îrtiliael Arko, (Idrija) in g. dr. -Janko Marolt, (Vrhnika-Postojna-Lož).
Konferenca Sodalitalis za novomeško dekanijo v Vavti vasi bo 29. decembra, t. j. tisti i)onedeliek po stari nedelji.
Sv. misijon v Vavti vasi se bo obhajal kvaterni teden. Začetek v nedeljo 14, decembra ob 6. uri zjutraj, sklep v nedeljo 21. decembra. Ljudje, vdeležujte se radi inisijonskih po-božnostij.
Jzpit učne sposobljonosti za ljudske šolo 30 naredile tudi z dobrim vspehom gospodične: Olga Andrejčiče-va iz Novega mesta in Elizabeta Kopitarje-va iz Šmihela. V zadnji številki se je ta objava prezrla, kar nam je zelo neljubo.
Osebna vest. Pisarniški oficial pri okrožnem sodišču v Novem mestu g. Jožef Perko je imenovan za nadoiiciala ad personam na istem mestu.
Umrl je^ v Novem meatu dne 27, nov. v Kandiji g. Štipko Jelenec, bivši nadučitelj na Dvoru pri /južcmbcrku. K zadnjemu počitku ga je spremil novomeški prošt g. dr. Elbert.
Važua zadeva zii Novo mesto. Rešitev zidanja novega poslopja za deško ljudsko in dekliško ljudsko šolo mora vendar enkrat priti na dnevni red. V tako žalostnem stanju se ne nahaja nobena ljudska šola na Kranjskem kakor v Novem mestu. Nekaj razredov dekliške ljudske šole je nastanjenih v temnih, vlainih in zaduhlih sobah Narodnega doma pri tleh, dva razreda pa v stari gimnaziji, iiavno tako razdeljena je deška ljudska Soia, za katero imajo zdaj frančiškani zadosti izpita-nih moči, na dve poslopji. Dva razreda sta v frančiškanskem samostanu in dva ])a v starem gimnazijskem poslopju v temnih in vlažnih, zaduhlih pritličnih prostorih. — Dragi nedostatek novome.škib ljudskih šol je, da se telovadba, ki jo obligatcn predmet za ljudske šole, sploh ne uči in tako mladina telesno celo zanemarja, ker nima niti deška niti dekliška šola telovadnico.
Deželni .šolski svet naj to važno zadevo v roke vzame in kmalu reši. Sosedne kmečke občino kakor Prečna, Vavtavas, Šmihel i. t. d. so si pozidalo krasna poslopja za ljudske šole, le Novo mesto je zaostalo. Ali bo res ta malomarnost tako dolgo trajala, da vgnez-di, kakor so časopisi poročali, nemški šulfe-rejn nemško šolo v Novo mesto? Torej na delo !
Socijalni kurz otvori v nedeljo dno 14. t, m. Meščanska zveza v dvorani rokodelskega doma ob 10, uri predpoldan. Vodil ga bo dr. Ogrizek. Meščani in okoličani, ki Vam je kaj na izobrazbi v važnih vprašanjih, pridite polnoštevilno.
V	Noveui mestn je neki brivec (ime danes še zamolčimo), ki ob nedeljah, ko je polno kmečkih ljudi v njegovi brivnici, na vse mogoče načine zabavlja čez farje. O poslancu Milielčiču se je izrazil, da je gotovo farški p . . . ., zato ga duhovniki tako priporočajo za poslanca. Svetovali bi mu, naj svoj liberalni ježičok malo „masa", ker sicer ne bo imel več prilike ostrici niti enega „farja", pa še marsikoga drugega ne!
Neodvisni Skerij jo pač lahko ponosen na svoje volilce, a še bolj svoje agitatorje. Koder je največ brezposelnih postopačev in razgrajačev delalo „Stimungo" za volitve, tam je dobil sorazmerno največ glasov.
V	Novem mestu so bile nektere liberalne poulične barabe celo tako nesramne, da so celo tik pred voliščem ae zadirali v pristaše Slov. ljudske stranke, češ, saj boste volili Škerlja in jim vsi^evali liberalne glasovnice, 8 katerimi so na nerazumljiv način ravno te barabe razpolagale v poljubnem številu.
Še celo nad 80 letnega častitega starčka kanonika Povšcta in njegovega tovariša g. kanonika Špendala vsiljivi liberalni postopači niso pustili v miru, ampak so jih nadlegovali in jim vsiljevali liberalne glasovnice z večjo nesramnostjo kot najdrznejši židovski agent. Če so že javno uganjali take lumparije, kaj se je šele moralo goditi za kulisami, osobito zadnje ure. liadovedni smo le, kaj poreče nežna^ profesorska čast „neodvisno" propadlega Škcrlja k tako nežni agitaciji !
Za pogorelce na lir(Klu (občina Šmihel-Stopiče) je vložil poslanec Jarc nujni predlog, naj da vlada škodo brž ceniti in dovoli po-gorelcem hitro in izdatno podporo.
Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu novembru 1913 je 23G strank vložilo 78.082 K 46 h, 188 strank je vzdignilo 152,312 K 39 h. 8 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 10,900 K. Stanje vlog 3,510.787 K 15 h. Denarni promet 5U6.907 K 50 h. Vseh &trank bilo je 979.
Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico registrovana zadruga z neomejeno zavezo je imela v mesecu novembru denarnega prometa K 151,916'62. Vložilo je 153 strank K 44.087 75, a dvignilo 125 strank K 30.824.78. Posojil je bilo danih 30 strankam K 18.200. Skupno Število zadružnikov, je 2284.
Već luci! Pri novi c. kr. višji gimnaziji v Novem mestu so tri svetilke postavljene, gotovo samo za „parado", četudi so že nekatere šipe pobite, ker namreč nikoli ne gore. Ker se pa na gimnaziji podučujejo Oprosti predmeti do 6. ure zvečer, se pač opravičeno želi, da bi to svetilke zvečer tudi svetile. Pri telovadnici Sokolić je pa z razsvetljavo'veli ko boljše preskrbljeno.
Priloga. Današnjemu listu prilagamo spis o „Gnojitvi travnikov in pašnikov", tvrdke Tvornice za Tomášovo žlindro, ter ga priporočamo v berilo.
Raznoterosti.
r Koliko je veljala^balkanska vojnaí
Tcžkojedandanesnatančno ])reračunati stroške kake vojne, ker se mora poleg direktnih izdatkov računati tudi z izgubami vojnega materiala, uničenjem raznih stavb in kultur, pre-kiryenjem trgovine in no v zadnji vrsti tudi s človeškimi žrtvami, ako se boče natančno proučiti gospodarske posledice. Pred kratkim 80 finančno-tehnični komisiji v Parizu predložile balkanske države proračune svojih direktnih izdatkov, ki so jih imele v prvi balkanski vojni od 1. oktobra 1912, do 31. marca 1913. Imela je v tem času stroškov Srbija 226 3 milijonov. Grška 349, Bulgarija 767 in Turška 900 milijonov frankov. To je okoli dve in pol milijardi frankov, h katerim pa se mora ]>rišteti Še eno milijardo za razne druge izgube.
r Očeta umoril, pa oproSčeii. Pred porotniki v Oise v Beauvais na Francoskem sta se pred kratkim zagovarjala 20 letni delavec Portier in njegova 42 letna mati, obtožena, da sta umorila očeta, oziroma moža. Stari Portier je bil nepobopijiv pijanec, ki je pretepal svojo ženo ter skušal spolno zlorabiti svoji dve hčeri. Nekega dne je rekla mati svojemu sinu: „Če bi le imela pogum!" — „Kaj bi potom storila?" jo vprašal sin, „Tedaj bi umorila tvojega očeta!" je bil odgovor. — „Dobro", jo rekel sin, „bom pa jaz to storil!" Z veseljem mu jo mati dala 20 frankov, da si je ku|)il revolver. Ko je imel sin revolver, je po hudem prepiru šestkrat stresal na svojega očeta, ki se^ je smrtnonevarno ranjen zgrudil na tla. Sin je šel nato iz sobo ter rekel materi: „Le pojdi v sobo, zgodilo se je," Mati pa je zapazila, da se oče še pregiba, vsled česar ga je prosila, naj da očetu Se en strel, Z dvema streloma je sin očeta usmrtil. Oba sta zločin priznala. Porotniki so ju oprostili. So pač Francozi.
r Koliko nesejo železnice. Iz neke francoske statistite posnemamo, da imata največ dohodka od železnic Rusija na progi Varšava—Dunaj, ki vrže vsak dan povprečno po 496 frankov za vsaki kilometer. Za njo prihaja angleška železnica Lancashire—Yorkshire s približno 459 franki od kilometra na dan. Nemška alzaško-lotrinska železnica do-naša na dan po 231 frankov, belgijske železnice povprečno po 199 frankov, avstrijske po 148, italijanske 'po 107 in španske po 102 franka. Na Francoskem donaša severna proga po 218, vzhodna po 147, zahodna po 105, Orleanska po 103 in'južna proga po 93 frankov od kilometra vsak dan. Tudi kitajska velika proga iz Šantunga ;donaša po 121 frankov na dan od kilometra.
r Socialni demokratje in vera. Že otrokom, ki obiskujejo šolo, je znano, da so socialni demokratje poleg liberalcev najstrupe-nejši nasprotniki vere. To so že opetovano dokazali. Letos so imeli, in sicer pred kratkim, rdečkarji strankarski shod v Jeni na Nemškem. Ob sklepu shoda so imeli posebno zborovanje, na katerem so sklenili pozvati sodru-ge, naj prično izstopati iz katoliške cerkve. In res so se še isti večer priglasili 103 so-drugi. In potem so drznejo lagati rdečkarji po svojem časopisju, da jim je vera zasebna stvar posameznika. Če pa delavec obiskuje cerkev in prejema sv. zakramente, nima miru pred^temi brezverci. V naših krajih je še mnogo poštenih, katoliško mislečih delavcev samo zaradi tega pri socialnih demokratih, ker so tudi drugi zraven. Dandanes velja pravilo: Za katoliškega delavca v socialni demokraciji ni prostora!
O vremenu.
Mosec december bode letos zeló prijazen mož. Večjidel bode lepo vreme. Tudi preveč mrzlo ne bode, kar bode gotovo vsem prav, ker so drva in drugo kurivo zelo draga. Če pa nekoliko sneži, pa tudi no bode nihče zameril, saj je to zimska lastnost in božični prazniki brez snega nam kar nič ne prijajo.
Kaj druzegii posebnega Vam ob sklepu vremenskega napovedovanja za letošnje leto ne znam povedati. Kakor sem spoznal, bili ste večjidel z mojim prerokovanjem zadovoljni in to je meni v veliko čast. Želim vsem ce-
njenim bralcom Dol. Novic prav vesele in zadovoljne božićne [»raznike in naJsretnejSe novo leto, novo leto z najugodnejšim vremenom, novo leto brez mraza in brez toče, novo leto B takšnim vremenom, da bode za vsacega posameznika in ob vsakem iasu po želji, novo leto brez bolezni, brez draf^inje, brez vojske, Dovo leto polno medsebojne prijateljske ljubezni in zastoimosti.
Prijateljstvo, zvestoba in sreča naj pride!
Sovraštvo, zavist in hudobija naj pa za
vselej izgine iz naâih src, iz hiSe in iz Kranjske dežele!
Svealiii
ne sme manjkati v nobeni hiši, šoli in cerkvi in v Dobeuem uradu; vsakemu obrtniku in vsakemu dijaku jo prepotrebon, ker jo neprecenljive vrednosti, Svealin daje primešan petroleju, lepo belo lue, ne najiravtja dima in neprijetnega duha in je dobiti za malo novcev pri km'i^arjîi Urban Horvatu v Novem mestu. Eden ko56ek velja 4 vinarje, 3 ducati v originalnih škattjicah samo 1 K 20 vin.
Listnica upravništva:
6. GûQTg I'avic, llogenBburg: Naročnino !ia 1. I!til4 prejeli. Hvala! — G, A, L.: Diugi QLatiek spada bolj v »trokovDi liât.
Loterijske številke.
GRADEC, 26. novembra 39 16 84 51 28
TRST, 3. decembra 81 41 19 74 8tí
V Kaiiiliji liri Uudoli'ovein jo
dvenadstropiia hiša št. 42.
s petimi sobami, dvema kletema, s pripravo za usiqarijo ter velikim vrtom, tik novega moatu in Krke takoj v najem ali pa tudi na prodaj. Ponudbe na .liiucz PlaiiiiiSek, Sela št 18. Pošta Šraarjeta,	212-2-2
* t
Stcckenpfcrd-ovo
lilijino mlečno milo
..
od Bergmann & Co„ Teschen a. Elbe OBtauo alej ko prej ncdouBRljivo siediitvo proti pËjçain, kakor tudi neobhodno potrelno ïft radjo-»alno gojitev koie ter Dežnosii, kar cixivrgljivo dokazuje aebroj, vsak daa nam doSlib zitlivalnih pisem, 15obi ne po BO v komad v leknrniih, drožeri-jah, prodajalnali diSav i.t.d. iBtOtako h« priporoma iioTgmftnnova lilijina krema „Manora" kot čudovito srodstvo za urojcoje nežnih rok; dobi so v tubah 70 v povsod.	45-24-20
I Sterr^^^larke ^
(Vpisa u a varstvena znamka)
203-4-3
Okrajna bolnišna blagajna v Rudolfovein
razpisuje
službo tajniha in blagajniba
z letno plačo 1800 K in štirimi petletnicami po 200 K.
Po zadovoljivem jednoletncm službovanju potrdi se stalno v službi. Prošnje opremljene z dokazili usposobljenosti knjigovodstva, znanja slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi in proti položitvi kavcije v znesku 1000 K, vposlati je najkasneje do 15. decembra IQ13 na okrajno bolniško blagajno.
Nastop službe I. januarja 1914.	217.2-2
liUDOLFOVO, dne 22, novembra 1913. Maks Petrič, 1. r. načelnik, lîazveselile Vaso soprogo, Vašo hčer, Vašo nevesto z najlepšim
božičnim darilom izvirnega
Singer-jevBoa šivalnega stroja.
Dobi se s tem izveskom in po upravičenih naših zastopnikih. Novo mesto,
, Veliki trg štev, 45.
Optimax-
beležnice
so najnovejši izum zares praktičnega pomena in so primerno darilo gospodom.
Dobi se pri J. KRAJEC nasi, in URB. HORVATU v Nov. mestu.
Cena od 1-20 K do 6 K.
Thomasova žlindro
J ' z „zuEzdinD znamhD". 2
priznani ter po ceni	fosforokisli gnoj za
traunitiB, senozeti	in jtlajnii
: : : polja.	: : :
Tudi Dzimimi, kateri se ni nič ali pa samo a hlevskim gnojem gnojilo, 80 vspeSno pognoji s Thomasovo žlindro, Thomasova žlindra z „zvezdico znamko" se prodaje le v plombiranih in z nažo vpisano varstveno znamko zaznamovanih vrečah, kot polnovredno blago z označbo vsebino. Dobiva se v vseh po naših lepakih z zvezdino znamko zaznamovanih prodajalnah ali pa v
tuornicahzîiTliDniasoiiD Žlindro
(;.iiut>.n. Oe.TII.aoo. Borliii W, Svari pred manj vrednim blagom!
Umetna gnojila
(superfosfati) za travnike, njive, vinograde, za jesensko in spomladno gnojenje se dobivajo vedno v zalogi, po ^BSa nizki ceni pri SSI^S
218-a-a JANKO KARLOVŠEK,
v ItiMloIfoveiii, ljiibijini.sliii costa.
Lepa božična darila.
Narofite nov lep cenik s koledarjem, ki Izide po 15. dec. t. 1.
,..........
v iiv;í aajïfSisS Največja, bogata in najnovejša tovarniška zaloga zlatnine
in srebraine	'
Oip po znižanih cenah.
222-2-1 Lastna tovariia ur v Švici.
Žu obilen obisk iït pismena naročila ae priporoča
FR. ČUDEN v Ljubljani
Houd urejena in povetana tehniCna delavnica za usa najtežja popravila.

Oskrbništvo Ruperčvrh pri Rudolfovem
sprejme sekace za izdelovanje bukovih pragov (švelarjev)
v gozdu v Gorjancih. Plača 65 vinarjev v ho^-ših krajih, 75 vinarjev v slabejih krajih, od vsacega praga,	ITO
Posestvo
obstojcĚa i\t hiSe, lilcva in kleti ipod liiSo, sviujaka, ko/oka (lopierja), yrtn in njivo m 10 mernikov iiosotvo tor v neposredni bližini iiiàe, jo takoj
nil prodaj v Jlirčui vasi }i. št.
Hiša jo IjIIko kolodvoru in iitm tik bcIjo stiidoncc. Cona 4400 kion,	21.(-2-2
Oklic.
225
I>ii<' 15. de<;. bode ob 9. mi (Jopoldne
pri C. kr. sodišču v Kostanjevici prodmio jio-sestvo Mihaela Hadkoviča i/. Št. Jerneja št. 4G, Vzklicua cena 3362 K, najmanjši jionudck K,
Oshrbništuo parne Iù^î u iiíitlolii,
p. Laze, pri Rudolfovem sprejme
dva izurjeno Žagarja za :-: :-: iBsni gater. :-: :-:
Oshrb. Ruperčvrh pri Rudolfovem
proda
vodno sesalko
(Wasserpnmpe.)
na gepel za rooai in enokoiyski obrat, Cena 150 kron.
Vajenec za mesorsliD obrt
se takoj aprejme pri ,41 .OJZIJU MKŽNAKŠIČ, mesarju in goatilničarju v Kandiji pri Rudolfovem,	2ia-2-2
I Žaga, gostilna I in kovacnica I
se da v iiiijcin. — Več v graščini 2U-o-2
Otočce pri Št. Petru pri Rudolfovem.
m
H jr 1 ■	210-2-2
mlin
v zakup ali na prodaj
da llijo Ouli-r iz Ktimanjii na Hrva.skem blizo Metlike, Mlin se nahaja poleg kotarske ceste ter železniške proge, tedaj na prometnem kraju. Kupec plačuje lahko na obroke.
Sprejme so
učenec zo stpojopslfo obrt
od 15 do 18 let star, z vsem (jreskrbljen pri meni. — Zglasinaj ae ustmeno ali pismeno pri
Jož. Brulcu, strojarjti 220-2-1	v Št. Jerneju (Dolenjsko).
obstoječe s treh sob v pritličju, s pritikiinami, se odda talioj stranki bre^ malih otrok.
Poizve ae pri Ani l)eri;aup v Kiiiidiji štev. _^_isi-o-n
Najboljše urejena
TISKflRNa
M DolenjsliBni, hi izgotovlja vsiiiioupstne tiskovine točno :s in liîno, je turdiio
]. Krajec nasi, v Novem mestu,
iii ima tudi prav dobro a: :: ilPejeno :: ::
hnjigoveznico,
M izvršuje vsa navadna." itakor tiidl vsa najfinejša dela solidno. toHno in ceno.
Popolnoma varno naložen denar
HranilniCil in posojilnico za HandijoinWico
re^. zadruf^a z neomejeno zavezo
V lastnem domu v Kaudiji
sprejema hranilne viofje od vsacega, če je njen nd ali ne, ter obrestujo po

1-0-20
na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje.
z» hracilno vlogo kakor sta vse posojiltiiSno obreznosti — janiSi polog veKCTvnegu zaklada in doloiov Obk 2200 zadruinikov / VBCiii svojim prcinožoiijein. Iz toga so razvidi, da malultatori deDarni ïHVod nudi toliko vsrtioHti kiikor kandijanska hranilnitia.
Izda^tol} i a ziiloimk Urban Horvat.
Odgovorni uiodtiik Ivan Zalar.
Tiek J, Krajec nasi.