Zelo slab znak za slovenske izseljence bi ji -;,e bi dopustili, da se hvalevredna akcija 1ambulanco likvidira. — Delajte za to, da iiniprej uspe! NAPREJ TEDNIK SLOVENSKIH PROTI-FAŠISTIČNIH DELAVCEV Po mojem mnenju bo treba skoro pomisliti na antifašistično orga¬ nizacijo, ki naj bi združila in medsebojno povezala vsa slovenska anti¬ fašistična izseljeniška društva in vse antifašistične časopise vseh naših emigracij za skupen, organiziran boj proti kletemu sovražniku delov¬ nega ljudstva in vsega kulturnega človeštva. (Iz pisma kapitana Gustinčiča Clevelandčanom.) __ No. 53 *ii Delavstvo Koraka Naprej > Vodstvo ADF skuša ovirati napredek, a delavs- v0 vidi v CIO novo upanje—Delavske zmage se množijo kljub vsem poskusom, poostriti razkol med delavci Kljub novi depresiji, kljub or- 2 1 nizirani sabotaži velekapitala i?:, reakcije, kljub naporom vodi- U tdiev v Ameriški Delavski Fe- iirijleraciji. » je. delavstvo zo- sti2 *>t pribordo nekaj zmag, ki so S lt ®a a om v Proeesa imenovala i- ana -šnjih obtožencev, ki i ai .; 1 tekozvani desni blok nji 'risovih trockistov. Da- 1 tlaJi - 6riC ^ so se l an i v t em a Jali še na svohodi ker j, [j. še na svobodi ker n n „ f . elne znali z vso ra- rjo prikrivati. Nadalje- ■ti tnvi ave P a Je spravilo la c. 1 - neovrgljivih doka¬ za a° sko( Hjivci mogli biti i n aru gim aretirani in da iihn j 51 ’ 00 ®? 11 javno izneslo - „ - Va zločinstva, za katero 'Jr! kazen, kot jo določa letski ^nic zakoni ~ a dolži okrivljene špi- 1Je \ ruje države, za orga- i. n Izvrševanje sabota- e , opavanje vojaške mo j av lrna de, za hujskanje tu ot ,A a vojno proti S. Z., 0zu je, da so pristajali LETO — YEAR III. Plačujte redno in pravočasno vašo unijsko članarino! Dajte svoji organizaciji sredstva, ki so ji potrebna za organiziranje boja za večje plače in znosnejše življenske pogoje! O PROCESIH V MOSKVI na odcepitev Ukrajine (Nemčiji) centralno azijskih provinc (Ang liji), in obrežja na Dalnjem Vzhodu (Japonski). Obtožnica trdi, da je končni namen obtože¬ nih bil vpostavitev kapitalizma v Sovjetski Zvezi. Državni tožitelj izjavlja, da so nekateri izmed ob toženih bili že dalj časa v službi tujih fašističnih sil, nekateri ze od 1921 leta. Obtoženi so bili v zvezi z u- morom leningradskega voditelja Sergeja Kirova, ter so s pomočjo zdravnikov zakrivili tudi smrt Kujbiševa, Menjšinjskega m Maksim Gorkega. Obtoženi so so delovali pni pripravah atentatov na druge voditelje Sovjetske di zave, ki so se ponesrečili, ter so sokrivi za številne zr tv niških in železniških nesreč, o ganiziranih od trockistični c g tov po navodilih iz Berlina m To kija. . . . Med obtoženci se nahajajo. Buharin, Jagoda, Rikov, R ak ski, Krestinski, Rosengolc Cer nov, Ivanov, Kruzokov, Zubare S tem procesom, za katerega vlada po svetu veliko zanimanje in katerega sovražniki m na LproKi Sovjetske Zveze seve- da pridno izkoriščajo v svoje P tidelavske namene, se . zakljuc ^ čiščenje sovjetske dode od one skupine izdajalcev, ki se je jim hlinjenjem m pi J sta v^ržavHi^ki j^predstavljala ve Te dni, ko se polnijo časopisi s poročili, pravilnimi in potvorjeni¬ mi, o procesu, ki se vrši proti 21 bivšimi vodilnimi osebami v Sov¬ jetski Zvezi, se marsikomu vsilju¬ je vprašanje, kako je vendar mo- moče, da so take osebe kot Rikov, Buharin, Zinovjev itd. zašli tako globoko v blato, da končujejo svoje življenje kot izdajalci, kot sovraž¬ niki delavske države? Marsikdo se nadalje vprašuje, kako da niso že preje spoznali teh škodljivcev, ka¬ ko da so jih postavljali na tako od¬ govorna mesta ? O tem nam daje pojasnila nasled¬ nji članek F. K., pisan že pred več meseci, ki pa je z ozirom na seda¬ nji proces zelo aktualen. — Uredn. * * ❖ če bi note! ugoditi vaši želji in popravljati vse netočne in o- čevidno zlohotne trditve po slo¬ venskem časopisju v Ameriki, ki so bile tiskane v zvezi s proce¬ som proti Pjatakovu, Radeku in ostalim, bi moral imeti na raz¬ polago prostor “New York Time¬ sa,” ne pa vašega “Napreja.” či tatelji bodo imeli več koristi in več jasnosti, če- pustim vse po¬ sameznosti in postranske momen te ob strani, če pišem o glavnem in odločujočem. Nalogo, katero ste mi naložili, sem si zelo olajšal. Meni ni zna¬ na Amerika, jaz ne ameriškim Slovencem. V mojo razlago bi mogel kdo dvomiti. Zato vam bom v naslednjem podal izčrpek iz govora Stalina, ki je na plenar ni seji stranke 3. marca 1937 go¬ voril o vsem tem, kar vas zani¬ ma in kar vam, kakor vidim, ni nihče povedal. Kakor rečeno, je to samo kra¬ tek posnetek vsebine, ne dobese¬ den govor Stalina. Kogar zanima predmet, si bo lahko menda tudi v Ameriki nabavil dobeseden tekst vsega govora in bližje spo¬ znal vso vsebino, ki daje popolen odgovor na vaša vprašanja: Ka- ko°je mogoče . . .? Stalin je naomenjem seli rekel: Iz poročila in debate se vidi, da imamo opravka s sledečimi dejstvi: .. 1 ) Sabotaža in špijonstvo a- -entov tujih držav, pri katerem so precej aktivno vlogo igrali trockisti, je v eni ali drugi ob¬ liki zalezla skoraj v vse nase or¬ ganizacije, tako gospodarske ka¬ kor državne. v . , 2 1 Nekateri naši sodiugi na vodilnih mestih, tako v centru kakor v provinci, niso umeli spo¬ znati pravo lice teh agentov m škodljivcev, temveč so bili tako brezbrižni, dobrodušni i naivni, da so šli sami na roke pritegnit¬ vi agentov na odgovorna mesta. S čim se pojasnjuje tako pošto panje naših sodrugov na vodil¬ nih mestih, ki imajo vendar tako bogate izkušnje v bojih proti različnim protisovjetskim in pro- tistrankinim organizacijam? Ka ko da niso spoznali volkov v ov¬ čji koži? Znakov in dokazov za obstoj in delovanje škodljivcev in špijonov je bilo v zadnjem ča¬ su vendar dovolj! Procesi Lenin gradskega centra in (prvi) pro¬ ces proti Zinovjevu in Kamenj e- vu so odkrili agenturo! nemškega in japonskega špijonskega cen- Nadaljevanje na 2. strani liko nevarnost, posebno za slučaj vojne s strani Nemčije ah Ja- Pa Nemški in japonski tisk m z njimi vred vse kar je reakcijo- narnega do svetu, objokuje 21 iz- ffl. Napredni svet, pre vsem pa delavstvo vseh dežel, pa hitita sovjetski državi, ki se je mavočasno otrebila strupene ga- je SS>, ki se je vgnesd.la , njezinih nederjih- caboter- Niso še vsi spij oni m saboter Aovietski Zvezi odknti m odbita. Protivojne demonstra¬ cije na Japonskem Čeprav je japonska policija pozapr¬ la in postrelila vse one delavske in demokratične osebe, o katerih je su¬ mila, da niso dovolj novdušene za ro¬ parski pohod na Kitajsko, nezadovolj¬ nost japonskega ljudstva že vidno iz¬ bruha na dan. Po mestih se vrše de¬ monstracije za mir, katere se množe in naraščajo po številu in obsegu. V velikem pristanišču Kobe so se uprli vojaki, katere so vkrcavali na ladje. Na civiliste, ki so se solidarizirali z nezadovoljnimi vojaki, so streljali in je bilo ubitih 37, ranjenih pa 40 oseb. Odkar so se kitajska letala pokaza¬ la nad japonskimi mesti in razedajala letališče in 40 letal na Formazi in ker prihaja vedno več ranjencev in invali dov iz fronte, se razpoloženje proti vojni širi tudi med onimi, ki so bili za vojno, dokler je bila samo na Kitaj skem . . . HRVATSKE IN SRBSKE OPOZI- CIJONALNE STRANKE, ki so pod¬ pisale znani sporazum (9. okt. 1937), so sedaj ustanovile stalen poslovni od bor, v katerem je vsaka stranka za¬ stopana z dvema članoma. _V Ameriki se_ v velemestih kakor so Chicago in New York uživa zelo veliko narkotičnih sred štev kot so to: opium, morfij, kokain, hašiš, marihuana in lo- co-weed. Teh strupov prodajo v Chicagi za kakih 100 milijonov dolarjev na leto. Kakor trdijo, se uživa v Chicagi sorazmerno več teh skrajno škodljivih snovi kot na Kitajskem. Ljudje, ki uži vajo te strupe, se v kratkem ča¬ su telesno in duševno popolnoma uničijo. Pobijanju trgovine s te¬ mi strupi se posveča vse prema¬ lo pozornosti. — $561,311 letne plače ima Alfred P. Sloan, predsednik General Motors ki silno toži o slabih časih za njegovo industrijo. — V Sovjetski Zvezi so pred krat kim praznovali dvajsetletnico usta¬ novitve rdeče armade. — V Parizu je Liga za zaščito člo¬ večanskih pravic priredila razstavo dokumenti o Hitlerjevem terorju. Pod Hitlerjevim režimom so odsekali gla¬ ve 95 ljudem, sodišča pa so izrekla nad političnimi jetniki kazni v skup¬ nem za 285 tisoč let ječe. Hitlerjevi špijoni v Ameriki zadeti ZUNANJI PREGLED p °LOžAJ NA BOJIŠČIH V ŠPANIJI IN NA KITAJSKEM V GLAVNEM NESPREMENJEN. — V EVROPI RASTE OD- >i^r.lr R0TI D^ŠRmčNlM NAPADALCEM, KATERIH NAcRTE JE ODKRIL HITLERJEV GOVOR. V New Yorku je federalna po¬ licija aretirala člane obsežne špi- jonske organizacije, ki je že da¬ lje časa izmikala važne vojaške in industrijske tajnosti, ter jih pošiljala v Berlin. Oblasti še ne dajejo podrobnejših informacij o škodi, ki so jo špijoni doslej na¬ pravili. Aretacije se vršijo še na¬ prej. Kolikor se je doslej javnosti o teh špi j onih povedalo je malo, vendar se že ve, da so se špijoni posebno zanimali za panamski kanal in za vojaške tajnosti. Is¬ kali so tudi 50 amerikanskih pot nih listov, s katerimi pošiljajo iz Berlina svoje agente po svetu, posebno v Sovjetsko Zvezo. če bi imel Hitler napram Ame riki mirovne namene, bi mu ne bilo potreba svojo tako pičlo zla¬ to valuto izdajati za špijonažo v Ameriki. Samo oni, ki se priprav ljajo na vojno z Združenimi Dr¬ žavami, se zanimajo za panam¬ ski kanal ki je za svobodno giba¬ nje ameriške mornarice življen- skega pomena. V zvezi z fašističnimi načrti v Južni Ameriki in njihovimi po¬ skusi vreči ljudsko vlado v Mek- siki po španskem vzorcu, v zvezi z odkritji, s katerimi je prišel na dan bivši ameriški poslanik v Berlinu W. E. Dodd,—odkritje špijonov v New Yorku kaže, da ima Hitler tudi napram Ameriki vojne namene. Amerika se lahko izolira kolikor se hoče—fašisti jo bodo poiskali doma, če se ne zve že z demokracijami v Evropi za zadušitev fašizma. BEGUNEC IZ NEMČIJE UMORJEN V CHICAGI Nacisti so pri belem dnevu umorili že celo vrsto političnih emigrantov Čehoslovaški in v Franciji. Ugotovlje¬ no je bilo, da je Gestapo (nemška taj na policija) po vseh državah organi zirala kontrolo nad emigranti in da ubija one izmed njih, kateri nočejo stopati v njeno službo. V Chicagi so našli ustreljenega dr Max Sammeta, ki je zbežal iz Nem¬ čije in študiral v Chicagi. Preiskava je našla že precej obtežilnega mate- rijala, iz katerega se da sklepati, da je v Združenih Državah na delu Ge¬ stapo, ki na eni strani vodi nacistične organizacije in ki na drugi strani spravlja s sveta osebe, ki so na pot' nacističnemu rovarenju v Ameriki. Čim bolj se zaostruje svetovni po¬ ložaj, tembolj postaja nujnejše vpra¬ šanje nacističnih agentov, katerih kar mrgoli po svetu. V Španiji je vojaški in poli¬ tični položaj pretkli teden ostal nespremnjen. širokoustne napo¬ vedi uporniškega gen. Franka, ki je po izpraznenju Teruela s strani republikancev že stotič oznanjal, da je začel svojo odlo¬ čilno ofenzivo, so ostale kakor vedno prazni upi; poskušal je si¬ cer prodirati, naletel pa je po v sod na tako močan odpor, da fa¬ šisti nikjer niso mogli zabeležiti kakega pomembnejšega uspeha. Republikanske čete so uspele pri Zaragosi osvojiti nekaj novih pozicij, ki jim omogočajo na daljne operacije. Španija z ve¬ likim zanimanjem sledi razpletu mednarodnega položaja, posebno razgovorom med Londonom in Rimom. Odpoklic italijanskih čet ali prenehanje pošiljanja no¬ vih, svežih sil iz Italije, bi vo¬ jaški položaj čez noč predruga¬ čil. Množijo se vesti o spornih in nezadovoljnosti v fašistič¬ nem zaledju; Španci v Franko¬ vi vojski so Italijanov in Nem¬ cev, ki nastopajo kot gospodarli v deželi, do grla siti; nezadovolj¬ ni so pa tudi italijanski vojaki sami. Na kitajskem, po poročilih ča¬ sopisja Japonci na raznih mes¬ tih še kar napredujejo in se ta¬ ko vedno bolj oddaljujejo od svoje baze. Izgleda, da Kitajci posnemajo Ruse, ki so se pred 115 leti umikali pred Napoleono¬ vo premočjo tja do Moskve in pravzaprav s tem umikanjem premagali tedaj najslavnejšo Napoleonovo vojsko na svetu. Iz Japonske same prihajajo množe¬ ča se poročila o gibanju ljudstva proti vojni in za mir, kakor tu¬ di o finančnih težavah fašistič¬ nih roparjev. Velike skrbi dela japonskim napadalcem dejstvo, da za fronto nimajo nobene var¬ nosti in sigurnosti; (Japonci na¬ predujejo le ob železnicah in ni¬ majo v svoji oblasti osvojenega ozemlja). Kitajski guerila od¬ delki prevezujejo japonske do¬ vozne zveze in kitajska avijacija se je tako visoko spopolnila, da bombardira njihova skladišča in da že poskuša čez morje na ja¬ ponsko ozemlje samo. * * * V Evropi, po prvem presene¬ čenju, ki ga je povzročil Hitler¬ jev govor v demokratičnih drža¬ vah, nastaja odločnost, ki je fa¬ šiste v Rimu in Berlinu zelo zas¬ krbela. Mala čehoslovaška je glasno povedala, da se bo za svo¬ jo svobodno in neodvisnost bo¬ rila, Francija je izjavila, da bo na vsako kršitev mej s strani fa¬ šističnih držav odgovorila s sredstvi, katere ji nalagajo pri¬ jateljski pakti in načela kolek¬ tivne varnosti. V Londonu se vršijo v parlamentu in na uli¬ cah demonstracije proti Cham¬ berlainu in njegovi politiki po¬ puščanja, ki sicer niso še vpli¬ vale na vladajoče torij e, ki pa vendar kažejo, da angleško ljud¬ stvo ne bo šlo v fašističen ja¬ rem. Videč, da raste odločnost v Parizu in Pragi, se je tudi avstrijski kancelar Sušnik po¬ stavil po robu nacifikacije Avs¬ trije,ki so jo hotele izvršiti Hit¬ lerjeve nacistične čete z maršem iz Gradca na Dunaj. Vojaštvo in policija je obkolila Gradec in preprečila nameravan marš hit- lerjevcev na glavno mesto, s ka¬ terim so se rjavosrajčniki hoteli polastiti vse oblasti v državi. Ra¬ zen z vojaštvom , in s policijo, nastopa-Suš. r dh .yj>3 političsi- mi sredstvami proti Hitler j ev- cem. Poroča se, da je v v zvezi s socijalisti, komunisti in dru¬ gimi protihitlerjevskimi stran¬ kami in skupinami in da se pri¬ pravlja skupna protinaci j ska fronta vseh demokratičnih sil v Avstriji proti Hitlerju. Mehikanski delavci dajejo lepe vzglede zavesti Cardenas, predsednik Mehike, poziva delavstvo v akcije proti fašističnim napadelcem — 10. februarja '1918 so bili v Boki Kotorski ustreljeni mornarji Franc Rasch, Mate Brničevič, Ivan Sizgorič, in Anton Grabar, ki so bili obsojeni na smrt radi upora avstrijske mor¬ narice, ki je hotela konec vojne in mir. IMENOVANJE SENATORJEV. — Ker se pri nas v Jugoslaviji voli sa¬ mo polovica senatorjev, drugo polovi¬ co pa imenuje kralj, so te dni bili i- menovani novi senatorji namesto o- nih, ki jim je potekel mandat. Novi senatorji so seveda JRZ-jevci name¬ sto JNS-ovcev. Večina je takih, ki so presedlali iz prejšnje vladne stranke v sedanjo vladno stranko, samo da so obsedeli v senatorskih foteljih. Mehiško organizirano delav¬ stvo je pokazalo na svoji kon¬ venciji, da se zaveda svojih de¬ lavskih dolžnosti. Ta zavest jim je v prošlih par letih toliko pri¬ pomogla pri izboljšanju delav¬ skega položaja, da se ponosom gledajo na svoje težko delo, s katerem upajo sčasoma odpra¬ viti kapitalistični sistem iz Me¬ hike. Mehiško delavstvo se zaveda, da mora biti solidarno in enotno, da mora biti v boju proti reak¬ ciji, da mora složno podpirati progresivno vlado predsednika Cardenasa, pod katero si je pri¬ borilo že več lepih zmag. Mehiš¬ ko delavstvo je doseglo svoje zmage, ker je imelo odločno in energično vodstvo, ker se je enotno in združeno borilo proti reakciji in mednarodnemu kapi¬ talu. Tajnik Toledano je opozori 4.000 delegatov unij na fašistič¬ no nevarnost, predvsem pa na trockizem in njegovo protidelav- sko gibanje. Toledano je ozna¬ čil Leona Trocki j a, ki se nahaja v Mehiki^ kot politični izgnanec, za največjega sovražnika Mehi- ke, za ^ največjega sovražnika protifašistične borbe, za glavne¬ ga voditelja sovražnikov delav¬ skega razreda. Boj mehiškega delavstva se more primerjati z teškimi boji, katere vodi danes CIO v Ameri¬ ki, da organizira delavstvo na industrijski podlagi. Mehiško delavstvo si je potom svoje de¬ lavske konfederacije razvilo močno delavsko gibanje iz nek¬ danje zmešnjave pred ljudsko fronto generala Cardenasa. Upliv mehiških delavcev sega daleč pri vladi, ker so mehički delavci glavna opora današnje progresivne vlade. To je doka¬ zal sam predsednik republike, Cardenas, ki je prišel ne samo pozdravit konvencijo in delega¬ cijo, temveč jih je obenem nav¬ dušil za organiziran boj proti fa- šiszmu in barbarizmu, katerega uganjajo po svetu. Cardenas je pozval mehiško delavstvo, da na j povzame akcijo da se ustavi fašistično zločinstvo nad civili¬ zacijo. Dalje je predložil zahte¬ vo, da se delavstvo vsega sve¬ ta sestane in ustavi fašistične vojne. njegov pozdrav je odgovoril To¬ ledano s sledečimi besedami: — “Proletarci vas sprejemajo ne samo kot voditelja naše dežele, ampak tudi kot moža, ki je po¬ polnoma vdan masam, kot tova¬ riša in prijatelja.” Na njegov poziv za sestanek svetovnega delavstva proti fašizmu pa je Toledano odgovoril: “Naša kri zavihe, kadar se spomnimo Špa¬ nije, in vaš poziv bo sprejet od delavcev celega sveta. Demo¬ kracija mora biti rešena.” $500.000 ZBRANO ZA ŠPANI¬ JO V 8 MESECIH Državni urad je objavil, da je bilo v Združenih Državah v pre¬ teklih osmih mesecih zbranih pol milijona dolarjev za republi¬ kansko Španijo. Po oceni neke¬ ga resnega newyorškega lista, je tri četrtine prebivalstva USA na strani lojalistov. (Za fašiste v Španiji se tudi zbira; državni urad poroča, da so v preteklih osmih mesecih zbrali $38.500.) ZA DVAJSET MILIJONA NA TEDEN SE JE ZNIŽALA VSOTA ZASLUŽKOV OD LANSKEGA DECEMBRA. Frances Perkins, državna taj¬ nica izjavlja, da se je število za¬ poslenih delavcev od lanskega oktobra znižalo za 2,800.000. — Vsota tedenskih zaslužkov je v 'februarju za 20 milijonov dolar¬ jev nižja, kot je bila decembra meseca. NAPREJ” Sreda, 2. marca 1938 Stran JL NAPREJ Slovenian Weekly Anti-fascist Labor Paper in U. S. A. and Canada Published Weekly by “NAPREJ” Publishing Company. Slovenian Auditorium 57th and Butler St. Pittsburgh, Pa. Entered as second-class raatter September 17, 1936 at the Post Office at the Pittsburgh, Pennsylvama, under the Act of March d, lo79. NAPREJ tednik slovenskih protifašističnih delavcev v Ameriki in Kanadi. —Izhaja ob sredah.— Naročnina za celo leto $2.50; za 9 mesecev $2.00; za 7 mesecev $1.50; za 6 mesecev $1.35 in za 3 mesece $0.75. Dopisi in oglasi morajo biti v uradu najpozneje v torek zjutraj. Dopisov brez podpisa ne vpoštevamo. Vse pošiljatve naslovite na: POST OFFICE BOX 1866 PITTSBURGH, PA. Za slogo in enotnost na delavski podlagi. Od vsega začetka je naš list stremel za enim glavnim ciljem: povečati delavsko zavednost in s tem aktivnost slovenskih prise¬ ljencev na vseh poljih obširne delavske fronte. tako smo od vsega začetka trdili, da je za dosego večjih in boljših uspehov potrebna sloga in združenje, da se s skupnim in enotnim nasto¬ panjem lažje in hitrejše pride do cilja, kakor ie si vsak posamez¬ nik ali vsaka skupina za sebe utira osamljena in odvojena svojo pot. Tega načela, tako samo po sebi umevnega, se je Naprej tli zal doslej, in na tej poti bo vstrajal dosledno tudi v bodoče. Nihče ne more doprinesti nobenega pametnega argumenta, da je neobhodno potrebno, da imamo kar pol ducata podpornih or¬ ganizacij, da moramo vzdrževati pol ducata upravnih uradov in glasil, ki stanejo lepe desettisočake vsako leto. V interesu član¬ stva bi bilo, če bi imeli eno samo močno inenotno podporno or¬ ganizacijo, ki bi bila v stanju cenejše poslovati, kot morejo dose¬ danja društva. Ta ideja ni kaka Naprejeva iznajdba; ona se je že zdavnaj porodila, a bila je iz leta v leto s strani nekaterih, katerim je sebičnost nad splošnimi interesi, persekutirana in sa- botirana. Ker naš list ni odvisen od njih, lahko svobodno piše tu¬ di o tem vprašanju in to se nekaterim prav nič ne dopade. To je en razlog, menda najvažnejši razlog, za sklenjeno gonjo, katera preživljamo. Kakor v vprašanju združitve podpornih organizacij, je na¬ letel Naprej na silovit odpor pri nekaterih zato, ker si dovoljuje pisati brez njihove cenzure in ker predstavlja slabo vest za tiste, ki s stvarnostjo in resnico niso v najboljših odnošajih. Iz vseh strani nas pozivajo, pišiti več o Sovjetski Zvezi, pišiti več, kako je v Sloveniji in v Jugoslaviji. Zakaj? Zato ker v Napreju naj¬ dejo drugo plat zvona; doslej so morali poslušati samo eno in gle¬ dati samo eno stran medalje. Ker pa prihaja Naprej z resnico na dan, ker pove tudi to, kar je bila navada zamolčevati, se prizadeti čutijo osebno napadene in pravijo, da jih blatimo. Nihče v našem listu ni mogel zaslediti kakega osebnega napadanja. Niti odgovarjali nismo na njihova res osebna zafrkavanja in žalitve. Pokazali smo pa na razna in različna nedelavska in škodljiva gledišča v pisanju nekaterih, in to stvarno, brez psovk in žalitev. Ker živimo v deželi, kjer je še nekaj svobode in ker se tudi prizadeti štejejo za demokrate, nam bodo to nravico iznašanja svojega mišljenja menda le priz¬ nali? Kaka demokracija pa bi bila to, če se ne bi smelo povedati, tri man; |Kft iv: nic kakor se trdi, temveč minus dve. Če resnica v oči bode. nismo krivi mi, pač pa oni, ki jo ne morejo i.-peG Nismo pristaši kakih absolutnih resnic, ki jih ni, pomagamo pa resnici, ki koristi delavskemu napredku in ki pelje v lepše čase. Resnica je na. pr., da neki naš prijatelj, ki bi nas rad v žlici vode vtcpil, če bi mogel, ni povsem neprizadet pri po- neverjenju več sto obešali na veliki zvon, ker bi škodovale pod- nismo in ne bomo obešali na veliki zvon, ker bi škodovale pod¬ pornemu društvu in delavski stvari. Zakaj se potem prepiramo in zakaj si nakopavamo na vrat srd in besnilo naših mogočnežev? Zato, ker hočemo spraviti s poti ovire, ki so v napotje slogi, združenju in enotnosti. Sloga in enotnost de/ajo močne, če pride do soglasja in enotnega nasto¬ panja na pravi, v našem slučaju na delavski podlagi. Sloga in enotnost pa bi bila na primer škodljiva, če bi prišla do izraza v sabotiranju akcije za ambulanco, v zamolčevanju pisem in bojev prostovoljcev, v širjenju hearstovih laži o delavski državi, v nasprostovanju delavsko-farmerske enotnosti in ljudski fronti itd. Ko opozarjamo na take, delavstvu škodljive tendence, ko dokazujemo, da je v boju za večji kos kruha, za politične pravice in svobodo, v boju proti fašizmu, mogoča in potrebna solidarnost verujočih in neverjujočih delavcev — vstvarjamo ono podlago, na kateri se bomo prej ali slej našli skupaj. Skupnost bo toliko močna, kolikor bodo močni posamezni deli te bodoče skupnosti. Za¬ to smo in bomo podpirali vsako delavskim interesom služečo or¬ ganizacijo ali akcijo med nami. Zagrizena sovražnost nekaterih nas boli, nikakor pa ne plaši. V pravilnost in potrebo svojega delovanja smo trdno prepri¬ čani. Velik odziv in podpora, katere smo deležni od slovenskih delavcev, nam daje toliko poguma in sil, da brez potrebe tratijo čas in sredstva oni, ki skovikajo okoli našega protifašističnega delavskega lista. ZAHVALA KANADSKIM'SLOVENCEM ZA PAKETE Sporočam vam, da smo 19. ja¬ nuarja prejeli zavoj s tobakom, cigaretami, papirčki in milom, po slan od naših sodrugov, prijate¬ ljev, znancev in simpatičarjev protifašistične borbe iz Kanade. Vsebina zavoja je bila: 56 za¬ vitkov tobaka, 20 zavitkov ciga¬ ret, 25 knjižic papirčkov ter 54 kosom mila. Ta vsebina je del od skupne pošiljke iz Kanade, nam, ki se nahajamo v “Dimi¬ trov,” “Djakovič’ ’in “P. Miletič” bataljonih v Španiji. Vse to smo enako razdelili med seboj. Nato smo pa še vsak svoj del delili tu¬ di s Španci. Vsi smo bili veseli in navdu¬ šeni, ne samo radi okusnih ciga¬ ret, temveč tudi ker smo čutili da ste v Kanadi na naši strani. S tem ste nas navdušili, vlili ste nam nove moči, da bomo z našim orožjem junaško branili demo¬ kratično in narodno neodvisnost ter končno prodirali do končne zmage nad fašizmom. Naša re¬ publikanska in narodna armada koraka z vsakim dnevom bolj močna in disciplinirana k tej zmagi. Slovenskim izseljencem v Ka¬ nadi in Združenih država pa kli¬ čemo: Podpirajte borbo španske¬ ga naroda, ker je tudi del borbe slovenskega naroda nad fašiz¬ mom. Vsem iskrene pozdrave in za¬ hvalo, GEO. MATEŠIČ, Plaza Altozano 192, Albacete, Spain. -O--- Naročnikom Primorcem Na nasvet naročnikov iz Brook lyna in Clevelanda, da naj bi Na¬ prej prinašal tudi izvirna poro¬ čila iz Julijske Krajine, kakor jih prinaša iz Jugoslavije in Slove¬ nije, se je uredništvo obrnilo na več oseb v Primorju za redno dopisovanje. Upamo, da bomo v nekaj tednih v stanju, ugoditi že Iji številnih čitateljev iz Primor¬ ja z Izvirnimi poročili iz zasuž- NOV RUDNIK PRI CELJU. — V Galiciji pri Celju so že pred sto leti kopali železni oksid, iz katerega so potem topili železo. Sedaj so začeli kopati znova. Najpre bo zaposlenih samo 20 delavcev s čistilnimi deli, po zneje pa bodo število znatno povišali, če se bo delo izplačevalo. Kako žive japonski kmetje Ogromna bremena nalaga sedanja vojna japonskega imperializma de¬ lovnemu ljudstvu in predvsem delav¬ cem in kmetom. Mnogi japonski pi¬ satelji so že postavili vprašanje, kaj bo, če se Japonska zaplete v vojno s kako državo, ki ji bo mogla posta¬ viti nasproti po vseh modernih pravi¬ lih oboroženo vojsko, recimo, s Sov¬ jetsko Zvezo ali pa z Zedinjenimi dr¬ žavami. V tem primeru bo tudi krv¬ ni davek, ki ga bo moral japonski kmet plačati japonskemu imperializ¬ mu, mnogo večji in bo odločilno vpli¬ val na razpolojenje, s katerim bo ja¬ ponski kmet šel v vojno, s tem pa tudi na rezultat vojne same. Še pred sedanjo japonsko akcijo na Kitajskem je napredni japonski pi¬ satelj K. Jošina postavil to vpraša¬ nje in nanj takole odgovoril: “Ako se japonska mobilizira za vojno proti SSSR ali USA—ji tedaj ne bo zadostovalo samo nekaj divi¬ zij, kakor v boju s kitajskimi parti¬ zani, marveč ogromna armada — ali bodo takrat japonski kmetje šli v vojno ? V naši vasi gredo kmetje na polje še preden svane dan in se vračajo, ko se pojavijo zvezde ne nebu. Ves dan delajo, pripognjeni nad zemljo. Za¬ radi slabe hrane celo najmočnejši kmetje kmalu shirajo in največkrat umirajo že v štiridesetem letu. Nji¬ hova koža je prepečena v souncu, su¬ ha, prašna, na čelu so globoke gu¬ be, iz upadlih lic jim strle lične kos¬ ti in pod očmi nosijo temne kolobar¬ je. Njihova obleka je podobna vre¬ či. Oni, njihove žene in otroci, vsi delajo bosi. Ne govore mnogo in nasproti tujcu so nezaupljivi. Siro¬ mašni kmet bi se napil, če bi se mo¬ gel, toda naš kmet za to nikdar nima denarja. On zasluži tako malo, da komaj izplačuje obresti za dolgove in da pripravi naslednjo žetev. Me¬ sa in rib že zdavnaj ne je več. Niti riža nima več. Hrani se z nekako kašo iz korenja, žita in repe, ki jo kuha v slani vodi. Kadar je praznik, tedaj je posušene slanike. Več ko tri petine japonskega prebivalstva na ta način strada...” Od pamtiveka imennjejo japonske¬ ga kmeta “midsu nomi”, kar pomeni človeka, ki pije vodo, Vodopivec. Sko¬ raj 70% vaškega prebivalstva ima manj ko i cio zemlje (1 cio je 0.945 zakupu, torej ni niti njegova lastnina. Japonska je dežela z razvito indus¬ trijo,pa vendar v poljedelstvu ne upo¬ rabljajo strojev. Okrog 4.5 milijo¬ na kmečkih gospodarstev nima niti konja niti kake druge živine. Na po¬ lju uporabljajo skoraj izključno le človeško delovno silo. Dolgovi japonskega kmeta so o- gromni. Takisto je ogromen davčni vijak. Od tega večidel gre za vojne izdatke. Tisoči propadlih kmetov be- že v mesta, kjer se nadejajo, da bo¬ do ohranili golo življenje kot delavci v velikih industrijskih podjetjih. Posebno težak je položaj v severo¬ vzhodni pokrajini Tohoku. Tako piše japonski list “Nici-Nici”: “Nič manj ko 700.000 kmetov v Thoko strada. Otroci stradajo. V šoli med poukom dostikrat od lakote padajo v nezavest.” Neki drugi meščanski list pa piše: “Kmetje iz Tohoku se hranijo z list jem, drevesno skorjo in korenjem. To¬ hoku se je izpremenil v pekel in ne moremo najti besedi, da bi popisali grozote, ki tam vladajo. Dekleta na debelo prodajajo v tovarne in v javne hiše. Samo v okrožju Akita je bilo leta 1933. prodanih več kot 300.000 vaških deklet med 16. in 23. letom v tovarne in javne hiše.” Čez nekaj let se dekleta vračajo iz tovarne nazaj na deželo, uničena in z načetimi pljuči. “Ponosna tekstilna industrija našega cesarstva,” stoji v nekem zdravniškem poročilu, “ki je na svetovnem trgu tolkla Lancashire, vsako leto meče iz sebe 14.000 pljučno bolnih deklet izpod 20 let, ki so se ob¬ vezale (čitaj: ki so bile prodane), da bodo delale v tovarni.” Jošina konča svoje poročilo o polo¬ žaju japonskega kmeta takole: “Veleposestniki krvavo dušijo vsak odpor kmetov. Kmetje in zakupniki se že z orožjem v roki bore s policaji in žandarji: Oni celo napadajo žan- darmerijske postaje in sodišča in os- in osvobojajo zaprte puntarje. Neki znani meščanski ekonomist, ki se zgraža nad “neizbežnim razvojem stvari”, nas je nedavno spomnil na krvavo zadušeno Vstajo riža v letu 1918, ki je nastala sredi največje konjunkture v industriji, ravno za ča¬ sa japonske imperialistične vojne. — Na dvesto krajih so se dvignile mno¬ žice, na dvajset mest so morale biti proti njim poslane redne čete. Re¬ volucionarni val se je razširil na naj¬ večje tovarne, delavci so stopali v stavke. Kmetje in kmetice so se hrabro borile, čeprav niso imeli pred seboj jasnega cilja. Njihova vstaja je bila zadušena. Toda Vstaja riža še danas ni pozabljena. In v sluča¬ ju, da bi se Japonska zapletla v voj¬ no z eno od zgoraj omenjenih držav, bi bila ta vojna z ozirom na držanje metov in delavcev v zaledju za ja¬ ponski imperializem vsekako usod¬ na.” G. D. Čega se Hitler in Mus¬ solini bojita? Frank Kerže v “Glasu Naro¬ da” to-le pravi: “Če govorimo o svetovni voj¬ ni, je naravno, da ne smemo iz¬ pustiti Rusije. Res je, da je ne moremo ustaviti v nobeno zvezo, ker je tako nekaj novega in sa¬ mostojnega, da res ne spada ni¬ kamor. Zakaj Rusija ni samo sve tovna država —naj večja na sve¬ tu — ona je danes precej včč: ONA JE IDEJA. In kot taka sto¬ ji brez kompromisa, sama zase v svojem velikem delu. Sama zase? Ne docela. Delala je do danes povsod za svetovni mir in bolj radikalnega zdravila proti vojnam še ni bilo do danes kakor je bil predlog Litvinova: preprečite vojno s tem, da od¬ pravite orožje. Rusija je danes mistična sila: nikdo ne ve, kako velika je in ka¬ ko močna. To je edino, kar drži nazaj Hitlerja. Po svojih ovadu¬ hih sicer lahko vse dobro iznaj- de, kakšna je ruska vojna moč, kako je oborožena^ koliko aero- planov ima in drugo. Ne more pa pronajti, koliko Rusov je — v Hitlerjevi domeni sami. Zakaj ideja je kakor zrak: vi¬ diš ga ne, čutiš pa povsod. Ide¬ ja živi sto in tisočletja ter čaka samo priliko, da stopi v življe¬ nje. Kaj bi dala danes Hitler in Mussolini, ko bi se dalo spraviti s sveta to, kar živi v Rusiji? Ka¬ ko težko jima mora biti, ko štu¬ dirata po stenah mape svojih us¬ pehov. Same zmage na desno in levo. A med zmagami od desne in leve se vije kakor neviden duh ideja velike Rusije. Mrzel pot ji¬ ma stopa na čelo in vprašujeta se zaman: le kako bi. Za vse je nekaka rešitev, le za to ni no¬ benega zdravila, nobene pomoči, kar je v Rusiji.” Pametne besede “Ko čitam Prosveto, se mi zdi, kakor bi imeli med seboj loja- liste in rebele, ker smo se za¬ čeli mlatiti, kakor Green in Le- wis, ki gonita delavce proti de¬ lavcem, kapitalisti se pa v pest smejelo. čitatelji Prosvete mo¬ ramo držati delavec z delavcem, ako hočemo kaj doseči v našo lastno korist, v korist nas vseh.” (Iz dopisa Martin Klariča iz Akrona, Ohio “Kakor lojalisti in rebeli,” v Prosveti od 18. feb.) “V naši Prosveti je precej ko¬ mentarja od strani urednikov in dopisnikov glede demokracije. Tudi to si ljudje po svoje tol- mačio. Kar se mene tiče, rečem samo toliko: Ne vem, pač pa upam, da pride; ampak prej ne, dokler se ne poslovi današnji krivični sistem. Da se pa od¬ strani, bo treba malo več ko glasovnice, katero nekateri toli¬ ko naglašajo. (George Gornik iz Bellinghama, Wash., v Pro¬ sveti od 22. februarja.) --o- Ogledalo: Lista “Napreja” se loteva sušica, zato ne bo mo¬ gel naprej, temveč bo šel nazaj... Toda bognedaj, da bi mu (Mat¬ koviču) jaz želel, da bi izvršil samoumor, kakor ga je Schlan- der.” Take najprisčrnejše in “delavske” želje goji Nace žlemberger iz Piney Forka, O., ki niti ne čita lista, “što je ba¬ bi milo, to se babi snilo”, pravi¬ jo naši južni bratje. ŽRTVE JAPONSKEGA VELEKA¬ PITALA. — Rezultat 4 mesečne voj¬ ne je okrog 500,000 mrtvih vojakov brez civilnih žrtev! Materijalna škoda znaša preko 45 milijard dinarjev, ško de v trgovini še ni mogoče ceniti. Od števila mrtvih odpade na Kitajce o- krog 400,000, na Japonce 1000,000. O- krog Jangceja je usmrčenih okrog 150,000 civilnega prebivalstva. V šan- gaju je poolnoma uničenih 4225 fa- brik in delavnic. V bojnem ozemlju vlada večinoma glad. Tisoči kmetov so izgnani iz domačij in čeprav se je obe tala odlična žetev, gladujejo. V sa¬ mem šangaju umre dnevno 200 ljudi od gladu. Te suhe številke pa še z da- leka ne pokažejo trpljenja mučeniške- ga kitajsk ega naroda in strahot vojne. Na ta dejstva so naši sodrugi precej pozabili in ker so spustili iz vidika ta dejstva, so bili izne- nadeni; zato je za marsikoga pri šlo odkritje delovanja nemških in japonskih agentov v volčji ko¬ ži trockizma tako nepričakovano. (Nadaljevanje tega članka: o bistvu današnjega trockizma in o senčnatih straneh gospodar¬ skih uspehov, bo v prihodnji šte¬ vilki.) Ali ste poravnali svojo unij- sko članarino? če ne, storite to takoj! Pošiljajte pravočasno svoje do¬ pise! O procesih v Moskvi (Nadaljevanje s 1 strani) tra; stranka je v svojih okrožni cah svarila organizacije pred do¬ brodušnostjo in naivnostjo, ter zahtevala povečanje politične budnosti. Tudi ta svarila in opo mini niso delovani, kakor bi bilo treba . Kako da so sodrugi bili tako kratkovidni? Ali so mogoče postali slabši sodrugi in manj disciplinirani? Naravno, da to ni slučaj. Res pa je, da so naši stranki¬ ni sodrugi bili zaneseni z kolo- salnimi uspehi na fronti gospo¬ darske izgradnje in da so pre¬ zrli nekatera zelo važna dejstva, katere prezreti boljševiki nima¬ jo pravice. Oni so pozabili na eno osnovno dejstvo iz mednarodne¬ ga položaja ZSSR in na dva dej¬ stva, ki sta v zvezi z današnjimi spij oni in škodljivci in morilci, ki se prikrivajo s strankino član¬ sko izkaznico in ki se maskirajo kot boljševiki. Katere so te činjenice, katere so naši sodrugi prezrli? Prvič, to je kapitalistična so¬ seščina, ki obkrožuje sovjetsko državo, drugič so prezrli bistvo današnjega trockizma in tretjič so to senčnate strani velikega go spodarskega uspeha. Kiptalistična soseščina. Sovjet ska oblast je zmagala šele na šes stini sveta, ostalih pet šestin je še v oblasti kapitalizma. O, pri nas se dosti klepeče o kapitalis¬ tičnih d ržavah, premalo se pa misli o tem, da ta kapitalistič¬ na soseščina ni prazna fraza, tem več realna, neprijetna stvarnost Kapitalistični svet ki nas obda¬ ja, samo čaka prilike, da razbije našo državo, da spodkoplje nje¬ no silo, da jo kolikor se največ da oslabi. Na to dejstvo so naši sodrugi precej pozabili, čeprav baš to dejstvo določa podlago naših od- nošajev s kapitalističnim svetom. Vzemite buržuazne države. Na ivni ljudje bi mislili, da vladajo med njimi prijateljski odnošaji, ker so to države istega, kapita¬ lističnega tipa. Toda kaj takega mislijo samo naivneži. Resnica je, da med kapitalističnimi drža¬ vami odnošaji niso nič kaj pri¬ jateljski; ena država pošilja v drugo svoje špijone, škodljivce in mnogokrat svoje morilce. Vsa ka kapitalistična država se trudi v drugih kapitalističnih državah spraviti svoje agente na važna politična in gospodarska mesta — v cilju, da ji bodo pri roki in v pomoč “v slučaju potrebe,” ko bo treba rušiti zaledje za fronto, ko bo treba rušiti njihovo odpor¬ no moč. Tako je danes, tako je bilo v preteklosti. N. pr. Napoleonova Francija je mrgolela špijonov in škodljivcev iz Rusije, Nemčije, Avstrije in Anglije. In v ome¬ njenih državah je bilo polno francoskih agentov in špijonov. Dva atentata sta bila od tujih agentov organizirana na Napo- leona; tuji agenti so organizira¬ li več uporov proti Napoleonu v Vendeji (francoska provinca nad Parizom). Kaj je bila Napoleo¬ nova vlada? Buržoazna vlada, ki je udušila francosko revolucijo in ohranila samo one rezultate revolucije, ki so šli v prid in ko¬ rist veliki buržuaziji. Seveda so francoski napoleonovi agenti po¬ čenjali isto raboto in vračali mi¬ lo za drago v omenjenih drža¬ vah. Tako je bilo pred 130 leti in tako je tudi danes. Današnja ka¬ pitalistična Francija in Anglija (tudi Amerika, opomb, ured.) je polna nemških, italijanskih in japonskih agentov in obratno. Tak je zakon medsebojnih odno- šajev med kapitalističnimi drža¬ vami. Vprašajmo se, zakaj naj bi se kapitalistične države drugače ob našale napram ZSSR, kot se ob¬ našajo v odnošajih med kapita¬ lističnimi državami? Ali mislite da kapitalistični svet k nam ne pošilja še več špijonov in škod¬ ljivcev, kot v sosedne, kapitalis¬ tične države? Kdor je količkaj marksist, bo z lahkoto razumel, da razredni interesi naravndst silijo kapitalističen svet, da po¬ šilja k nam, v sovjetsko državo najmanj dvakrat, trikrat toliko špijonov in diversantov, kakor jih pošiljajo v druge, kapitalis¬ tične države. Niti trenutek ne smemo pozabljati na to, da bodo k -nam pošiljali špijone in škod¬ ljivce vse dotlej, dokler bomo ob¬ kroženi od kapitalističnih držav in da bo to špijonstvo tem moč- nejše t čim zapletenejša bo zaos¬ trujoča se svetovna situacija. Beležke o tem in onem V maju obišče Cleveland gospod dr. Adlešič iz Ljubljane. On upravlja z slovenskim glavnim mestom v starem kraju, “po milosti Belgrada in proti ljudski volji,” kakor se reče. Nihče ga ni volil niti izvolil, postavila ga je vlada. Pod Kramerjevim režimom ljud skega zatiranja je Ljubljančanom ko¬ mandiral dr. Dinko Puc; odkar je dr. Korošec sprejel v Belgradu službo po¬ licijskega ministra, komisari v Ljub¬ ljani dr. Adlešič. Ko ga bodo v Cle¬ velandu pozdravljali, mu bodo delali krivico, če ga bodo titulirali z župa¬ nom, kar on ni, ker je samo od zgoraj imenovani in ljubljančanom vsiljeni komisar. * * * Ker drugim štejemo za zlo, če kako neresnično vest, ki so jo objavili ne popravijo, se moramo tudi sami držati tega pravila, kar radi storimo. Ivan D. je v svoji notici rekel, da ni vedel v “Proletarcu” oznanila in oglaševa¬ nja za lepo knjigo “Železna reka. Ker nas je Joseph Maslo prijazno opo zoril, kje se tako naznanilo v “Prole¬ tarcu” lahko najde, smo ga šli iskati in ga na označenem mestu tudi našli. Ivan D. gotovo ne bo protestiral, ker to njegovo netočnost s tem popravlja- proti fašizmu, ker si nakopljete l ša¬ manizem. Ali J. M. Trunku res*" n« 1 znano, da je še vedno večina Sv et s demokratičnega in da gre danes L V>' proti fašizmu predvsem zato, d a ■ z a ohrani demokracija, to je politič„ a ** državljanska svoboda? Nekaj časa sem čitamo v obeh J 1 caških listih precej člankov i n d 0 ■ a j sov o, oziroma proti ljudski f r J'.' \ e . Iz vsega dosedaj objavljenega se vin' r »Č da pisci niso za ljudsko fronto, p bo d pa čitatelji iz teh člankov ne mor at razvideti, kaj nasprotniki ljudski “O fronte s svoje strani sami predla» a - “ kaj oni sami zastopajo. Iz argum/ v se tov proti ljudski fronti ki se v tej mo člankih ponavljajo je razvidno, da s „ gU no. “Pregovor pravi, da gre osel samo enkrat na led. Ljudje, ki so pametni, pa gredo tudi dvakrat in trikrat, ker si ničesar ne zapomnijo in ničesar ne nauče. Osla ne moreš varati s fraza¬ mi. Ljudi lahko. Ko jih ogoljufa eden se puste drugemu vleči za nos. Samo resnice se branijo.” (To piše star, delavski žurnalist. Upajmo, da ne iz lastnih izkušenj; toda odkod ta go¬ tovost, da se da ljudi varati s fraza¬ mi?) J. M. Trunku bi radi pojasnili tole: Če časopis, n. pr. “Amerikanski Slo¬ venec” priobči kako netočno ali celo izmišljeno vest, uredniki ali pisci za¬ to še niso lažniki. To se zgodi vsake¬ mu listu in se bo godilo najbrže do konca sveta. Krivica in greh se začne šele takrat, ko ostali tisk popravi na¬ pačno poročilo, nekateri pa nočejo laži spustiti iz rok in jo ponavljajo in po¬ navljajo skozi mesece in leta. Sicer pa nam je J. M. Trunk dolžan pojasnila na sledeča vprašanja, ki jih ponavljamo: Zakaj je z njegovega sta lišča pravilno, če Korošec sedi z mu¬ slimani, pravoslavnimi in z brezverci v eni vladi in v eni stranki, ko pa ka toliškim delavcem zabranpuje vsak stik in vsako sodelovanje z delavci drugih ver in s svobodomiselnimi? Ali ima J. M. Trunk na skledišču ena na¬ čela za vladajoče, druga pa za zati¬ rane? Človek ne živi samo od kruha, to je res. čudno pa je to, da se ta resnica s strani J. M. Trunka zelo vstrajno vtepa v glavo tistim, katerim tega kruha primanjkuje, to je našim de¬ lavcem, da pa še nismo imeli prilike niti slišati niti čitati pridiganja te resnice na ušesa in na vest tistih, ki imajo kruha preveč, ker ga utrgujejo svojim delojemalcem. Ena izmed neresnic, ki jih J. M. Trunk z vso svojo vnemo ponavlja že mesece in mesece je ta, da danes ni drugega kot fašizem ali komunizem. Ta neresnica je J. M. Trunku potreb¬ na zato, da odvrača čitatelje od boja proti fašizmu. On oznanja: ne bodite sla in pomena ljudske fronte ne t , čet' zumejo. Do te sodbe mora človek p b „ a r ti, ker argumenti, ki se navajajo Pt( | b uB ti ljudski fronti ne odgovarjajo stv a , ba v nosti, ker so za lasje privlečeni, ^ r jki nosno iz trockistične literature sani. Prepj vas- V Treba bo o tem vprašanju resno j, z ili stvarno govoriti, ker bi bila škod; ii se da bi Slovenci v Ameriki imeli o ljy j^ai ski fronti tako zverižene predsta-,. stva kot so v članki nasprotnikov ljudsi | 3 nc fronte. stra Ljudska fronta ni kaka stranka j D' organizacija, temveč program z dol { zaci. čenim okvirjem, na podlagi katere;; sti, se razne samostojne stranke in org; dok£ nizacije sporazumejo za skupno m veli! stopanje. Ljudska fronta v Franc} narc katero tvorijo v glavnem tri velik mag stranke: socijalisti, komunisti in rs za P dikali, ni nikako združenje teh strank bi t ker vsaka stranka še naprej dele} z gol; kot je preje. Nobena stranka se ni oi vseh rekla svojega strankarskega prot® dov ma i a širi in razvija koliko se 4 D Vsem trem strankam, ki se medsek na < v mnogih vprašanjih zelo razlikuje} —= pa so nekatere stvari skupne in za t. skupne zahteve nastopajo vse tri stre ke skupaj, Jasno je ,da tak progr« ljudske fronte ne more biti progni K ene stranke, temveč produkt spora:; ma ali kompromisa. V Franciji v p rad tovih vprašanjih nastopajo vse t jc n stranke ljudske fronte skupaj, v dn V gih samo socijalisti in komunisti sfe z V( paj, v ostalih pa hodijo vsak svoj ggm pot. j z ^ Tudi pri nas se mnogo že govori pači potrebi enotnosti, tako med Sloveni cagi kakor med ameriškim ljudstvom sploi bilo Tudi do te enotnosti ne bo prišlo ni fašis na socijalističnem, niti na komun} sede tičnem, niti na kakem drugem strit“Gla karskem programu, temveč samo s pe S podlagi nekake amerikanske ljudndar fronte, ki se lahko tudi drugače im gov <3 nuje. N. pr. za mir, za demokracij zast< za delavsko zaščitno zakonodajo, t gosp obdavčevanje velekapitalističnih pril litičl tov in še za mnogo sličnih zadevi lllzii socijalisti, komunisti, CIO unije in n V Ar ni demokratski in republikanski pot V ur ki. Kaj je naravnejše kot to, da i trgo imenovani sporazumejo za enotno i stopanje za ono, za kar so vsi. K* 0( j tega ne bo treba nikomur likvidira" gj QV( svoje stranke, temveč obratno. Dal y skupnost močnejša, bo vsak izmed p tovei godbenikov moral skrbeti na ta naS' P rog da svojo stranko ali organizacijo č« upjj^. bolj okrepi. i Seda Že iz rečenega se vidi, da je ljudA ^ fronta nekaj povsem drugega, kot ! ^ c trdi v Chicagi iz nevednosti ali hujših razlogov. K Pada J! e t' ‘SODOBNOST” ŠTEV. 1—2 Dvojna, januarska in februarska žtevilka slovenske revije “Sodobnost”, prinaša sledečo vsebino: Iz včeraj v jutri (Fordo Kozak); V opombo Alfredu šerku (Igo Gruden); Ob Zupančičevi šestdesteletnici (An¬ ton Slodnjak); Mali Babilon (Tone Čufar); Vikerče (Lili N>vy); Vrazo¬ vo pojmovanje ilirizma (Fran Pet¬ re) ; Silvestrova zdravica (Igo Gru¬ den) ; Dve razdobji fašizma na Slo¬ venskem (A. Poljanec); Stavkovni val u Sloveniji v 1. 1936 in 1936 (Vito Kraigher); Dr. Alfred šerko; Reflek¬ sije: O “velikem tekstu” (Josip Vid¬ mar); Kritika: Tone Seliškar, Pesmi pričakovanja (Lino Legiša); Politič¬ ni obzornik: Realna politika (Albert Kos); Iz angleškega političnega živ¬ ljenja (Janko Sernec); Likovna umet¬ nost: Razstava del Janeza in Juri¬ ja Šubica (France Mesenel); Iz knjig; Politik ali vzgojitelj? (Joža Vilfan); Glose k memoarom maršala Marmonta (Branko Rudolf); Kroni¬ ka: Slovenski pesniki v Moskvi (Ju¬ rij Ris). Sodobnost” mora čitati vsak, ki hoče slediti razmeram in razvoju v starem kraju, saj je ta revija ona publikacija, v kateri prihajajo do be¬ sede najboljši slovenski pisatelji, znanstveniki, politiki in umetniki. “Sodobnost”, ki stane za inozem¬ stvo 150— Din. letno (dvanajst zvezkov po 48 strani), bi morala biti v vseh slovenskih čitalnicah in knjiž¬ nicah v Ameriki. Naroča se v Ljub¬ ljani, Breg 10 11. ‘CANKARJEV GLASNIK’ “§ e ŠTEV. 7 i • Pik Februarska številka mesečnika > leposlovje in pouk “Cankarjev ( 'M : ^ I® Pt mk” ima sledečo vsebino: Oton Zupančič; Pesnik; Pet s^JPars tiska; Pesem v mraku; Milan Me ; Klalo šek: Materino maščevanje; Reakcij . SV ( namo zakotje Anglije; Mark T""kr a } Pasja zgodba; Sovraštvo; Kruh, 5 go so in mleko; Izgnanci; Japonska rijalistična psihologija; Žensko po^ki jjj je: Ženske v Nemčiji; E. K.: J u zmota; Za gospodinje. 10 ki “Cankarjev Glasnik” se naroča »^oti, St. Clair Ave., Cleveland, Obfa stane letno $3.00, poletno pa $1-' 75 2 s b ] še niste naročeni, storite to t ak l 0 -r de •Stv a Kako se v JugoslaVp^ voli senatorje? Jjeni __ gl ka jugosi^do; “Volitve” v senat se v takole vršijo: Polovico senatorjev nuje sama vlada brez vsakih po svoji volji. Ostalo polovico . P izvedla vlada sama s svoj 1011 ^ h k ■ra C IlE ' .L. ^ čenči. Taka je “demokracija Slo'*«! % slaviji, ki se “Ameriškemu ^ in “Aemeriški Domovini” tak° Lv ^ Poravnajte naročnin 0- \ s »o °. ^ °H 'v£ a N; Se Viit' '»‘o. v' 1 ' ,”"5 »«•5 Matešič* ki je šel iz Timmin- f) T Španijo, nam je posla: 11 .pismo- želimo, da bi nje- '0 d P e pomagale premagati sa- ’i t> ese ., j., hočejo zadaviti akcijo > __ URED. >' anC0, teruelska fronta, 25. JAN. -38 gtanju opisati velike in si- na ge republikanske arma- f Vrsticah nimam namena po- ,. g To bom storil v bližnji \ti o te * ^te. 1 . »i’ 'dobivamo redno. Izmed N8i> t alih poročil, željno zasleduje- ‘Jkaz prispevkov ZA AM- ovek jajo s Hj fa. Pri. Pro. 8t Vit ceni > Od. re Prepj. r esno j, t * ko n org a . ipno t, a . Franciji ri velik e i in ra. i strank, j deluje se ni od- Progra- o se da, nedseboj slikujejo, in za te tri stran program program s porazu- iji v go- vse tri i, v dru- isti sku- ik svojo ' c0 .” Veselimo se, da za našo '‘ ledi po borbeni poti proti med- If^ r _ r'' einU fašizmu tudi akcija za am težko zasluženi denar na- slovenski izseljenci v Ame- govon Slovenci, m sploh, rišlo niti somunis- n stran- samo na ljudske ače ime- okracijo, dajo, za ih profi- cadev so je in raz iki politi r, da se otno na- rsi. Radi kvidirati Da b« ;med P°' ta način, ;ijo čim gj-ed3i 2, marca 1938 nifOVOLJCI V ŠPANIJI ŽELJNO PRIČA- Kujejo na povedano a mbulanco s „ Jloj namen je danes opi¬ lijo 0 na ® ih željah, željah .osti dar prostovoljcem, ki naj dokaže solidarnost £ '. J4 številki “Napreja” smo opa¬ jaj, kar na P° n °s Slovencev, „anj P a koristno borbi za demo- lj 8 jn napredek delovnega ljud jfamreč to, da akcija za ambu- ' na eni strani popušča, na drugi ui pa da se sabotira, gafci — člani slovenskih organi- ji Katoličani, socijalisti, komuni- pjogresivci itd.! Ni bolj očitnega (jJ!J za nas, da nam vsem preti g, nevarnost, kot borba španskega k pa je nujnost slehernega po- jjati in uplivati na združeno akcijo, Jtmoč borbi španskega naroda—to i joral vsak uvideti. Ta borba ni ,,lj borba španskega, temveč borba sd zatiranih in podjarmljenih naro- I,proti fašizmu. }fi Slovenski protifašisti' v četi Iva i Cankarja, zavedajoč se gornjega, smo prihiteli na pomoč španskemu na rodu. Nas ni ovirala dolgotrajna pot, aretacije, mrzli veter visokih Snežni¬ ka* da dosežemo svoj cilj. V Španiji se obenem borimo za slovenski narod, na katerega prežita Hitler in Musso¬ lini. Bratje in sestre, delavci v rudnikih in tovarnah Amerike. Vi bi lahko mno go naredili na vaših društvenih sejah, na vaših unijskih sejah in drugih zborovanjih. Ne zapustite plemenite stvari, ki jo je povzela clevelandska federacija SNPJ za ambulanco. Vas je dovolj in mi upamo, da boste vaš «1] z lahkoto dosegli, ako se resno primete dela. Saj ni treba, da je to kaka posebna stvar. Ambulanca bo po magala prenašati ranjence, naše fante, rojake, sosede iz Slovenije v Španiji. To bo nam olajšava, to bo nova moč. In vsak izmed nas, akoravno v boj¬ nem metežu smrti in življenja, se bo spomnil na vas, na vašo pomoč, ko mu bo v zaledju ambulanca, kot vez in dokaz vaše solidarnosti v borbi za ljudske pravice in slovenskega naroda. Odbor za ambulanco rabi pomoč. Mi Slovenci ne smemo korakati samo do polovice poti, ampak do cilja. Slovenci ne smejo biti saboterji naprednega de lovanja za svobodo. Vi delavci v tovar nah in rudnikih, kjer se preliva pot za kapitaliste, morate saboterje raz¬ galiti, da jih bo videl sleherni dela vec, da jih spozna v pravi luči. Podvzeta akcija za ambulanco naj doseže svoj uspeh, ki bo pričal da so slovenski izseljenci na strani pravi ce, napredka in kulture. Teh načel se držimo mi vsi v “Cankarjevi četi.” V imenu čete “Ivan Cankar” izro¬ čamo bojne pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam v tujini in domovini. JURIJ MATEŠIČ, S.R.I. Plaza Altozano 192, ALBACETE, SPAIN. “NAPREJ” Stran S. Dopisi iz slovenskih naselbin v Ameriki. “Naprej” pospešuje napredek Ker naš list Naprej povzroča ecej prahu v Chicagi, bi jaz rad pisal par besed in izrazil svo- |! mnenje. Ko je začel Naprej izhajati in i velikimi skoki napredovati, n pričakoval odpora in kritike i gotovih krogov, toda ne na kot to delajo sedaj v Chi- Oni trdijo, da Napreja ni lilo treba, da imamo dovolj »stičnih listov. , Našteli so jih Am. Med te prištevajo tudi Naroda”. V tem se jaz te strinjan. “GN.” ni bil nik- larmilitanten delavski list. Nje- prva naloga ni braniti in stopati delavske interese na »odarskem, kulturnem in po- fanem polju in delati na orga- “fanju slovenskega delavstva • Ameriki. “GN.” ni niti tiskan ki tiskarni, on je pristno lovsko podjetje. A drugi strani bi bilo želeti • "rosvete, da služi v korist ^'encem in delavski interesom menki splošno, ne samo go¬ lu, |A" krogu. Tak list k6t je Ve i a , bi lahko imel velik .’ večji kot ga ima , ljudska i, kot se ali P a ' a VIK” rnika & »v Glas- t sto l et t Mecb e ' £eakcij°' T-vvai 11 ' ruh, **' ia i®P e ’ o pogk' Julk> na A Članek oca Ohio, $1.75.. ; akoj 641 1 in če lavtf ? gosla^ 1 •jev < 1 vollt ne , tudi » e župa” 1 ’ posia^ neno*j kih ma) vani ;o OV 01 ' m oCp/ž j ’ v i nat* 16 " v pt od' Ilove« 1 dop a ' »I je bilo treba lista kot j e J'5’ nam pričajo vzroki pro- starih časopisov. Da zavedajo pri Prosveti, v iek z dne 23. febr. t. 1. ,„ nasi za ved.nosti”, ki pravi: i,p ^ em ko ima naš dnev- ; '«'osveta) resno borbo z it m i potežkočami, ker ^Ovprf ° nar °enikov in mu je ono ogrožen obstanek, se A ar za P rav svoir! DlC A ? men i i n podpira itjti nai ’očnino tuj, največ- !° Jr 1 nasproten list. Mno- Aen c anov daje moralno in jjjjPodporo drugim listom, : ! i5t a j. . st, jjejo privatniki in ki ki 1 - Z r r . azeva l n ik, namenov f «ti J. 1Zaa jaj° za delavske ko- Nsvetn ° A se naročili na % ^ ’ s čim bi podprli svoj ’ s o (j e A a . iastujemo in izdaj a- Ak t C1 ’ za j z °bt’ az b° in na- \ p 61 ’ s Plošne koristi delav- A a vnanje takih članov je u Paj ; ?1 lno , ln skodli j ivo nam m tukaj naša lo- No šepjA a zavednost spet Sffe. šej>a pri Prosveti ni Nar ocnikov se ne dobi s J' Av^Pj.sanj em in z psovka- Asvm' ^.koče napredovati, ' v °iih u Piiv, se mora držati Jj lt t jj a ei 'hic.^ (Ako nima šif ha H,. P ro dajo mu ne preo- ■■S nn+fA a kot služiti delav- e bam!) že več listov :Aown bl!o ustanovljenih, to- I 1 so, ker niso služili A asa in okolnostim. bivši urednik iSete t c cm cm ppp ‘toeJi le pred letom in h t?°7 al ’ da Napre i n e bo da bo propadel v šes- naši inteligenti včasih motijo. Te njihove zmote ne škodujejo samo njim, pač pa škodujejo ce¬ lotnemu delavskemu gibanju. Ker kot pisatelji in voditelji imajo gotovo število čitateljev, ki jim slepo sledijo. Nihče se ne bo naročil na Prosveto ali kaki drugi list iz sa¬ mega “patrijotizma”, zato, ker predstavlja gotovo organizacijo, pa naj bo ta organizacija še tako dobra in napredna, ako ni list po njihovem mnenju dober. Protifašistični list ima bolj važno nalogo kot psovati in tra¬ titi čas z neumestno kritiko, po¬ sebno danes, ker se godijo tako velike krivice proti delavstvu po celem svetu in posebno v naši stari domovini. Časi se spreminjajo, toda ne¬ katere naše delavske organizaci¬ je so zaostale v nekakem zasto¬ ju, iz katerega jih je težko ga¬ niti. Ameriška delavska fede¬ racija je ena taka organizacija. Dočim je članstvo dokaj napred¬ no, se mora boriti z nazadnjaš¬ kim vodstvom. Mesto da bi nam naši voditelji kazali pot v boljšo bodočnost, jih moramo^ mi riniti naprej. Ker sami nočejo naprej, ne dopuščajo, da drugi napredj uj ej o. A. Glažar, Brooklyn, N. Y. SLOVENSKI JEZIK V PRI¬ MORJU NE ZATIRAJO SAMO FAŠISTI. Clevelandska “A. D.” prina¬ ša brez vsake besede protesta ali neodobravanj a sledeče poročilo iz Primorja: “Decembrski uradni list gorič¬ kega ordinariata prinaša odlok, s katerim so naprošeni vsi gg. duhovniki, da dopisujejo z nad¬ škofijsko kurijo v zadevah, ki se tičejo gospodarskih vprašanj, v italijanskem jeziku; ukrep se utemeljuje s tem, da P om *!p drugačno dopisovanje izgu o sa in sitnosti. V drugih zade¬ vah je dovoljeno častit 1 duhovš¬ čini dopisovanje v latinščini. Slovenski jezik je torej v Pri¬ morju izrinjen ne samo 1Z šističnih šol, uradov m drugi javnih institucij, temveč tudi iz cerkvene notranje admimstraci je.... ‘^ecih. _ V Harmarville, Pa. je lokal UMWA sklical spominsko sejo za Georgom Soičem, ki je se kot prostovoljec v Španijo m o katerem je prišla vest, da je pa del na fronti. ___—o---— _ Od 1. novembra 1936, ko so fa¬ šisti nrišli pred Madrid, pa do 1. de¬ cembra 1937, je bilo sedem trsoc cm i- stov pobitih od letalskih m artileri] Razvidno je, da sel skih granat. Posnemajte lep vzgled! Brooklyn, N. Y. Tukaj v Brooklynu smo do se¬ daj zamudili storiti važno delo katero bi moralo biti izvršeno še pred Božičem. „ Kakoi ‘ je čitateljem Napreja ze znano, različne organizacije v Ameriki pošiljajo pakete prosto¬ voljcem v Španiji. Tudi mi smo se zav zeli, da izpolnimo to važno delo. Hočemo se spomniti na hra bre junake “Cankarjeve čete”, katera pomaga braniti špansko ljudstvo pred fašizmom. Rojaki in čitatelji Napreja v naši okolici ste naprošeni, če ima te kaj takšnih reči kot primer čokolado, tobak, cigarete, svetil¬ ke z baterijami, nož, brivni set, milo, nogavice, itd., prinesite jih k rojaku ANTONU GLAŽARJU, 818 HART ST., BROOKLYN. Ka kor hitro bomo imeli primerno zbirko, jo bomo odposlali v Špa¬ nijo, tako da jo bodo naši bojev¬ niki sprejeli pred Veliko nočjo. Jernej Corel. BROOKLYN, N. Y. Pred menoj imam sliko, ki je bila vzeta meseca maja lansko leto v Prospect parku v Brook- lynu in pod njo je napis: “Slo¬ venska skupina v narodnih no¬ šah.” Prvi par poleg godca na sliki sta: Mr. in mrs. Jack Hribar, a žalibog, da zadnje ni več med živimi. Mary Hribar, roj. Zu¬ panc, doma iz Količevega pri Domžalah, je bila danes dne 26. feb. položena k večnemu počitku. Vsa preater new yorška naselbi¬ na se je často odzvala in nepriti- rano je, če trdim, da toliko lju¬ di na pokopališču še nisem vi¬ del solznih oči kot danes. Saj je bila pokojna Mary Hri¬ bar poosebljena mladost in pol¬ na življenja. Priljubljena med nami in spoštovana od vsakogar, kdor jo je poznal. V najlepši življenski dobi, stara komaj 33 let, je za vedno zapustila ljublje¬ nega moža Jakoba Hribarja, dve mladoletni hčerki, priletno ma¬ ter in še več bližnjih in daljnih sorodnikov. Vsem sorodnikom, ki so v ža¬ losti prizadeti, v imenu naše slo¬ venske naselbine, naše iskreno, najprisrčnejše sožalje. Tako ginejo ena za druge na¬ še žene, matere, in tovarniške delavke obenem. Ko vidi dobra, zvesta žena, da možu ni nikakor mogoče preskrbeti družini po¬ trebnega vsakdanjega kruha, mu radevolje priskoči na po¬ moč. Pa pride usodno naključ¬ je, ali nesreča, žena delavka prične bolehati in po nekaj me¬ secih pojemati kot dogorena sveča. Tudi življenje te mlade matere je izgorelo v boju za živ¬ ljenski obstanek družine in se¬ be. In koliko milijonov je takih primerov širom tega krivičnega sveta! Zato zavedni delavci, na stražo. Slepomišenje med de¬ lavstvom naj enkrat za vselej preneha. Kdor misli, da ima za¬ dosti, naj pusti delo in službo drugemu, pa naj se uvrsti v ka¬ pitalistične vrste, da se bomo poznali. Vsi drugi pa naj stopi¬ jo v delavske redove, med sebi enake. Delavske razmere v splošnem v New Yorku, pri naši možki slamnikarski industriji, so letos, menda od časa, ko se je ta in¬ dustrija pričela tu, naj slabše. Kakor čujem, je enako tudi pri drugih različnih delih tu m ši¬ rom države, povsod enako. Vse¬ ga zadosti, preveč, samo uma¬ zanega pairja manjka. Poročevalec. PRIKLJUČITE SE LIGI ZA MIR IN DEMOKRACIJO POROČILO ZASTOPNIKOV FEDE¬ RACIJE ZAPADNE PENN- SYLVANIJE Na kongresu proti vojni in fašizmu ki se je vršil v Pittsburghu od 26-28. novembra 1937, sva zastopala federa¬ cijo SNPJ za Zapadno Pennsylvani- jo jaz in br. George Witkovich. Na zadnji seji federacije sva podala po¬ ročilo o izidu in sklepih kongresa, že¬ lja zastopnikov na konferenci pa je bila, da se poročilo objavi v Prosveti in drugih listih, tako da bodo lahko tudi drugi člani vedeli o delovanju Lige za mir in demokracijo. Kongres je pokazal stališče ame¬ riškega ljudstva proti vojni in fašiz¬ mu. Zastopane so bile vse stroke in menda vse narodnosti brez ozira na versko ali politično prepričanje. Vsi so imeli samo eden cilj, to je borba proti vojni in fašizmu, zavedajoč se, da je fašizem največji nasprotnik svo bode in delovnega ljudstva. Na kongresu je bilo navzočih 1,416 zastopnikov, ki so zastopali 4,025,920 članov. Podpornih in tujerodnih orga¬ nizacij je bilo zastopanih 321 s 347 delegati, ki so zastopali 423,447 čla¬ nov. Druge organizacije pa so bile za¬ stopane kot sledi: Ameriška Liga, izo¬ braževalne in kulturne organizacije, raznp politične organizacije, delavske unije in postojanke CIO in ADF, or¬ ganizacija za pomoč Španiji- in Ki¬ tajski, ženske organizacije, protifa¬ šistične, veteranske, torej skupaj je bilo zastopano 1050 organizacij s prej omenjenim številom zastopnikov. Sklep in program Lige za mir in demokracijo za leto 1938 je sledeči: Liga se imenuje Ameriška liga za mir in demokracijo. Program lige je, da organizira pomožni odbor, ki bo žago varjal delavske pravice, če slučajno preti nevarnost delavstvu od strani delodajalcev ali pa državnih oblasteh; pritiskati na kongres Združenih dr¬ žav, da sprejme protilinčarski zakon; gledati, da se izvede podržavljenje iz delavanja orožja in municije, kakor tudi delovati na tem, da se prepove izvoz, izvzemši če kongres dovoli v pomoč državam, katere so napadene od sovražnika; zahtevati od ameriške vlade, da v zunanji politiki prizna raz liko med napadalci in napadenimi dr¬ žavami; deluje za bojkotiranje japon¬ skega blaga; varovati in razširjati de mokracijo in civilne svobodščine v vseh krajih Amerike; Amerika pa naj se drži proč od vojne in tako pomaga pre prečiti drugo svetovno vojno. Med resolucijami so bile sprejete sledeče: Poziv na predsednika Združe¬ nih Držav, v kateri se zahteva od nje¬ ga in državnega departmenta, da do¬ voli pošiljanje orožja Kitajski in Špa¬ niji. Od kongresa se zahteva, da sprej me Bill No. 517, ki daje pravico pred¬ sedniku Združenih Držav da skupno z drugimi državami prepove izvažanje surovin v Japonsko, Nemčijo in Itali F 1 ' Sprejeta je bila tudi resolucija, v kateri se branijo delavske pravice, da se ne bodo zlorabljali brezposelni de¬ lavci, da bi bili primorani stavkoka¬ zih, češ, če nočete delati, pa ne dobite podpore. Ta resolucija je važna vsled tega, ker je kapital vedno upal, da bo STANDARVILLE, UTAH V naši Carbon County so zelo mizerni časi. Mutual Coal Co. je od novega leta sem delala samo en dan. In ne samo to ; majnen od te kompanije niso dobili pla¬ če niti za december ine se <2- Diu- ge kompanije odpuščajo kar na veliko, po 40 in po sesdeset na- enkrat. Zaprejo rudnik, delav¬ cem pa dajo čeke, ki nimajo no¬ bene vrednosti.. .Rudari so bih nvi sili eni stopiti v strajk za svoje pravice. Odpuščeni so Ljkč P samci Mne dotavaio nB. ssaiisfeii- a »- is " ik - Meadow Lands, Pa. K° v PfM™ 'JiTS P>^o- naročnikov ker Ktobimo.-a.bitivvsakih.s. isffrs"- Frank Ferlich. brezposelne lahko vporabljal v stav- kolomske namene. KongTes je sprejel sklep, s katerim se podpira in deluje za poravnavo spora in združenja med CIO in ADF, da bo delavstvo v resni¬ ci sposobno voditi boj proti narašču- joči reakciji in napadom. Kongres zahteva takojšnjo oprosti¬ tev Thomas Mooneyja; za sprejem pro tiiinčarskega zakona, da se vsaj ne¬ koliko omeji strašno postopanje in te rur nad črnci v južnih državah in po¬ vsod. Zahteva se oprostitev scotts- borskih žrtev. V Ligi za mir in demokracijo so lahko včlanjene in sodelujejo vse or¬ ganizacije, ki se strinjajo in delujejo za razširjanje demokratskih pravic, (izvzete so samo politične stranke iz razloga, ker vse ne sodelujejo) in po samezniki. Članarina na leto je kot sledi: za organizacije s 100,000 lani $100; 50,000 člani in več $75.00; od 10,000 do 50,000 članov $50,00; od 5 do 10 tisoč članov $25; 5000 ali pa manj članov pa $10 na leto; posamez¬ ni člani pa po 50c na leto, izvemši brezposelnih delacev. Program lige se lahko spremeni z večino glasov na kongresu vsako leto. (Federacija SNPJ v Zapadni Penni je članica te lige). Anton Rednak, št. 300, Braddock, Pa. Iz federacijske seje SSPZ v Coverdale PITTSBURGH V nedeljo dne 6. marca ob 2 po poldne bo velik politični shod v Slovenskem Domu. Prijatelji odvetnika Ludvika Zupančiča, ki kandidira u dr¬ žavno legislaturo v 11. distriktu (prejšnji 12 distrikt, ki mogo¬ če zopet dobi staro številko), sklicujejo velik politični shod, na katerem bodo razni govorniki dali svoja mnenja, zakaj je po¬ trebno, da oddajo svoje glasove v primarnih volitvah^ njemu. V enajstem distriktu živi mnogo slovenskih delavskih družin, na katere se Zupančič obrača za podporo. To so mesta Carnegie, McKees Rocks, Bridgeville, Co¬ verdale, Library, Broughton, Willock in South Side. Na shodu nastopijo sledeči govorniki: Mike Kumeh, John Dečman, Dr. F. J- Arch in Frank Lokar. Tudi kandidat Zupančič bo imel priliko, da po¬ jasni navzočim svoje politične smernice tekoče kampanje. Poročevalec. PITTSBURGH, PA. Smrtna kosa. Zadnji pondeljek je umrl v Pittsburghu stan naseljenec Ignac Podvasnik po kratki bo¬ lezni. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances m osem otrok. Pokojni je bil rojen na Dolenj¬ skem in je prišel v Ameriko pred kakimi 35 leti. Bil je elan dr štev. 118 SNJP, KSKJ m JSKJ. O življenju in razpolo¬ ženju v Trstu Clevelandska “A. D.” objavlja izjavo gdč. Angele Sluga, rojene v Ritomece, okraj Novi Grad, ki je živela v Trstu in ki je pred kratkim prišla v Cleveland k so¬ rodnikom : “Kakor povsod na deželi, je najti tudi v mestu brezposelne ljudi, ki beračijo in prosijo za obleko in jesti. Veliko je naših ljudi, posebno mladih, ki teden¬ sko odpotujejo v Abesinijo po de lu in zaslužku. Kako se jim tam godi, malokdo zve. Vsak mora strogo molčati, če mu ni kaj prav. V Trstu je strogo prepo¬ vedano biti ženski uslužbeni v hotelu, ker ta mesta smejo ime¬ ti le moški, za kar so plačani o- kroz 70 lir na teden. Stanovanje to je ena soba, stane 40 lir na teden in 30 lir ostane za hrano, obleko in druge potrebščine. Na¬ vadni čevlji stanejo 95 lir in sred nje dobra ženska obleka pa o- krog 500 lir. Kdor je srečen, da dnevno dela, mora stradati, če hoče biti spodobno oblečen. Vse je obdavčeno in draginja velika.” Stavljeno je bilo vprašanje, kaj ljudstvo v splošnem misli in če se kaj vojne boji, Mladenka je odgovorila: “Ljudje so na vse pripravljeni in celo žele, da bi vojna nastala, ker le v njej vi¬ dijo rešitev iz mučnega in neza¬ dovoljnega položaja. Vse je že sito fašističnega blufanja, toda molčati morajo, če nočejo biti vrženi v temnice ali podvrženi ne človeškemu trpinčenju. V sploš¬ nem je položaj nevzdržen, toda pomagati si ljudstvo ne more. Da bi bila vrata v Ameriko odprta, izselilo bi se sem polovicu delav¬ cev radi fašistične tiranije.” TRGOVINA NA KREDIT JE DVOREZEN NOŽ Niti sneg in slabo vreme ni oviralo zastopnikov društev SSPZ iz raznih krajev, da se ne bi udeležili konference, zadnjo nedeljo v Coverdale, Pa. Ude¬ ležba je bila dobra. Zastopniki niso imeli nobe¬ nih posebnih naročil; nekakate- ri tajniki so se pritoževali radi počasnega delovanja v uprav¬ nem odboru. Notranje zadeve pa niso vzele veliko časa. O akciji za združenje so bili nekateri različnega mnenja in so se ozirali na prošlost. Seveda ni bil noben proti združenju, to¬ da eni so bili mnenja, počakajmo da vidimo, kaj bodo počele druge federacije v tem oziru. Izvoljen je bil združevalni odbor, ki se bo sestal z drugimi federacij ski- mi odbori in izdelal načrt za no¬ vo akcijo. — Torej zdaj se to važno delo lahko prične, in član¬ stvo bo brez dvoma pazno sledi lo vsem korakom. Glede skupne veselice z Zvezo J. S. K. J. in SNPJ federacijo, katere prebitek je namenjen za pomoč španskemu ljudstvu in posebno pa še prostovoljcem Cankarjeve čete, da dobijo čim prej zaželjeno ambulanco, je bilo sklenjeno, (in odbor izvoljen), da določi dan in prostor za to pomembno stvar. Mnenje zas topnikov je bilo na strani špan¬ skega ljudstva, ki se že drugo le¬ to bori z svetovnim fašizmom; eden izmed zastopnikov je bil mnenja, da je že prepozno, kar pa niso drugi potrdili. Federacijska blagajna je v slabih razmerah, zato se bo pri¬ redilo nekaj skupnih izletov, v Bridgevillu na 4. julija in kon¬ cem avgusta eno u Claridge, Pa., kjer bo društvo štev. 2. prazno¬ valo svojo 30 letnico. Na konferenci je ves čas vla¬ dala prava bratska zavest. Na prošnjo dr. 126, je bilo sklenje¬ no, da se nabere nekaj za pomoč dolgo bolanega člana Rudolfa Boleta. Nabralo se je $10.25. Tajnik Gosenca je napovedal tekmovanje tajniku Karishu pri pridobivanju novih članov. Federacija odobrila kandida¬ turo Ludvika Zupančiči, ki bo le¬ tos kandiditiral v legislaturo v 11 okraju, v katerem živi veliko število Slovencev in upa na zmago. Poročevalec. — Kongres organizacij poljskih kmetov je pozdravil borbo demokra¬ tičnih dežel proti fašizmu in ostro obsodil politiko poljske vlade. Po stenah dvorane, v kateri je zasedal kongres, so bila izpisana imena šte¬ vilnih kmetov, ki so bili ubiti od fa¬ šističnih poljskih, žandarjev. — V Romuniji je kralj prelomil pri- šego, katero je položil na ustavo in se postavili za diktatorja. Za mi- nisterskega predsednika je postavil partijarha pravoslavne cerkve. — Pozdravno pismo prostovolj cev iz “Cankarjeve čete” ki ga je prejel za Novo leto “Proletarec” je razobešeno v prostorih Sloven skega Delavskega Centra v Chi¬ cagi. — Pismo, ki ga je prejel “Naprej” pa visi v Slovenskem Domu v Pittsburghu. With America’s Youth By VICTOR POVERK — Neka statistika trdi, da je bilo v 1937 letu v ameriških trgovinah pro dano za $42,000,000,000 raznega bla ga in da je od te vsote bilo danega na kredit, to je na odplačevanje, za $21,000,000,000, torej cela polovica. Vsled nastale depresije se precejšen del teh dolgov ne odplačuje, kar po vzroča veliko izgubo trgovcem, pred¬ vsem manjšim, ki nimajo rezerve, da bi lahko počakali na boljše čase. Ve¬ liko škodo imajo tudi delavci, katerim jemljejo kupljene in delno plačane stvari nazaj. — V Parizu je umrl na posle¬ dicah operacije Trocki jev sin, ki je živel pod imenom Sedov. Pred kratkim je bil Sedov v Jugosla¬ viji, kjer je s trockisti v Zagre¬ bu in Belgradu imel več konfe¬ renc. Korošec, ki socijaliste, ko¬ muniste in vse meščanske demo kratske stranke in gibanja duši in zasleduje, je trockistom dovo¬ lil svobodno rovarenje proti de¬ lavski enotnosti in ljudski fronti. — Al Capone, katerega so za¬ časno prevedli v bolnico za du¬ ševno bolne v Kansas, se nahaja zopet v jetnišnici Alcatraz. Iz- gleda, da tudi prihodnje leto, ko mu poteče kazen, ne bo izpuščen ker oblasti pripravljajo proti nje mu nove obtožbe. A devastating plague hanging over the millions of young people in Am¬ erica is sky rocketing the figures of the jobless youth to over six million thrughout the country. Besides the alarming number of unemployed is the millions of youth who are de- prived of the opportunities to an edu- cation. The tentacles of this blight bas re^ ached deep into the coal fields of the nation. Vast numbers of the sons and daughters of the miners are without work, and without a chance to enter higher schools or colleges. This broad stream of young Ameri- cans are unable to nourish the culture of a nation because the right to de- velop their talents has been landlock- ed. In the mining villages spravling throughout the country this huge re- servoir of forgotten youtli is reaching alarming proportions. A sullen, discouraging appearance on the faces of these young people has taken the plače of the cherry- cheecked school-boy complexion. Pool rooms and Street corners are dotted with the beardless. Trickling out of this environment into the channels of petty crime are many of these des- pondent youngsters. A small fraetion of America’s lost generation has been taken čare off through the alphabetic set-ups of the Federal government. The National Youth Administration projects and Civilian Conservation Corps eamps have absorbed and aided hundreds of thousands of young people. And now floating over this slightlj’ cleared gloo my atmosphere are the dark clouds of Federal economy shutting off the thin beams of New Deal sunshine that had čast its faint rays of hope amidst the millions of young people. Reports from Washington indicate that ali young workers who have been on the N.Y.A. projects for more than 14 months are to be laid off after March 1. Only $50,000,000 has been actuall,y appropriated for the N.Y.A in the F ederal budget. aa5iai3jaiai3iBMaiaMa]aMaiaMiaEi3iEisiaiai3iaiaisi3jai3JSEi3isi3is(sisia5iaiaiaEi3jaEiaja® A slice of one-third in the allow- ance for the CCC. camps has already been made. This means a 33 per cent cut in the enrollment of the force in the camps. This attaek upon the living stan- daras and the eduentional opportun¬ ities of the young people is not be- ing taken mutely. A nation wide Pil- grimmage of Youth for jobs and Edu- cation is being sponsored by the leač,- ing Progressive youth groups of the nation. Thirty two national youth or- ganizations through the American Youth Congress have issued a call for the convergence at Washington. Nine International Trade Union bodies; the National Industrial Coun- cil of the YWCA and many other na¬ tional organizations are cooperating to make this pilgrimage a success. The demands of this Pilgrimage are simple and urgent, they include: full appropriation of the $75,000,000,000 for the N.Y.A. during the current year and the expansion of future al- lotments; the halting of WPA and NYA layoffs, the support of the Al- len—Swellenbach resolution and the passage of the American Youth Act. The last legislative measure embodies the solution to the present day needs of the youth. The call for the pilgrimage will draw several thousand young people to the nation’s capitol on March 11- 12. They will come from the dark slums of the cities; from the green fields of the countryside; from the -length and breadth of the nation the voice of American youth will rise in unison demanding jobs and education. Schenley 4636 KEDAR POTREBUJETE NAOČNIKE, tedaj se obrnite na VICTOR CARLSON OUR JEWELER OPTICIAN 4303 BUTLER STREET Phone: CEdar 9148 HOT and COLD LUNCHES J A C K’ S CAFE AND BAR J. DZELALIA, Prop. Beer — Liquors — Wine 1130 PROGRESS STREET N. S., PITTSBURGH. PA. ^igjggjgjgjgigjaEiaiaiaisiaiaisMaMaiaiaEEiasEiaraMajaiBjaiaiaaajsjaiaiBjaiaiaMaiajsiajaM Three Star Bottling Work Edini slovenski izdelovalci raznovrstnih mehkih pijač v Allegheny okraju. — Razpečevalci vseh vrst piva. 506 W. RAILROAD AVE. Phone: Oakmont 305. VERONA, PA. “N A P R E J’ Sreda, 2. marca 1938 IZ SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE (Od ljubljanskega dopisnika “Napreja”) SPORAZUM MED VLADO IN PRA¬ VOSLAVNO CERKVIJO Ko sta Stojadinovič in Korošec lani po leti predložila supščini konkordat, ki naj bi se sklenil med jugoslovan¬ sko vlado in rimskim papežem, je pravoslavna cerkev začela gonjo proti vladi. Po celi Srbiji so se vršile pro¬ cesije s škofi in popi na čelu, ki so demonstrirali proti konkordatu in pro ti Stojadinoviču. Po navadi so se take demonstracije končale z spopadom z žandarmerijo in z nekaj mrtvimi in ranjenci na obeh straneh. Pravoslavna cerkev je takrat čutila, da je njen privilegiran položaj, ki ga ima v Jugoslaviji, v nevarnosti. Zato je vzdignila tako gonjo proti vladi. Celo izključila je iz cerkve vse poslance, ki so glasovali za konkor¬ dat. Ljudstvo, ki je v stotisočih šlo na ulice pa je v konkordatu videlo novo reakcijonamo zvezo in zato je udarilo po reakcijonami vladi. Toda razmere so se spremenile. Sto jadinovič je spoznal, da je konkordat le pretrd oreh, posebno ko se je sploš¬ no razširilo, da je dal zastrupiti pa- trijarha Vamavo. Zato ga je potegnil nazaj in slovesno obljubil, da ga ne bo več predlagal. Spoznal je, da se proti pravoslavni cerkvi ne more bo¬ riti in da je boljše, če si jo pridobi za zaveznika. In res se je od takrat za¬ čelo pogajanje med vlado in škofi, katerega uspehi se danes že kažejo. Te dni je arhijerejski sabor, to je nekak pravoslavni škofovski kongres, objavil izjave Stojadinoviča, da do onkordata ne bo prišlo, Obenem je amnestiral vse, ki so bili kaznovani kot zagovorniki konkordata. Vse to kaže, da sta se cerkev in vlada po¬ ravnali in začeli sodelovati. Proti ko¬ mu? Danes je jasno, da ima prste vmes v prvi vrsti Hitler. Ko je bila nevar¬ nost, da se bo Stojadinovič preveč približal Rimu in Vatikanu, je hotel Hitler to preprečiti. Izkoristil je pra¬ voslavne škofe, od katerih mnogi od¬ krito simpatizirajo z njim (n. pr. za¬ strupljeni patrijarh Varnava) in jih nahujskal proti konkordatu. Ko je svoj namen dosegel, je pa začel vlado in cerkveno vodstvo zbliževati za sku¬ pen boj “proti komunizmu (to je pro ti vsem, kar je demokratičnega), kot skupnemu sovražniku škofov in vlade. Ljudstvo pa je spet neenotno in se mora boriti proti združenemu sovraž- NOVA REVIJA. — Po več kot pet- desetlenem izhajanju je lani prene¬ hal izhajati “Dom in Svet”, katoliška revija. V zadnjo številko je profesor Edvard Kocbek napisal svoja zname¬ nita “Premišljevanja o Španiji,” ki jih je pa cerkev spoznala za krivoverska. Ker pa Kocbek svojim cerkvenim kro gom tako neljubih ugotovitev ni hotel preklicati in ker so se ostali sodelav¬ ci “Doma in Sveta” postavili na Koc¬ bekovo stran, je izdajateljica revije Jugoslovanska knjigarna prenehala z izdajanjem. Kocbek in njegov krog je sedaj začel novo revijo DEJA¬ NJE”, ki skuša biti glasilo slovenske katoliške demokratske inteligence. 36 SMRTNIH ŽRTEV NA ŽENITO- VANJU. — V neki vasi blizu Mostar¬ ja v Hercegovini je bila v bogati hiši svatba. Okoli sto gostov se je zaba¬ valo, ko je nenadoma iz pritličja, kjer je bil hlev poln sena, planil ogenj. Hiša se je udrla in v groznem viku in kričanju ljudi je požar nadaljeval svo je uničujoče delo. Več kot 36 oseb je mrtvih, med njimi tudi ženin in ne¬ vesta. “GLAS DELAVCA” nekaj časa ne bo izhajal. Radi svoje razredne, pro¬ letarske usmerjenosti, ga je cenzura že v začetku zapisala smrti. Sedaj je sledila zaplemba zaplembi, tako da se je urednik odločil, da prekine izdaja¬ nje lista, dokler se prilike nekoliko ne izpremene. Tako je enotnost in demo- racija zopet izgubila enega zagovor¬ nika. KOLIKO SE ČITA V JUGOSLAVI¬ JI • — časopisi poročaj oo žalostnih kulturnih razmerah v nekaterih mes¬ tih v Jugoslaviji. Tako ima Sarajevo 80.000 prebivalcev, v knjižnicah pa 160.000 knjig. Toda prečita se le 50,- 000 knjig letno ali na leto prebere vsak drugi Sarajevčan eno knjigo. POLITIČNI JETNIKI V SREMSKI MITROVIČI so poslali vlogo na zdrav niške zbornice radi postopanja z bol¬ nimi jetniki. Poslednji primer dovolj jasno osvetljuje “humanost,” ki sprem lja kazenski postop proti političnim jetnikom v Jugoslaviji. Otokar Fran¬ ko, ki je bil leta 1936 obsojen na 4 leta robije, je obolel na slepiču. Z o- peracijo so toliko časa odlašali, da je postala zelo nevarna. Kmalu po ope¬ raciji gnojnega slepiča, ki je bila iz vršena v bolnici v mestu je uprava kaznilnice zahtevala, da se Franko vrne v kaznilnico. Sprva ga zdravniki niso hoteli pustiti, na ponovno zahte vo so pristali. Tako so prepeljali Fran ka z navadnim vozom po razdrapanih cestah v kaznilnico. Stanje se mu je mahom poslabšalo, nastopile so kom¬ plikacije, tovariši so obupovali nad nje govim življenjem. Na energično zahte vo sojetnikov je bil nato Franko po¬ novno prepeljan v bolnico, kjer se mu je stanje nekoliko izboljšalo; je pa še vedno velika nevarnost za njegovo živ ljenje. “SIJAJNE” RAZMERE V “BOGA¬ TI” VOJVODINI. — V Vojvodini, žit¬ nici Jugoslavije, poseduje 95% kmeč¬ kih družin 49% obdelane površine in imajo 45% vseh dohodkov. Ostalih 5% družin, to je veleposestnikov, po¬ seduje 51% celotne obdelane površine in imajo 55% vseh dohodkov. SAMORASTNIKI Prežihov Voranc naša take muke, je pregloboko NEMŠKI BLAGOSLOV SE RAZLI¬ VA. _Vsak dan nove ugodnosti nam razkriva prijateljstvo med Jugoslavi¬ jo in Nemčijo. Našim rudarjem v Tr¬ bovljah in Zagorju groze redukcije, češ da Trboveljska nima dovolj naro¬ čil. Istočasno je pa naša država na ročila v Nemčiji 300,000 ton premoga za državne železnice. Tako naj bi se nekoliko izravnal velik dolg, ki ga ima Nemčija napram Jugoslaviji. Pravijo pa — uradno — da so bila naročila izvršena radi tega, ker naši domači premogovniki niso mogli v zadostni meri in pravočasno oskrbeti naših dr¬ žavnih železnic s premogom. Tako se bo zgodilo, da bodo vozili vlaki, kur¬ jeni z nemškim premogom mimo naših črnih revirjev, kjer bodo gladovali ru¬ darji in njihove družine radi pomanj¬ kanja naročil . . . — V Jugoslaviji je 5445 vseh zdrav¬ nikov. V LJUBLJANI SO HOTELI IMETI SHOD RADIKALI. — Priredili so ga ljubljanski pristaši Dr. Dinko Puc in Korun, iz Belgrada pa so prišli Miša Trifunovič in drugi. Shod pa je poli¬ cija prepovedala. Dr. Dinko Puc, biv ši šestojanuarski ban in Jevtičev pri¬ ganjač, oživlja svoje demokratske in slovenske ideale, ko vidi, da niti JNS niti JRZ zdaj ne daje več korita. ‘HITLERJEVCI V SLOVENIJI ’ Slovencem preti usoda nesrečne Španije. — Hit¬ lerjevci stezajo po naših krajih svoje fa¬ šistične , grabežljive kremplje (Nadaljevanje) Mi vemo, da je vodil ing. Neu teufel akcijo za manjšinske šole. Strogo zaupno je prišlo iz Nem¬ čije navodilo, da se mora začeti z Nemško kmetijsko šolo. Uči¬ telj bi bil plačan z 2000 Din. me¬ sečno itd. Za izvedbo vsega tega je po¬ treben denar. Mnogo denarja. In tega ni manjkalo. V Etatplanu so navedeni tile denarni viri: pri¬ spevki nemške veleindustrije, pri spevki Nemcev v tujini in kroš- njarska akcija. Kočevarji krošnjarijo že sto¬ letja, toda po Etatplanu je dobi¬ lo to krošnjarjenje drug značaj. Prej je lahko krošnjaril vsak, zdaj lahko krošnjari po Nemčiji samo tisti, ki jim to dr. Arko dovoli — torej samo hitlerjevci, ali pa takšni, ki bi to lahko po¬ stali. Kdor je šel brez dovoljenja je bil iz Nemčije izgnan. Od ne¬ štetih prosilcev jih tako lahko o- dide samo 250 do 300 letno. Vsak od teh plača pred odhodom 2000 Din. kavcije, 200 Din dr. Arku za režijske stroške in 500 dinarjev za voznino. Krošnjarstvo v Nemčiji vodi sedaj že omenjeni dr. Luig in dr. Petschauer preko “Hausiererbu- reau v Dessau. Ko pridejo kroš¬ njarji tja, se jim najprej preda¬ va o krošnjarstvu, o veličini in poslanstvu Nemčije itd .Od bla¬ ga pa, ki ga dobe v prodajo, se jim takoj odtegne 5% vrednosti v denarju in pozneje še 35 RM v “Haertefond.” Ti odtegljaji da jo v eni sezoni po dr. Arkovih računih nad pol milijona Din. in ves ta krošnjarski denar gre za hitlerjevsko propagando. Pred odhodom iz Nemčije gre večina krošnjarjev v nekak kurz, kjer jim podajo temelje hitleriz- ma. Tu jih navdušijo za Veliko Nemčijo, tu dobe navodila z de¬ lovanje, za sprejemanje gostov iz Nemčije, pesmarice hitlerjev¬ skih pesmi itd. Jasno je, da so ti krošnjarji po svoji vrnitvi ved no na razpolago svojim furerjem pri njihovem razdiralnem delu. Mnogi se v Nemčiji častno obve¬ žejo, da bodo sprejeli k sebi te¬ ga ali onega Nemca, ko pride na Kočevsko. Za krošnjarjenje je imel dr. Arko v Kočevju posebno pisarno. Leta 1935. je prišel dvakrat iz Nemčije v Kočevje g. V. Dick osebno nadzirati krošnjarsko ak cijo. Za ta svoj trud je dobil 36,0000 Din. Tu se je sestajal z ing. Neuteuflom in ostalimi vo¬ ditelji hitlerjvskega gibanja. * * * “V Mariboru se ne sme slišati slovenske besede.” * * * Mislim, da je bila nemška na¬ rodna manjšina povsod v Slove¬ niji pred zmago Hitlerja bolj ali manj lojalna. Res je, da so se njeni pripadniki še smatrali za “Herrenvolk”, za nekaj višjega od obkrožajočih jih Slovencev, toda to je bilo tudi vse. Ko pa je Hitler prišel na oblast, ko je imel nekaj zunanjepolitičnih uspehov m začel s svojim delovanjem med Nemci po vsem svetu, je takoj našel v Nemcih v Sloveniji moč- no oporo On je njihovo čustvo, da so Herrenvniv” “ znanstve . upa ane n.” ‘ He , rr i eilVOlk: «icuu no utemeljil; on jim je vlil nje, da si bodo svoje zrahlja gospodarske pozicije spet okre¬ pili, ko se bo Slovenija z Avstri¬ jo vred priključila Nemčiji. Koliko hitlerjevska Nemčija da za svojo propagando v Slove¬ niji, tega mi trenutno ne vemo Vemo samo, da je 1. 1933, v 9 me secih Hitlerjeve vlade šlo za pro¬ pagando v Avstrijo in ČSR po 5 milijonov RM, v vse ostale drža ve pa nad 15 milijonov RM. To je temelj prerojenja naših Nemcev, ki se kaže že na zunaj na njihovih nošah. Moški nosijo zlasti dokolenke, kratke jopiče, bele nogavice, zelen ali črn šta¬ jerski klobuk, ženske pa črne ali bele majce, zeleno in rdeče obrobljene: kombinirane barve bivše štajerske in nemške zasta¬ ve; prav tako bele nogavice in štajerske klobučke. Pozdravljajo se z dviganjem roke in s “Heil Hitler.” V mnogih marib. trgovinah in trafikah so razstavljene slike Hit lerja in najrazličnejši hitler. ča¬ sopisi. Na znotraj pa se to “preroje- nje’ ’šele vrši. Hiti. agenti iz Nemčije in hiti. v Sloveniji so si zadali kot prvo nalogo: pridobiti za hitlerizem vse Nemce, nem- čurje in od teh odvisne ljudi. In če poznamo gospodarsko moč Nemcev, njih povezanost in za¬ slombo v inozemstvu, potem se ne bomo čudili, odkod toliko be¬ lih nogavic, kot da bi bili kje v Nemčiji. Vse večje tovarne v Ma riboru in ostali Sloveniji so v glavnem v rokah hitler j evcev. Po njihovem štetju iz 1. 1927 je bilo v Mariboru 10,098 Nem¬ cev (33% vsega prebivalstva,... v predmestjih na desnem bregu Drave — Pobrežju, Studencih, Radvanju — 3563 (41%), v pred mest j ih na levem bregu — Krče¬ vina, Košaki — 1064 (28%). Vsi ti morajo postati hitler jev ci. Zato se “Načrt za nemško kul turno propagando v tujini,” ki ga je objavil dr. F. Thierfelder, tajnik akademije v Munechenu, v “Berliner Tageblattu”, popol¬ noma izvršuje. Od filmov, ki se vrte v Jugoslaviji, je skoraj % (315 od 781 v 1. 1936) nemških. Kino-žurnali stalno kažejo furer je. Med tem ko vidimo pogreb Masaryka samo par hipov, lahko gledamo sestanek Hitlerja in Mu solinija celih 10 minut. Vpliv D. N. B. na naše časopisje vedno bolj narašča. (Dalje prihodnjič.) Residenčni pogoji za naturalizacijo VPRAŠANJE: Živim v Združenih Državah od 1. 1914. Skoraj ves čas sem živel v Pittsburghu, pred dvema mesecama pa sem se priselil v Phila- e P ijo. Leta 1935 sem dobil svoj prvi papir. Ali morem zaprositi za svoj drugi papir v Philadelphiji ? Ah morata priči i z Pittsburgha pri¬ ti v Philadelphijo ? ODGOVOR: Vi morate vložiti svojo prošnjo le po štirih mesecih, kajti za¬ kon zahteva, da morate bivati v Zdru Ženih Državah vsaj pet let in vsaj sest mesecev v oni “county”, kjer se prošnja vloži. Vaši priči za dobo Vaše¬ ga bivanja v Pittsburghu ne morata priti v Philadelphijo. Naturalizacijska oblast v Pittsburghu ju bo pozvala. (Nadaljevanje) “Začni birič,” je naposled uka¬ zal poglavitni gospod, ko je pri¬ šel k sebi. Birič je začel mazati z močno leskovo palico; pri vsakem udar¬ cu je nekoliko zategnil in po vsa¬ kem udarcu je nekoliko premolk¬ nil (prekinil). Ko je prvič pri- mazal, se je zdelo, da se je pali¬ ca prijela Metinega telesa in da ga vleče kvišku, pri dru¬ gem udarcu in pri tretjem se je videlo le še nalahno drgetanje mesa in kože, pri nasledn j ih udar cih pa je bila golota že bolj po¬ dobna komaj vidno kipečemu te¬ stu. Do petnajst udarcev se ni izvil iz Mete še noben vzdih. Tedaj je graščinski gospod u- stavil biriča. “Meta, ali se zdaj odpoveš?” Ne da bi jih pogledala, je iz¬ tegnila od sebe svoji roki, jih pomolila pred stol, da so se vi¬ dele zaceljene brazgotine njenih ožganih dlani, ter rekla z gla¬ som, ki je razodeval njeno trpe¬ čo, a odločno dušo: “Kako bi zatajila to, za kar spm že kri prelivala . . .” “Namaži ji še petnajst,” je ve¬ lel biriču graščinski gospod. Birič je narezal še petnajst u- darcev. Ti udarci jo niso mogli niti to¬ liko omehčati, da bi se spustila v bolesten jok, kakor so njeni mučitelji pričakovali. Meta ni ho tela tem trinogom pokazati, ka¬ ko trpi; toda kar j e zataj ila s sa- mopremagovanjem občutkov, to je priznalo njeno telo, ki se je po slehernem novem udarcu za¬ čelo bolestno previjati. Njena zadnjica je bila že prekrižana z debelimi, marogastimi klobasa¬ mi, iz katerih je tam, kjer so se križale, brizgala prva kri. Meta je že drgetala od bolečin in iz ust ji je vrelo neko krčevito gr- ganje . . . “Trideset’ ’je naštel birič. Graščinski gospod se je nizko slonil k Meti in pobaral: “Trdovratnica, ali si se pre¬ mislila?” “Jaz si nimam nič premišlje¬ vati. Ubijte me— . . .” V tem kriku je bila obtožba, stud, izraz bolesti, sramote, gne¬ va in zaničevanja, samo prošnja ne. To je gospodo še bolj razsr¬ dilo. “Pedeset”, je zavpil gospod. Birič pa, ki se ni več zanesel, da bo Meta prenesla še nadaljnih dvajset udarcev jpo isti plati, je predlagal, naj ji slečejo moderc, da jo pretepe po golem hrbtu in križu. Gospoda pa se niso hoteli plesti s prekladanjem mučenice niti gledati njenih oči; birič je moral še teh dvajset udarcev na¬ cediti po spodnjem telesu. Pravijo sicer, da se je Meta začela biriču smiliti, pa je zate¬ gadelj prizanesljivo mazal in sku šal udarjati tja, kamor prej še ni dosegel; ali kljub temu je bi la Meta že skoraj na koncu svo- ih moči. Prejšnije sunkovito gr¬ granje se je spremenilo v pri¬ dušeno, zmeraj globokejše, zme¬ raj onemogle j še hropenje . . . Birič je po petdesetem udarcu vrgel palico na tla in se vpraša- joče ozrl po svojih predstojnikih. “Meta, ali se boš odpovedala?” so gospoda poslednjič pobarali, pa tudi zdaj niso dobili drugega odgovora, kakor: “Končajte me . . .” Vprašujoče so se ozrli na Kar ničnika ,ki se ves čas ni ganil z mesta. “Kaj naj storimo s tako trdo- vratnico?” “Tepite jo . . . tepite jo na¬ prej ! je zalajal mož. Ali gospoda so bili pametnej ši od njega in so videli, da ne morejo s tem nič doseči. Birič je prinesel veliko mokro plahto, v katero je zavil Metine razbite ude, ter jo položil na široko klop v pisarni. Kakor hitro pa se je Meta dobro zavedela, se ji je sr¬ ce napolnilo z nepopisnim stu¬ dom in sovraštvom do te skurne hiše in do vsega, kar jo je obda¬ jalo. Vstala je po sili, četudi z velikim premagovanjem in se ta¬ koj napotila proti domu k ma¬ teri. Ali ji je samopremagova¬ nj e vlilo to moč, da ni odšla osra močena kakor so po navadi be¬ zale iz graščine take grešnice, pac pa samozavestno in prezirno skozi Dobrloves? Vsi, ki so jo Vlc ^k, so se ji čudili. Graščinski gospod , ki j e dal pretepati, je po končnem rekel Karničniku: v 0 m ojih mislih ne more tu mhce preložiti. Ljubezen, ki pre zakoreninjena, da bi jo kdorkoli mogel izruvati.” Karničnik pa je odvrnil: “Jaz jo bom.” Meta se je s težavo zavlekla k materi in je teden dni preihte- la v bajti. Medtem ji je mati to¬ liko pocelila rane, da se je mo¬ gla spet odpraviti v službo,—to pot nekam pod Peco. Mati je ob¬ držala v bajti Gava in Gabra in življenje je spet teklo svojo pot. Karnice so z vsemi sredstvi skušale razbiti zvezo med Ožbe- jem in Meto. Ker zgrda ni šlo je hotel Karničnik doseči pri Ožbe- ju zlepa. “Ožbej, sin! Ti veš, da si od našega rodu določen, da po moji smrti vodiš Karnice. Pot pa, po kateri morajo Karnice hoditi, ni tako lahka. Pomisli nazaj in vi¬ del boš, da živi na Karnicah naš rod, odkar se v Dobriivesi vodijo gruntne bukve. Naši pradedje so ta svet izkrčili, si postavili tu go ri ognjišče, odtod so razširili svo jino dol do doline in gor do vr¬ ha Obirja. Zato je bil potreben stoleten boj. Ogromni naorani ro bovi naših brežnih njiv pričajo o tem, kolikokrat je bilo treba iti za merjascem, koliko oplazov je bilo potrebno razkopati, pre¬ den so se mogle Karnice posta¬ viti na tako trdno podlago, na ka kršni stojijo sedaj. — Tisti, ki nam zavidajo, nas potuhtano o- pravljajo, češ da je v starih ča¬ sih nek Karničnik ubil svojega soseda na Malih Karnicah, da je mogel združiti oba grunta v Ve¬ like Karnice, kakršne so sedaj. Jaz ne vem, če je to resnica ali laž, toda če se je resnično zgo¬ dilo, je bilo Karnicam v korist če hočeš kraljevati, moraš iti brezobzirno svojo pot! . . . Tisti, ki se nas boje, nas imajo za tr- dosrčneže, za brezobzirneže, za samobučneže. Dobro! Taki smo, kakršni smo in kakršni morajo biti tisti, ki hočejo živeti na Kar nicah. Zato smo naše ognjišče ohranili do današnjega dne, zato nismo pred nikomur snemali klo¬ buka, razen pred duhovno in po svetno gospodo . . . Zdaj, ko naš rod lahko samozavestno zre raz Karnic po Podjuni, zdaj prideš ti, Ožbej, in mi začneš delati zga go. ženiti se hočeš, kakor se na Karnicah doslej še nihče ni že¬ nil. Moram ti povedati, da ne gre za posteljo, gre za Karnice! Kar¬ nice potrebujejo gospodinj, ki so našega duha, ki Karnice razu¬ mejo, ki čutijo v sebi to, kar ču¬ tijo vse Karnice, vsaka brazda, vsaka globača, vse sleme . . . Te¬ ga duha pa Hudabivniki nimajo in ne morejo imeti. Ta rod — Hudabivši se plazi po globačah, kot da bi se črvi plazili; nakap¬ ljaj se je iz neštetih p ostelj, suženjski je in ne_zna nositi gla¬ ve po konci. Hudabivniki niso za Karnice ...” Karničnikov - glas je bil proti koncu rahel; poznalo se mu je, da govori z globokim občutkom! Njegov sin je mislil, da je prišel čas, ko lahko odkritosrčno govo¬ ri z očetom. “Hudabivška Meta je mlada in mislim, da bi s e privadila na Karnice in na Karničnike. Vi tu¬ di sami veste, da na Karnicah že dolgo ni bilo tako pridne i- beržnice, kot je bila Meta.” “Ali je tako težko razumeti, kar sem ti ravnokar razlagal? Ali je tako težko razumeti, da hudabivška život (pleme, rod) ne spada na Karnice? Ne toliko zategadelj, ker bi ji moral za balo še spodnjo janko kupiti. To na vsezadnje ni odločilno. Odlo¬ čilno je, da taki životi tuje naše hotenje. Meta bi se v naš nagon ne mogla vživeti. Njena kri ni za Karnice, Ožbej!...” Skoraj proseče je izzvenel Kar ničnikov glas. Sinu se je zdelo, da razkriva oče neko doslej še nepoznano nežnost. Zato je tudi on hitro razkril svoje srce: “Oče, meni se zdi, da bi bil srečen le z Meto, Meta pa z me¬ noj. že dvoje otrok imava, ker se je tako zgodilo. Jaz bi bil rad srečen, ali s svojo srečo bi ne bil rad na poti sreče Karnic. če mi dovolite vzeti Meto, se Kar¬ nicam odpovem; dajte jih Vol- benku, mojemu bratu, meni pa prepustite bajto na Malih Kar¬ nicah, ali pa bajto na Pušči, če ne drugače ,pa vsaj v dosmrtni užitek. . . ” “Sin!” ga je prekinil Karnič¬ nik z votlim, skoraj otožnim gla¬ som. “Kar si zdaj spregovoril, je mnogo huje, ko pa to, kar si rekel malo poprej, da bi rad pri¬ peljal Meto na Karnice. Tu pred menoj si se odpovedal Karnicam. PROPAGANDNI IN TISKOVNI XXVII IZKAZ Kirkland Lake, Ont. Zdravje Louis za nezadrž. prov. 96c in 67c .. Cleveland, Ohio. T. Svelc za nezadrž. prov. 36c. Pittsburgh, Pa. Neimenovani za nezadrž. Prov. 25c; pri¬ spevali na listi 1013 (zbiralec M. Spoler): M. Godič 50c, N. Cvitanovič 25c, P. Mačkovič 50c, J. Mavrovič 50c, Blaž Malinovič 25c, A. Cipčič 1.—dolar Mayo-Yukon, Kanada. Prispevek John Kraševec. Houston, Pa. A. Rožanc za nezadrž. prov. 12c...... Chicago, 111. Na listi 2525 prispevali (zbiralec A. Bo¬ hinc) : A. Bohinc 25c, Matt Umek 25c, Rose Schultz lOc, Mr. Marinc 25c, Mrs. Lukanich 25c, J. Schrolf lOc Anton Beton 15c Alois Darovič 25c, John Zbaš- nik 25c, Louis Ulchar 25c, Stela Žlogar 25c, Ru¬ dolf Sedlar 25c, skupaj $2.60; A. Bohinc za nezadrž prov. 24c ... 2.84 Bivvabik, Minn. Na listi 2257 prispevali (zbral Ignac Delak): John Sever 25c, Frank Kariž 25c, Ignac Delak 25c, John Anzelc 30c, Matt Anzelc 30c. jd Library, Pa. G. Lipovšek za nezadrž. prov.. V prejših izkazih objavljeno ..$1,104 f 1-62 3.2j 4 1 Skupaj .-.$1,114.92 Prispevateljem in zbiralcem se za požrtvovalnost in trud naj prisrčnejše zahvaljujemo. Danes, ko z znane strani iz dneva v dan lete polena na naj list, ko se organizira cela kampanja proti “Napreju”, ko se v bijanju rastoče zavednosti med Slovenci v Ameriki^ in Kanai vporabljajo zlobno izmišljene neresnice — nas odlična podpor; s strani rojakov po slovenskih naselbinah utrjuje v prepričanju da vršimo koristno in potrebno nalogo, ko odkrito in javno pove. mo to, kar kar se je leta in leta pred Slovenci v Ameriki skrival in prikrivalo. Zato bomo vkljub grožnjam in persekucijajj vstrajali na započeti poti in tisti številni slovenski izseljenci, doslej niso nikjer imeli prilike objavljati svojega mišljenja, bode imeli v Napreju vsaj eno zatočišče. Razlogi in povodi za ostro polemiko z poznanimi listi iz Chi¬ caga v precejšni meri že odpadajo, kar nas more samo veseliti, Veseli nas, da ni teh listih več tistih nekontroliranih in večino ma izmišljenih vesti o Sovjetski Zvezi, tudi za Španijo se je za- čelo pisati v drugem in pravilnejšem tonu. Dva kamna, ki sta le¬ žala na poti do potrebnega zbilžanja in skupnega nastopanja sta že odstranjena in prepričani smo, da se bo čut odgovonosti in in- teres za napredek naše skupne SNPJ pri merodajnih činiteljih znal uveljaviti nad osebnimi in sebičnimi cilji posameznikov še v onih diferencah, ki so momentano na dnevnem redu: nasproto- vanje vsakemu zbilžanju in enotnosti, razpihavanje mržnje med članstvom, kar vse izvira iz trockističnih tendenc, ki nam Slo-, vencem ravnotoliko škodujejo kot povsod kjer so se doslei pojavile. Vse to, kar smo doslej z odkritim pisanjem že dosegli ? pravcu prebujenja zavesti in aktivnosti, smo mogli storiti same s pomočjo prijateljev, ki delajo po naselbinah za slogo in enot¬ nost na delavstvu koristni podlagi. Te pomoči smo tudi v bo¬ doče potrebni in prepričani smo, da jo bomo imeli, dokler home ostali zvesti svojim načelom, začrtanim v smernicah, ki jih j; odobrila aktoberska konferenca. Kampanja za poboljšanje in povečanje Napreja se dosfe skoraj ne čuti. Izjema so sodrugi v Brooklynu in Kanadčani it par posameznikov v Pennsylvaniji in Illinoisu. Clevelandčani sd se vrgli v akcijo za Španijo, Detroit se ne giblje, Pittsburgh tu¬ di še spi. To so pa zaenkrat tri naše glavne fronte, na kate rih moramo zmagati, če hočemo, da bo kampanja uspela, če ho čemo, da bo majska konferenca mogla razpravljati in sklepati f povečanju lista na šest strani, katero iz vseh strani zahtevate. čez tri tedne bo polovica kampanjskega časa za nami. Ob¬ javili bomo rezultate. Ne dopustite, da ne bi do tega časa do¬ segli polovico plana, katerega smo si postavili. Na delo za slogo in enotnost, na delo za večji in boljši NAPREJ. Novi in ponovni naročniki: NOVI: — Brooklyn, N. Y.: P. Stark. — Canonsburg, Pa.: J. Samsa, Ger- madnik Stefan. — Mayo-Yukon, Kana da: John Krašavee. — Chicago, lil: Rudy Sedlar. — Chaput Hughes, Ka¬ nada: Tony Krašovec, John Braniselj. — Kirkland Lake, Kanada: Kočevar Tony, Pechaver Louis. PONOVILI: Library, Pa.: Tone Sel čur, George Lipovšek. — Brooklyn, S Y.: A. Brezelj, L. Spiler. — Pittsburg. Pa.: Kompare Louis. — Cleveland, 0. Rogelj C., A Ferfolja, Joe Bradek.- .Millvale, Pa.: Louis Filetič. Imena onih naročnikov, ki tega m želijo, ne objavljamo. To moram slišati od lastnega si¬ na! Ne, ne! Tako čebezijo (go¬ voričijo) slabiči. Mi pa, Karnič- niki, nismo slabiči. Ne dovolim ti, da postaneš slabič, ne dovo¬ lim ti, da postaneš zezej (neodloč než, pokveka). Vidim, da te je strup, ki ti je bil zavdan, že da¬ leč podlezel. Ah je še čas, da oz¬ draviš, da spregledaš, da se vz¬ budi v tebi karniški duh. Brid¬ ki! je, Ožbej, ko moramo slišati, da hočeš pobegniti s Karnic, da ji hočeš zamenjati za janko. Ali nisi iz prahu, Ki ga že stoletja nosi veter okrog Karnic, ali ne cuješ v sebi krvi, ki je tekla v nas rod po nevidnih žlebovih iz osrčja samega Obirja? ... Ne vidiš tega, ne čutiš tega! joi me ni, joj Karnicam! . . .” Karničnik se je popolnoma vdal težki, notranji tugi. Njegov obraz je postal poln skrbi, njego¬ ve oči vlažne in žalostne. To je Ožbej a zrušilo; očetov srd je laž je prenašal kot pa njegovo tugo. “Oče, napravite, kakor hoče¬ te!” Karničnik je sprevidel, da je treba hitro odločiti, kajti svojega poslednjega razgovora sinom se je prepričal, da je nj gov naj starejši otrok res neodl čen, mehak slabič. To je pri) soval strupu, ki mu ga je po nj govem mnenju in po mnen vseh Karnic zavdala Meta in ; vsa hudabivška žvot. Zato je sl nil da Ožbeja oženi. Sicer je 1 lo proti šegi Karnic, ženiti i nove, preden se jim je izroč: posestvo, ali sedaj je bil pri rfl dober izgovor da je Ožbej mladoleten. Ožbeju so poisk nevesto na oni strani Bele, Jamnicah pri neki hiši, kate rod je že od pamtiveka razkol oplaze po brežinah svojih rod njiv in ki je veljala za boga hišo. Dečva, ki mu je bila nan' njena, je bila lepa, pa so vsi n slili, da ga bo mogla odvrniti Hudabivnikov. (Dalje prihodnjič) JOE’S BAR WE SERVE WINE, BEER AND LlQUOR Also a Good Food 300 North Livernois DETROIT, MICHIGAN Mr. & Mrs. KOTAR VI. 2-9848