Mednarodna uradniška organizacija. Mednarodna organizacija združuje največja strokovna združenja poglavitnih evropskih držav. — Včlanjene so uradniške organizacije iz Francoske, Nemčije, Švedske, Norveške, Švice, Grške, Avstrije, Poljske. Holandske, Češkoslovaške in raznih drugih cvropskih držav. Do uveljavljenja sedanjega uradniškega zakona je bila tudi Jugoslavija po beograjskem Glavnem Savczu organizirana v tej mednarodnii federaciji. Vsako drugo leto se vrši glavni občni zbor, 'katerega se udeležujejo vse države. — Zadnji kongres se je vršil leta 1930. v Ženevi in sc ga je udeležila tudi močna jugoslovenska delegacija. Tudi ljubljanska Zveza je bila zastopana z dvem« odposlancema. Po zaključkih tega zborovanja bi se moral letos avgusta sestati kongres v Haagu na Holandskem. Konec meseca marca se je sestal v Innsbrudku izvršni odbor Mednarodne uradniške federacije. Prisostvovali so vsi člani osrednjega odbora, razen tega pa tudi predsednik in tajnik tirolskega odbora avstrijske Državne zveze javnih uslužbencev. Seji je predse- doval predsednik MUF, načelnik nemške rajhovske uradniške zveze, g. Falkenberg, tajniško poročilo o položaju je pa podal internacionalni tajnik g. Laurent, ki je poročal o položaju federaoije, njenem gospodars'kem stanju in o uspehih. Med temi je zlasti važna anketa o pokojninah, katero je federacija organizirala med svojimi članicami po raznih deželah. Odbor je sklernil, da se vse zbrano gradivo, ki je že strokovno obdelano, čimprej izda v posebni izdaji. Sklenilo se je tudi, da se vrši IV. mednarodni kongres državnib in javnih uslužbencev meseca junija 1933 v Bruslju. Za letošnjo konferenco mednarodnega urada za delo v Ženevi, ki bo obravnavala vprašanje bolniške oskrbe javnih nameščencev ter problem disciplinskega prava državnih uslužbencev, se je določil dnevni red. Sklenilo se je tudi, da federacija odpošlje scnatu svobodnega mesta Gdanskega protest zaradi preganjanja uradniških organizacij. Ta protest se pošlje tudi Društvu narodov v Ženevi. Končno je izvršni odbor soglasno sprejel na predlog nemškega odposlanca naslednjo resolucijo: »I. V Innsbrucku zbrani izvršni odbor Mednarodne uradniške federacije protestira v imenu 400.000 uradnikov evropskih držav zoper vsako nadaljnje znižanje plač in naglaša, da v tem ne vidi primernega sredstva za ublažitev svetovne krize. Zmanjšanje prejemkov slabi kupno moč uradništva, škoduje trgovini, obrti jn industriji in pomnožuje gospodarski zastoj. Ta način, >ki se je v praksi izkazal kot docela brezuspešen, ne vodi k ozdravljenju gospodarstva, temveč bi to mogla doseči samo temeljita preosnova splošnega gospodarskega ustroja. II. Izvršni odbor Mednarodne uradniške federacije z največjo odločnostjo odbija sleherni poskus, ki ima za cilj oboroževanje. Izvršni odbor se načeloma izjavlja za popolno razorožitev in pričakuje od vsch vlad, zlasti pa od razorožitvene konference v 2enevi, da bodo z vsemi silami delovale, da preprečijo vojno in vojne opasnosti.« Prihodnja seja izvršnega odbora bo še to jesen v Berlinu. Razveseljivo je, da v današnjih težkih časih mednarodna organizacija javnih uslužbencev še vedno tako iniciativno deluje za splošne koristi vsega stanu evropskega javnega nameščenstva. S svojim delovanjem dokazuje, da so razmere in položaj drž. uradništva povsod v Evropi v bistvu enake — in enako žalostne — in da je skupna organizacija v občem interesu nujno potrebna. Federacija prav živahno deluje. Izdaja svoj »Bulletin«, ki izhaja v Parizu desetkrat na leto v francoščini, angleščini in nemščini. List vsebuje mnogo dragocenega gradiva o uradndških problemih. in podaja verno sliko o prizadevanju organizacije za splošno izboljšanje, Iz »Našega Glasa«.