Št. 39 (1418)
NOVO MESTO,
Leto XXVII četrtek,
23. septembra 1976
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Za uvod živinorejska razstava
Odprli jo bodo 25. septembra — Spored proslave 90-letnice kmetijske šole Grm v oktobru — Pobratenje s slovensko šolo v Podravljah
Z živinorejsko razstavo, ki jo bodo v soboto, 25. septembra, ob 10. uri odprli pod Trško goro blizu mesta, kjer že nastaja novi kmetijski šolski center, se bo začel jesenski del prireditev v počastitev 90-letnice grmske kmetijske šole, ki je dala našemu kmetijstvu skupno kar 2.000 kmetijskih strokovnjakov različnih usmeritev.
Živinorejska razstava je bila na Dolenjskem zadnjič v času največjega razcveta zadružništva, pred 20 leti. V minulih letih je dolenjska živinoreja doživljala slebše in boljše čase; zdaj spet razveseljivo napreduje, saj seje v zadnjih petih letih povečal odkup mleka za dvakrat, rodovniške živine pa je vse ycč. Živinorejska razstava, ki jo pripravljajo naše kmetijske zadruge v sodelovanju s Kmetijskim zavodom in Kmetijskim šolskim centrom Grm, kot se zdaj imenuje šola jubilantka, naj bi pokazala ta napredek in spodbudila rejce, da bi še več storili zanj. Razstavljenih bo 162 krav in telic, med katerimi bo strokovna komisija izbrala zmagovalko - šampionko, denarnih nagrad (po 2.000 din za kravo v A kontroli-in 1.500 din za B kontrolo) in drugih priznanj pa bodo deležne najboljše živali z območja posameznih kmetijskih zadrug.
Praznovanje 90-lctnicc kmetijske šole se bo nadaljevalo v tednu pred praznikom novomeške občine. 21. oktobra bo na Otočcu zborovanje kmetijskih strokovnjakov. Tega dne bodo odprli tudi različne razstave v šoli na Grmu. 22. oktobra bo zbor delegatov skupnosti kmetijskih in živilskih šol Slovenije, naslednji dan pa bo še zborovanje absolventov grmske šole. Spregovoril jim bo Andrej Petelin, predsednik Zadružne zveze Slovenije, ki je prevzela tudi pokroviteljstvo nad proslavo. Predvideno je tudi, da se bo grmska kmetijska šola v času praznovanja pobratila z edino slovensko kmetijsko šolo na Koroškem, s kmetijsko šolo iz Podravelj.
M. L.
Z borci na Vodenicah
Na Gorjance po široki, obnovljeni cesti
Borci Gorjanskega bataljona so se v nedeljo, 19. septembra, srečali na Vodenicah nad Kostanjevico, kjer so za to priložnost dobili novo, razširjeno cesto, ki jih je končno povezala s svetom. V Ržišču so hkrati s cesto odprli tudi vodovod.
Na slavje na Gorjancih je prišlo nekaj sto ljudi, pretežno iz krške in novomeške občine. Zlasti veliko je bilo mladine. O pomenu srečanja jee spregovoril predsednik občinske skupščine Krško Silvo Gorenc ter izrekel zahvalo in priznanje Gorjanskemu bataljonu za obujanje tradicij NOB in za prizadevanja, da ne bi pozabili odmaknjenih partizanskih krajev.
Dejal je, da vasem na Gorjancih še nismo poravnali dolga za njihov
v dolml Krška občma daje tem krajem velik pomen v petletnem planu, toda v prihodnje naj bi se povezale vse podgorjanske krajevne skupnosti oz. občine ter uskladile svoje načrte za napredek nerazvitih gorjanskih območij. Tu ne sme biti nobenih meja.
J. T.
SPET MOTOKROS NA PRILIPAH
Okrog 60 najboljših jugoslovanskih tekmovalcev I. in II. skupine se bo v nedeljo, 26. septembra, ob 14. uri še zadnjič letos pomerilo za prvenstvene točke. Državni prvak je sicer že znan, to je ponovno Karlovcan Leno Šoštarič, toda zato bedo toliko bolj ogorčeni boji za preostala mesta. AMD Brežice pričakuje veliko tudi od svojih štirih tekmovalcev, zlasti I”an Rebselj jima vse možnosti, dr sc tokrat uvrsti v najvišji tekmovalni razred, vozili pa bodo še Boris 1 Tanko, Jože Rebselj in Janez Zotič.
r
.
Silvo Gorenc, predsednik občinske skupščine Krško, pozdravlja borce Gorjanskega bataljona.
delež za svobodo. S cestami in drugimi komunalnimi objekti sc ljudem na teh pobočjih postopoma odpirajo nove možnosti za modernejše kmetovanje in za zaposlovanje
KOČEVJE: PROTEST MLADINE
Mladinci osnovne šole Kočevje so na svoji prvi konferenci, ki so jo imeli pretekli teden, tudi ostro obsodili protimanjšinsko politiko Avstrije in lleimatdienst. V protestnem pismu so zapisali, da pomeni preštevanje naše manjšine na Koroškem le nov način, kako uničevati slovensko narodnost.
SLOVENSKA PESEM NA KOROŠKEM. Pevski zbor bratov Milavcev iz Brežic je 12. septembra sodeloval na koncertu v Železni Kapli skupaj s pobratenimi zbori iz Trsta, Stražišča in Železne Kaple. Korošci so sprejeli pevce z velikim navdušenjem. (Foto: Vlado Podgoršek)
Od vsepovsod pomoč Posočju
Prebivalci Dolenjske, Bele krajine in Posavja so vnovič dokazali, da beseda solidarnost ni oguljena fraza — Obilni in predvsem hitri prispevki — Akcija še hi končana
Potres, ki je minuli teden porušil skoraj vse upe ljudi v Posočju in povzročil novo veliko gmotno škodo, je zelo ganil tudi prebivalce Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Seveda ni ostalo samo pri ganotju, številne delovne organizacije, ustanove in posamezniki so se takoj odzvali klicu na pomoč.
Številne delovne organizacije novomeške občine so nakazale dodatne prispevke (razen že sprejetih
dogovorov), več kolektivov se je odpovedalo jesenskim izletom; tako v Eli, lesnem obratu Pionirja, na tožilstvu in sodišču ter na občinskem sindikalnem svetu. Denar za izlete so namenili prizadetim v Posočju.
Izvršni svet občinske skupščine Brežice je sklenil pomagati Posočju s 50 tisočaki, osnovna organizacija sindikata pri Agroservisu je nakazala 10.000 din in se odpovedala izletu, občinske družbenopolitične organizacije so dale enodnevni zaslužek.
ZPM pa denar za enomesečno malico. Klicu na pomoč so se odzvali tudi posamezniki - Cvetka Miloš je prispevala 1000 din, Andrej Pavlin 300, Marjana Dvoršak 150, Anica Rczelj 350 in Darko Srpčič 150 din.
Občinska skupščina in družbenopolitične organizacije v Krškem so prispevale 100.000 din, tovarna celuloze in Agrokombinat pa vsak po eno prikolico. Delavke Laboda in avto-moto društvo Krško so se odrekli izletu.
V	trebanjski občini so se odrekli izletu v Iskri - tozd Elektroliti Mokronog in v kmetijski zadrugi.
Delegati skupščine so sklenili prispevati sejnino, 40 delavcev lesnega obrata IM V na Mirni pa je namenilo za Posočje enodnevni zaslužek. Po eno stanovanjsko prikolico so prispevali Treles, Dana, osnovna šola Mirna in avtomehanik Milan Trzin iz Trebnjega.
Po novem potresu so znovič izkazali solidarnost tudi v črnomaljski občini, kjer so ob prvi akciji zbrali 640.000 dinarjev pomoči. Za prispevek v višini enodnevnega zaslužka so sc takoj odločili v Beogradu in na občinski upravi Njihovemu zgledu bodo sledili tudi drugi. Klicu solidarnosti so se odzvali tudi v metliški občini, že drugi dan po potresu so v Posočje poslali stanovanjsko prikolico, obljubljajo pa, da l > ne bo edini primer vnovične pomoči.
SINDIKALNI PROTEST
16. septembra so z občinske konference sindikatov v Novem mestu poslali tudi protestno pismo, v katerem v imenu vseh delovnih ljudi, zaposlenih v novomeški občini izražajo podporo našim slovenskim in hrvaškim rojakom na avstrijskem Koroškem.
FRANCE POPIT NA KOBETOVI RAZSTAVI
Likovna razstava del prof. Borisa Kobeta z naslovom „Po poteh Gubčeve brigade" v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem je doživela izreden odmev in obisk. Večina od 123 razstavljenih del, ki bodo prikazana še v galerijah Novega mesta in Ljubljane, je bila razprodana že v prvih razstavnih dneh.
Izjemen umetniški prikaz borbene poti Gubčeve brigade si je prejšnji teden ogledal tudi predsednik CK ZKS l-rance Popit, ki je pohvalil razstavo in prizadevanja organizatorjev ter sc s Trebanjci zadržal v krajšem neuradnem razgovoru.
tfTTTJT
llOva#' *'
Do konca tedna se bo zadrževalo suho, deloma sončno vreme; postopoma bo nekoliko topleje.
■.-O'1
NOVA OSNOVNA ŠOLA V LESKOVCU PRI KRŠKEM. Pred šolskim poslopjem so odkrili doprsni kip narodne herojinje Milke Kerinove, domačinke iz Velikega Podloga. O njenem junaškem liku je spregovoril narodni heroj Jože Borštnar. (Foto: J. Teppey)
Šola v Leskovcu je oživela
Na otvoritvi več kot tisoč občanov — Vse je pripravljeno za celodnevni pouk — Protestno pismo proti ravnanju avstrijskih oblasti z našima manjšinama
Za krajevno skupnost Leskovec, za starše, mladino, za učitelje, borce in vse tiste občane Kršk.ga in Posavja, ki so prisostvovali slovesnosti pred novo šolo, je bilo sobotno popoldne zares praznično. Mladi rod je dobil ključe modeme šole, ki je gostoljubno sprejela pod streho nad 600 otrok.
Danes »Razgledi”
Vsesplošno varčevanje je prizadelo tudi rednejše izhajanje Dolenjskih razgledov, zato druga številka iz novega (tretjega) snopiča šele danes prihaja skupaj s tednikom Dolenjskim listom v roke našim bralcem in naročnikom. Od zadnje številke je minilo pet mesecev , na mizi uredniškega odobra pa se je nabralo toliko gradiva, da ga pri običajnem obsegu Razgledov ne moremo obelodaniti in bo moralo počakati na izid naslednje številke - upamo, da še letos.
Današnja številka je literarno sicer manj bogata, zato pa je v njej več aktualnih in predvsem spominskih zapisov, posvečenih nekaterim stebrom slovenske kulture in javnega življenja. Pri bralcih bodo prav gotovo vzbudili pozornost prispevki o Ivanu Cankarju, dr. Karlu Slancu, Jožetu Cvelbarju, Katki Zupančičevi in drugi, ki so jih napisali redni in novi sodelavci Razgledov. Uredniški odbor se bo potrudil, da bo naslednja številka vsebinsko še bolj pestra.
Šola ima 6.000 kvadratnih metrov površine. V njej je 24 učilnic, skupna predavalnica za 100 poslušalcev, večnamenski prostor, pionirska soba, odprta knjižnica, majhna telovadnica, kuhinja itd. Cez. dobra dva meseca bodo dogradili športno dvorano, imajo pa že vse pripravljeno /a bazen, ki bo priš el na vrsto nekoliko pozneje. V novem poslopju bodo lahko takoj vpeljali celodnevni pouk.
Šola nosi ime narodne e herojinje Milke Kerinove, kateri so v soboto odkrili doprsni kip pred vhodom v
|x)slopjc. Slavnostni govornik Jože Borštnar je zbranim gostom in domačinom opisal junaško pot pohorske Milke, pogumne rojakinje iz Velikega Podloga, ki je že jeseni 1941 vstopila v partizanske vrste, bila nato ujeta in zaprta, pozneje pa
predsednik občinske skupščine Silvo Gorenc. V imenu več kot tisoč zbranih občanov so ob tej priložnosti odposlali protestno pismo, v katerem obsojajo odnos avstrijskih oblasti do slovenske in hrvaške manjšine.
JOŽICA TKITE'Y
spel
sken
skein bataljonu ter Zidanškovi brigadi. Padla je v bojih za Ljubno 1944, stara komaj 21 let.
Na slovesnosti so nastopili godbeniki, pevci zbora Viktor Parmu iz Krškega in šolarji, besedo pa sta imela še ravnatelj Sole Ciril Plut in
GASILCI KRKE REPUBLIŠKI PRVAKI
Osemčlanska ekipa industrijskega gasilskega društva tovarne Krka je osvojila na republiškem izbirnem tekmovanju v Celju prvo mesto. Zmagali so v disciplinah ,,gasDska štafeta" in „mokra vaja". Gasilci tovarne Krka se bodo udeležili državnega prvenstva 2. in 3. oktobra v Mukarski.
Protestno pismo iz Brežic
S problemske konference Zveze sindikatov v Brežicah so delegati odposlali protestno pismo avstrijskemu konzulatu v Ljubljani in sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu. V njem izražajo svoje ogorčenje nad nerazumljivim ravnanjem avstrijskih oblasti in protestirajo proti takim odnosom do koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. V pismu med drugim omenjajo:
„0 kratenju osnovnih človeških pravic so se naši občani prepričali na kraju samem, ob kulturni manifestaciji v Železni Kapli, ki je dokazala, da žele slovenski rojaki na Koroškem živeti v miru in sožitju z večinskim narodom, da pa obenem zahtevajo izpolnitev 7. člena državne pogodbe iz leta 1955. Podpiramo njihovo odločno odklanjanje preštevanja in ugotavljanja manjšin ter upanje, da 'podatki preštevanja ne bodo uporabni."
GROSUPLJE: POČASTITEV LOUISA ADAMIČA
Grosuplje in z njim vsa Slovenija bosta v soboto, 25. septembra, počastila spomin svojega velikega rojaka Louisa Adamiča. Ta mesec je minilo četrt stoletja, odkar je v svojem domu v Milfordu umrl nasilne, zagonetne smrti ta priznani ameriški književnik slovenskega rodu, doma z Blata pri Grosupljem, ki je za nas pomemben tudi zaradi svoje odločne podpore našega narodnoosvobodilnega boja v ameriški javnosti. Počastitev 25-letnice njegove smrti bo v soboto ob 10. uri v osnovni šoli „Louis Adamič" v Grosupljem. Govoril bo književnik Ivan Bratko.
»Alpe-Adria” 76
V	soboto bodo Novomcščani gostili mlade športnike in športnice (rojeni 1962 in mlajši) iz Furlanije -Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Na novomeškem srečanju mladih iz treh držav, ki je že tretje po vrsti sc bodo športniki pomerili v atletiki (nastopilo bo kar devet Novo meščanov), košarki, namiznem tenisu, rokometu in streljanju.
Igre se bodo začele z razgovori trenerjev, sodnikov in vodij ekip, nato se bodo reprezentance pomerile v novi športni dvorani v bršlinski telovadnici, na Grmu in na stadionu Bratstva in enotnosti. Začetek športnih tekmovanj bo,ob 8. uri, slovesen zaključek pa ob 14.30 v hotelu Garni na Otočcu. Vsekakor se Novomeščanem v soboto, 25. septembra, obeta kvalitetna mednarodna šesturna prireditev.
90 let Kopitarne
Najvišje sevniško priznanje za sodelovanje
V	soboto je slavila sevniška Kopitarna visok jubilej, 90-let-nico dela te najstarejše tovarne, ki ima nesporno prvenstvo v svoji stroki v državi.
Predsednik zbora združenega dela občinske skupščine Sevnica Boris Kozamernik je ob tej priliki izročil predsedniku delavskega sveta Mihu Senici najvišje- občinsko priznanje — grb občine Sevnica, saj tovarna ves čas zgledno sodeluje z okolico.
Slavnostni govornik, podpredsednik slovenske skupščine Vladimir lzrgar, je pohvalil kolektiv, ki je med prvimi' začel uveljavljati svoje izdelke na tujem. Tovarna se je s sorazmerno nizkimi družbenimi sredstvi preuredila iz zastarele delavnice v sodobno tovarno. Pohvalil je izumiteljsko dejavnost delavcev Kopitarne, s katero so v marsičem mnogo prispevali h gospodarski rasti tovarne in povečanju produktivnosti
Podpredsednik republiške skupščine je ob tej priliki obsodil dogodke na Koroškem, kjer avstrijska vlada, namesto da bi bila ponosna na partizanske protinaci-stične borce, daje potuho zborovanjem, kjer nastopajo esesovci in drugi nacisti. V tem neenakem boju moramo nuditi našima manjšinama vso podporo.
A. ŽELEZNIK
ZGLEDNO SODELOVANJE -V soboto je prejel kolektiv sevniške Kopitarne najvišje občinsko priznanje - grb občine Sevnica. (Foto: Železnik)
tedenski
mozaik
Japonska in Združene države Amerike so začele podrobneje pregledovati sovjetsko vojaško lovsko letalo »Mig 25«, ki se je spustilo na japonsko letališče Kakodate. To počnejo kljub temu,, da Sovjetska zveza ostro terja, naj vrnejo letalo in hkrati obtožuje tako Združene države Amerike kot Japonsko, da so sovjetskega pilota, ki je med tem že prispel v ZDA, kjer je dobil azil, s silo zadržali po pristanku letala. Toda ravnodušnost Japoncev in Američanov je razumljiva, kajti v »Migu-25« so velike skrivnosti, za katere bi obveščevalne službe obeh dežel rade dale težke milijone dolarjev, ki so si jih prihranile s tem nepričakovanim »darilom«... lepo darilce...
Medtem pa se veriga nesreč, ki v zadnjem času kar na tekočem traku prizadenejo zdaj to zdaj drugo deželo, neustavljivo nadaljuje. V katastrofi turškega letala boeing 727 je izgubilo življenje 154 potnikov in 10 članov posadke. Letalo je udarilo v neki hrib 40 kilometrov daleč od mesta Isparta v Turčiji in se vnelo. Reševalci, ki so prihajali na pomoč, so rabili dve uri, da so pogasili požar. Nesreče ni preživel nihče... usodne malomarnosti?...
Pa tudi na morju ni nič bolj varno kot v zraku, o čemer priča trčenje britanskih ladij minolovca Fittleton in fregate Mermaid, osemdeset milj od nizozemske obale. Dva mornarja sta umrla, deset pa jih pogrešajo... nikoli dovolj previdnosti...
In da bi bila mera polna dodajmo še, da je 36 turistov preživelo nekaj mučnih trenutkov, ko se je kabina žičnice, s katero so se peljali na neki hrib blizu Greno-blr., nenadoma ustavila. Turisti niso mogli ne naprej in ne nazaj te ■ so jih morali reševati s helikopterjem ... rešitev v zadnjem tre iutku...
TELEGRAMI
ZDRUŽENI NARODI — Kralj Sai dske Arabije Halid je prispeval pe; milijonov dolarjev programu za raz oj Združenih narodov. Po vplačilu Saudske Arabije znaša primanjkljaj programa za razvoj tri milijone dolarjev.
MaDRID — V jetnišnici špan-s.ceg? mesta Burgosa je v soboto začjio gladovno stavko 10 oseb, ki so obtožene članstva v baskovski nacionalistični organizaciji ETA. Jetniki z gladovno stavko podpirajo najnovejše manifestacije, ki jih je v četrtek organizirala španska opozicija, da bi izsilila od vlade splošno amnestijo.
Beraška cena kmečkega sadja
Le 70 par ponujalo za kilogram industrijskih jabolk
Kmetje nočejo prodati svojih jabolk. Ne marajo jih niti obirati, kmetje, ki To je velika družbenogospodarska škoda. In v takem tonu še naprej sem poslušal te dni modrovati odkupovalca. A zakaj jih nočejo prodati? Pravijo, da je 70 par za 1 kg, kolikor jim ponuja ta od-kupovalec, že za zbiranje in dovoz na odkupno mesto premalo.
Tisti, ki bi radi nakupili ne, če jo primerjajo z drugimi r cenami.
kmečka jabolka po taki ceni nekje so ponudili tudi nekaj več, a še vedno manj kot 1 din - pravijo, da je to cena z industrijska jabolka, iz katerih bodo naredili sokove, koncentrate ali marmelado, pa še zrasla so sama, saj kmetje ne negujejo svojih sadovnjakov.
Kakšne so norme za industrijska jabolka? V plantažnih sadovnjakih jih imenujejo tretjevrstna in ne smejo biti tako obtolčena, da bi v skladišču začela kmalu gniti, če jih ni moč sproti predelati. Sicer pa v starejših kmečkih sadovnjakih baje sploh ni namiznega sadja — trgovci to potrjujejo tako, da ga ne marajo kupiti — torej je le industrijsko. Kmetje naj bi prodali vsa jabolka za industrijsko sadje po 70 par ali le nekaj več. Če bodo boljša jabolka odbrali in prodali delavcem za namizno sadje, bo odkupovalec vihal nos, češ da je tisto, kar so pripeljali njemu, zelo slabe kakovosti.
S tako odkupno ceno jabolk kmetje res ne morejo biti zadovoljni. Ne zaradi stroškov in
Odkupovalci jim dopovedujejo, češ da so zrasla sama, saj z nego sadovnjaka niso imeli nobenih stroškov. Kdo pa bi pri taki ceni še negoval sadovnjak? ! Kmet blizu Maribora je ponudil okoli 3000 kg jabolk na drevesih v svojem sadovnjaku za 1000 din. Za 1 kg bi torej dobil okoli 33 par. Raje toliko, ko da bi jih moral obirati in prodajati, čeprav bi na mariborskem živilskem trgu dobil za 1 kg okoli 5 din. Ne utegne. Z izkupičkom za ne-obrano sadje pa bo komaj plačal davek od zemljišča in prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov. N;, za vse posestvo, le delež, ki pride na tisto parcelo. V sadovnjaku je sicer pridelal tudi krmo. Pri košnji irt spravilu pa se je moral izogibati drevja in pod njim je zraslo manj trave. Pri pridelovanju krme je toliko zgubil, kot bo dobil za sadje. Tega pa ne upoštevajo tisti, ki trdijo, da so jabolka zrasla sama.
Kdo je torej povzročitelj družbenogospodarske škode:
zaradi neplačanih stroškov puščajo jabolka ne-obrana, ali odkupovalci, ki jim ponujajo za njih beraško ceno? Ali razlaga, češ da je sadje zraslo samo — če ga bodo prodali, bodo zanj nekaj dobili, sicer pa nič, ne diši po izsiljevanju? Preprosto bi se reklo: izbire nimaš, ker ga trgovina ne bo kupila, denar pa potrebuješ.
Resen kmet pa je menil, naj-slabše sadje raje požre živina, ki si ga bo sama pobirala pod drevjem, boljše pa si lahko obero delavci, če bodo sami prišli ponj. Če mu bodo plačali zan le tretjino tiste cene, ki bi jo morali plačati v mestni trgovini za ozimnico, bo dobil toliko, kot če bi vsa jabolka prodal industriji. Če delavcev ne bo, bo pa živina imela poceni krmo, ki je zaradi suše tako manjka.
O cenah bi torej bilo treba resneje premisliti.
JOŽE PETEK
BONN — Zahodnonemška vlada je ponovno demantirala čedalje vztrajnejše glasove, da bo marka revalvirana. V vladnih krogih o tem ne bodo razpravljali »ne danes ne v naslednjih tednih«.
MOSKVA — Vesoljca Valerij Bikovski in Vladimir Aksjonov sta izjavila, da je petmiriutni učinek kamer njune . ladje, ki snemajo območje ZSSR, enak dveletnim snemanjem, ki jih opravljajo' z navadnimi letali.
IZ ZADNJEGA PAVLIHE
- Ideja! Kaj pa če bi izvažali grafikone ..
icni pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Tokratna seja predsedstva CK ZKS — minuli četrtek in petek — je bila v dobršni meri posvečena vsebinski oceni široko razvejane javne razprave okrog osnutka zakona o združenem delu, torej razprave okrog zakonskega osnutka, ki mu že sam naziv »mala ustava« dovolj zgovorno nakazuje vso tehtnost ter pomen za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov v naši družbi. Javna razprava je nedvomno pokazala, da naši delovni ljudje povsem sprejemajo idejnopolitično zasnovo, kakor jo začrtuje novi zakonski osnutek — in še več: delovni ljudje so v tej javni razpravi pokazali tudi veliko zanimanje in pripravljenost za dosledno uresničevanje takšnega družbenoekonomskega položaja delavca, kot ga začrtuje že ustava, ter za resnično uvajanje sedaj začrtanih zakonskih določil (določil novega zakona o združenem delu) v vso našo samoupravno prakso.
V razpravi na seji predsedstva CK ZKS (uvodni govor na seji je imel sekretar izvršnega komiteja Franc Šetinc) so nekatere stvari še posebej poudarili. Nedvomno je razpravo okrog novega zakonskega osnutka — ki je bila v mnogih (čeorav žal ne vseh) okoljih povezana s čisto konkretno oceno sedanjih samoupravnih odnosov v tem ali onem kolektivu, oceno tekočih in razvojnih gospodarskih problemov posamezne OZD ali samoupravne skupnosti — uspešno spodbudila tako imenovana akcija izvršnega komiteja CK ZKS, ki je svojo aktivnost še posebej usmeril v nekatere večje ali kako drugače posebno pomembne delovne organizacije, ter tem kolektivom pomagal pri tej njihovi pomembni nalogi.
Izkazalo se je, da nekateri subjektivni dejavniki — ne samo v TOZD, ampak tudi po občinah in v družbenih dejavnostih — še niso dovolj usposobljeni za uspešno vodenje te družbenopolitične akcije. Posebej je bilo poudarjeno, da mora nadaljnja aktivnost zagotoviti, da bo mogoče ustavna določila — ki jih sedaj zasnovani zakon o združenem delu
spreminja v praktična določila — zares uresničiti v samoupravni praksi, uresničiti jih brez kakšnih morebitnih administrativnih posegov.
Vsebinske zasnove novega zakona o združenem delu pa se je minulo soboto dotaknil tudi predsednik CK ZKS France Popit — ko je na proslavi ob 40. obletnici stavke tekstilnih in gradbenih delavcev govoril v Kranju. Ko govorimo o zakonu o združenem delu, je dejal Popit, o zakonu, ki se nanaša predvsem na družbenoekonomske odnose pri nas, ga moramo seveda nujno povezovati tudi z reševanjem konkretne družbene problematike ta
Samo-
upravno
združeno
delo
hip — to je predvsem z bojem za bolj uravnovešena gospodarska gibanja. Inflacija, naraščanje cen, strukturna neusklajenost našega gospodarstva — vse to vpliva na življenjsko raven naših delavcev in se jim kaže kot od njih odtujena sila. Naš delavec mora sam vplivati na vse to, organizirano mora obvladati celoten proces združenega dela — prav to pa v svoji zasnovi vsebuje novi zakon o združenem delu.
V naši družbenoekonomski politiki bomo ravnali tako, kot je začrtano v temeljih srednjeročnega razvojnega programa naše republike, je poudaril predsednik Popit, se pravi, da bomo razvijali predvsem tiste dejavnosti in
organizacije združenega dela, ki nam bodo boljšale neugodno zunanjetrgovinsko bilanco. Nasploh pa se bomo morali boriti za bolj uravnovešen gospodarski razvoj z lastnimi silami — se pravi, ne z računanjem na ugodnejše instrumente gospodarske politike, marveč z večjo delovno storilnostjo, večjo gospodarnostjo v sleherni delovni organizaciji, na slehernem delovnem mestu.
Gospodarska gibanja v naši republiki (pa ne samo pri nas) namreč ne kažejo posebno ugodne slike — čeravno moramo ob tem poudariti, da se zlasti v zadnjem času ta gibanja vendarle nekoliko izboljšujejo. Republiški IS je na svoji seji prejšnji teden ugotovil , da pregled gibanj za vseh letošnjih osem mesecev ne ustreza predvidevanjem, kot smo si jih začrtali z resolucijo za letos. Posebno produktivnost dela, ki je zastala že lani, se tudi letos — kljub predvidevanjem — ne izboljšuje. Tem ugotovitvam se pridružujejo tudi zvezni podatki, ki smo jih lahko prebrali v minulih dneh v časopisju: po periodičnih obračunih (za šest mesecev) o poslovanju organizacij združenega dela se je izkazalo, da znašajo letošnje izgube v gospodarstvu v vsej državi skoraj 36 milijard dinarjev, kar je sedemkrat več kot lani v tem obdobju. Resda temu botruje v dobršni meri tudi letošnji prehod na nov sistem obračunavanja in plačevanja, vendar so tolikšne izgube kljub vsemu zaskrbljive in jih bomo morali vsaj zajeziti, saj jih naenkrat nadomestiti realno ne bo mogoče. Poudarek na nujno zviševanje delovne produktivnosti je torej še kako upravičen!
Za konec tokrat samo še dve pomembnejši gospodarski oziroma finančni novici iz dni minulega tedna — ena se nanaša na cene mesa, druga pa na odobravanje bančnih posojil. Na seji zveznega komiteja za kmetijstvo so poudarili, da bo mogoče izboljšati tržno preskrbo z mesom edinole z ustreznim popravkom cen svežega govejega in svinjskega mesa v prodaji na drobno ter še z nekaterimi uvozno-izvoz-nimi ukrepi. Predlog v zvezi s tem bodo takoj poslali v preučitev Z1S. In še »bančna« novica: tudi v Sloveniji so se banke odločile (tako kot v drugih republikah), da bodo poslej odobravale višje kredite za nakup industrijskih izdelkov in avtomobilov. Poslej znaša višina teh bančnih kreditov do 50.000 dinarjev (doslej 30.000 din).
LA VALETTA — Premier Malte Dom Mintoff je z zmago na volitvah dobil mandat še za naslednjih pet let, s čimer bo lahko nadaljeval politiko neuvrščenosti in nevtralnosti, ki se je začela leta 1971 s prihodom laburistične stranke na oblast.
tedenski zunanjepolitični pregled"] <
Švedski premier Olof Palme je doživel . dokaj nepričakovan poraz na parlamentarnih volitvah, s čemer je socialdemokratska stranka po 44 letih oblasti morala v opozicijo. Tri meščanske stranke: liberalna, stranka centra in konzervativna sicer nimajo skupnega programa, s katerim bi se lahko predstavile švedskim državljanom, so pa dobile 180 poslanskih mest, medtem ko jih je levica zbrala le 169, kar je bilo dovolj, da bodo v naslednjem mandatnem obdobju ostali na oblasti.
Novi šef švedske vlade Faell-din se te dni mrzlično posvetuje s partnerjema, šefom konzervativne stranke Bumanom in prvakom liberalne stranke Almar-kom, da bi lahko čimpreje sestavili skupno vlado.
Težave pri sestavljanju nove švedske vlade so zelo očitne, kajti ambicije treh sedaj vladajočih strank okoli delitve ministrskih položajev so si tako različne, da v tem trenutku ni mogoče napovedovati nič določnejšega.
Bolj zanimivo od tega je vprašanje, zakaj je socialdemokratska stranka, ki je na Švedskem trdno vladala 44 let, tako nepričakovano izgubila na volitvah?
Podrobne analize volilnih izidov v tem trenutku še vedno ne morejo ponuditi celovitega odgovora, kaže pa, da je Palme-jeva ekipa podcenila opozicijo, še posebej pa tisti del opozicije, ki je skrajno desničarsko obarvan in ki je v predvolilni kampanji izredno ostro napadel nadaljnji razvoj socializacije Švedske.
Kaže, da socialdemokrati, ki se poslavljajo od oblasti, niso bili dovolj ofenzivni kar zadeva krepitev »gospodarske demokracije« in širitev soudeležbe delavcev in uslužbencev pri odločanju v zasebni industriji. Prav tako pa se zdi, da velik del volilcev ni bil dovolj seznanjen z bistvenimi programskimi načeli socialdemokratov.
Kakorkoli že. Švedska je pred novim obdobjem svojega družbenega razvoja, ki bo poslej izraziteje desno obarvan. Kaj vse to pomeni v tem trenutku, še ni mogoče povedati.
NEUSPELI RAZGOVORI
Upanja na skorašnjo libanon-sko-palcstinsko-sirsko spravo so se razblinila po neuspelem poskusu, da bi sc sprte strani za mizo v mestu Štori dogovorile ne le o prenehanju libanonske državljanske vojne, marveč ludi o
tem, kako bi zagotovili trajen in resničen mir v tem delu Bližnjega vzhoda.
Poraz
social-
demokra-
tov
Pričakujejo, da se bo nova. runda trostranskih razgovoro4|J začela konec tedna, ko bo novoizvoljeni predsednik Libanona Sarkis, 23. septembra tudi uradno prevzel dolžnost.
Čeprav ni podrobnejših obvestil, so si opazovalci vendarle edini, da so razgovori v Štori propadli zaradi tega, ker so Palestincem postavljali nesprejemljive zahteve: naj se brez predhodnih širših sporazumov in zagotovil takoj umaknejo s svojih položajev in zaradi tega, ker je Sirija trdovratno vztrajala na prisotnosti svojih obroženih sil v Libanonu.
V vsakem primeru pomenijo neuspešni razgovori v Štori novo veliko razočaranje pri vseh tistih, ki so upali, da jim bo s skupnimi arabskimi napori vendarle uspelo končati libanonsko tragedijo.
TELEGRAMI	^
NIKOZIJA — Tu je bilo svečano zasedanje novoizvoljenega ciprskega parlamenta, na katerem so za predsednika parlamenta izvolili bivšega ciprskega ministra za zunanje zadeve in sedanjega voditelja stranke centra »demokratska fronta« Spirosa Ki-priana.
BEOGRAD — Na povabilo skupščine SFRJ bo od 22. do 30. septembra na uradnem obisku v naši državi delegacija vrhovnega sovjeta ZSSR.
BUKAREŠTA — Tukaj se je začela druga regionalna konferenca organizacije OZN za kmetijstvo in prehrano za Evropo, na kateri sode-iujejo delegacije 25 držav, med njimi tudi Jugoslavija.
DUNAJ — Mednarodna organizacija za atomsko energijo s sedežem na Dunaju je prvič povabila predstavnike palestinskega osvobodilnega gibanja na generalno koferen-co. Konferenci! bo v Rio de Janeiru.
DuLlNjSKI USI
s>l. 3d il*.lo) - 23. beiitembro *9/6
V BRUSNICAH SE JE ZAČELO - Takole je v
čredno je zapisat* •••
Reorganizacija zavarovalstva je v javni razpravi v posavskih občinah sicer dobila podporo, vendar zavarovanci odločno zahtevajo spremembe v osnutku samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zavarovalne skupnosti Triglav. Sporazum namreč predvideva le šest območnih skupnosti, kar je v nasprotju z dogovorjenim policentričnim razvojem Slovenije.
• ' j^
Posavje zahteva
V Posavju zahtevajo svojo skupnost s sedežem v Krškem in ne priznavajo omejitev, saj zakon ne govori o cenzusih, ampak o tem, da naj se zavarovanci sami organizirajo.
Posavje zbere zdaj za 65 milijonov premij na leto, leta 1980 pa bo preseglo vsoto 100 milijonov, to je tisto spodnjo mejo, ki jo omenja sporazum kot pogoj za ustanovitev območne skupnosti
O zavarovalstvu so pred kratkim razpravljali vsi trije zbori občinske skupščine v Krškem in se soglasno izrekli za to, da dobi Posavje svojo območno skupnost. Izvršni svet občine Krško je menil, da je prepisovanje cenzusov protiustavno. Enake pripombe so imeli v Sevnici in Brežicah, ker se zavedajo, da bi denar potem odtekal drugam, Posavje pa bi izgubljalo gospodarsko moč, namesto da bi se krepilo. Ničkolikokrat je bilo zastavljeno vprašanje, kako naj zavarovanci sami odločajo o oblikovanju rizične skupnosti, če jih v isti sapi utesnjujejo merila, ki jim jih skušajo vsiliti od zgoraj.	■
Začasni svet zavarovancev krške podružnice zavarovalnice Sava in medobčinski svet SZDL sta v svojih stališčih med drugim zapisala, da se stroški območne skupnosti ne bodo povečali in zavzela sta se za to, da se zavarovalnica zavarovancem približuje, ne pa odmika. Predlagala sta, da se naziv Sava ne spreminja, saj bi s spremembo nastali veliki dodatni stroški Tudi ta predlog so podprli v vsej regiji
JOŽICA TEPPEY
NOVO MESTO: tokiat je bilo na nedeljkovem sejmu živahno, kot dolgo ne. Naprodaj je bilo kar 459 prašičev, od tega sojih pokupili 268. Največ kupcev je bilo iz sosednjih občin, cene pa se od prejšnjega ponedeljka niso dosti spremenile: za prašiče, stare od 6 do 12 tednov je bilo treba odšteti 600 do 800 din, za tiste od 3 do 6 mesecev pa 810 do 1.115 din.
BREŽICE: na sobotnem sejmu je bilo manj prometa kot prejšnji ponedeljek. Naprodaj je bilo 429 prašičev, od tega le 18 starih nad 3 mesece. Prodali so jih 290. Cene za 1 kg so bile 38 do 40 din za mlajše in 23 do 24 din za starejše.
NOVA BANKA V REGIJI?
Precej ostrih besed je padlo, ko so v petek na seji posavskega političnega aktiva v Kostanjevici obravnavali sklep ljubljanske podružnice Beograjske banke, da namerava v Krškem ustanoviti enoto za Posavje. Večina razpravljavcev je menila, da to ne sme mimo medobčinskih organov, predvsem pa ne mimo komisije za družbenoekonomske odnose pri MS ZKS. V Posavju se je dobro uveljavila podružnica LB in škoda je misliti, da bo nova banka pripeljala s seboj milijone, so menili predstavniki iz Sevnice in Brcžic, medtem ko so razpravljavci iz Krškega izjavljali, da bi morda le kazalo podpirati enotnost jugoslovanskega trga in kroženje kapitala. Sicer pa se bodo glede tega morali dogovoriti v gospodarstvu.
Sejmišča
Kmetijski nasveti
Dolenjec je bolj slob kletar
Zares dobro kmečko vino je prava radkost, ugotavlja dr. Slavica Sikovec z biotehniške fakultete. Tamu mnenju pritijujejo tudi drugi kmetijski strokonvjaki, ki opozarjajo, da je naš kmetovalec običajno dober vinogradnik, pa slab kletar.
, Razmere je še poslabšalo izdatnejše gnojenje vinogradov. Večina vinogradnikov v želji, da bi pridelali čimveč, uporablja vse več umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, s tem pa slabša možnosti za kakovost vina.
Znano je, da mošt, če je hladna jesen in če je vinogradnik škropil vinograd s pripravki zoper grozdno gnilobo, nerad vre ali ^ pa povre nepopolno, tako da v vinu ostane sladkor. Tako vino je “ manj obstojno in se nagiblje k beljakovinski motnosti ter k drugim boleznim. Sladkor je izvrstna hrana bakterijam, ki povzročajo vlečljivost, mlečni cik in zavrelko.
Zato zasluži vrenje izjemno pozornost. Če je grozdje hladno, sprano od dežja, če je bilo škroplljeno zoper gnilobo ali če"je sod premočno zažveplan, je mogoče pričakovati nevšečnosti. Pomagati je treba moštu, da bo povsem prevrel. To dosečemo z ogrevanjem mošta in kleti na približno 20 stopinj, kar je približno sobna temperatura, še boljši uspeh pa dajejo selekcionirane kvasovke, ki jih dodamo moštu. Dobiti jih je mogoče pri kmetijskih zavodih.
Kvasovke je treba dodajati po posebnem postopku. Najprej pripravimo tako imenovani vrelni nastavek. To je mošt brez drobnoživk (uničimo jih z desetminutnim segrevanjem pri 80 - stopinjah, kar imenujemo pasterizacija), ki ga po segrevanju ^ najprej ohladimo in mu dodamo čiste kvasovke. Iz enega litra čiste kulture kvasovk je mogoče pripraviti 10 litrov vrelnega nastavka, to pa zadošča za 500 1 mošta. Če je mošt iz slabega grozdja ali če je močno zažveplan, je treba vrelnega nastavka nekaj več. Potem ni nevarnosti, da ne bi bilo vrenje burno in temeljito.
Inž. M. L.
St. 39 11418) - 23. septembra 1976	\
P0I.ENJSKT LIST
ODLOČENO: mirenska tovarna odkupuje krompir po 2,80 din kilogram
skupnosti za krompir dolgo tehtal, preden je prejšnji teden dokončno odločil. Kilogram jedilnega krompirja sort igor, maja, Viktorija, dobrin, dezire, draga in urgenta bo v času
V treh zdraviliščih Dolenjske in Posavja - v Šmarjeških, Dolenjskih in Cateških Toplicah - ugotavljajo letos precej podobne pojave. Zmogljivosti so v letošnji sezoni dobro izkoriščene, v Šmarjeških 72 odstotkov, Dolenjskih 85 odsL, v Cateških pa celo 89 odst. Vsa tri zdravilišča se torej naglo bližajo tisti meji, ko bo njihova dejavnost začela stagnirati, saj niti ob največji prizadevnosti
Denar ali kilogram mesa! Izvolite, vzemite eno in drugo!
(Karikatura: Bjelovarski list) >
V VRTCU TUDI JASLI. V Krškem bodo 21. oktobra odprli nov otroški vrtec. Letos bo sprejel 56 otrok, prihodnje leto, po dograditvi druge faze, pa še 144. Denar zanj so prispevali komunalni sklad, skupnost otroškega varstva, občani, delovni kolektivi in JE.
„STRAŠILO“ - Na Kočevskem divjad vedno bolj izrinja kmete. V Strugah si je neki domačin razen strašila in kurjenja ognja zdaj napeljal še elektriko do njive in na tem „stolpu“ vso noč gori žarnica (na fotografiji). Vendar medvedje kljub temu pridejo v koruzo. (Foto: Primc)
TRGOVINO PRIBLIŽATI KUPCU znajo samo nekateri. Posnetek je izpred tovarne zdravil Krka v Ločni, kjer dobe gospodinje ob 14. uri v kombiju raznovrstno sadje in jim ni potrebno hoditi v ta čas polne trgovine.
(Foto: R. Bačer)
Brusnicah že nekaj tednov, odkar so se začela pripravljalna dela za novo (montažno) šolo, ki jo bodo v tem šolskem letu — po dolgoletnem čakanju - naposled le dobili. Novemu šolskemu poslopju so določili življenjski prostor onkraj Brusničice. (Foto: I. Zoran)
to, da je letos v regiji 1.584 zavarovancev ali za 3,6 odstotka več, kot jih je bilo lani.
Med izdatki naj omenimo le nekatere. Za tako imenovano pogodbeno zdravstveno varstvo v regiji je šlo v prvem polletju 61,633.713 din (letni načrt 140,988.000 din). Po sprejetju ukrepov za splošno varčevanje se je zmanjšal tudi načrt ^odliva od 48,600.000 na 141,310.000 din. Do konca junija se je drugam odteklo 25,112.140 din ali okoli 60,8 odstotka v ta namen letos predvidenih sredstev. Izdatki za zdravila in injekcije so dosegli 68,9 odstotka ..popravljenega" let-negi načrta. Čeprav se ho stanje nekoliko popravilo, bo ob koncu leta primanjkljaj neizbežen. Izdatki za denarne dajatve so bili kljub popravljenemu načrtu manjši od predvidenih.
Se vedno pa je zaskrbljiva „po-stavka" stroškov zaradi bolniškega staleža. Izračunali so, da se je dohodek organizacij združenega dela zaradi izostankov z dela v prvem polletju zmanjšal za 40 milijonov dinarjev, dohodek regionalne skupnosti pa celo za 60 milijonov.
I. Z.
Kocka je padla
V bojazni, da se ne bi ponovilo leto 1975, ki je vsem, ki so imeli opraviti s krompirjem, še v dobrem spominu, je izvršni odbor poslovne
Regionalna zdravstvena skupnost bo imela letos za kritje potreb 287,633.444 din. Od tega bo 252.393.000 din zbrala na podlagi družbenega dogovora o osebni in splošni porabi, 29,938.000 din bodo znašali prispevki za zdravstveno varstvo upokojencev, 5,30Z444 din pa bo skupnost dobila iz republiških solidarnostnih skladov.
V inkubatorju
V prvem polletju je skupnost dosegla 48,1 odstotka predvidenih dohodkov ali 2 odstotka premalo. Najslabše so bili pobrani prispevki za zdravstveno zavarovanje kmetov. Ugotavljajo, da je slabši uspeh posledica novega načina zbiranja; prispevkov od letos ne pobirajo več davčne uprave, ampak sama skupnost s svojimi službami Glavni vir dohodkov - prispevek zavarovanih delavcev - je v prvem polletju komaj dal zadovoljivo vsoto, čeprav se osebni dohodki niso bistveno povečali Upoštevati pa je treba tudi
DO SLOGE DOMA
Zamisel o izsuševanju okrog 100 hektarov zemljišč na območju KS Bučka ni padla dokončno v vodo, kot mislijo nekateri. Vodna skupnost Dolenjske naj bi še letos naredila načrt za okrog 50 hektarov melioracij. Hkrati z družbeno akcijo naj bi dejavniki v krajevni skupnosti poskrbeli, da bo med lastniki zemljišč pripravljenost za sodelovanje, saj bi bilo škoda družbenih sredstev, ki so za take posege na voljo po izredno ugodnih pogojih.
ozimnice, to je od 20. septembra do konca oktobra, stal 4,25 din. Od tega denarja - upoštevaje stroške -bo kmet dobil 3,20 din, kmetijska organizacija - posrednica in organizator pridelovanja - 0,45 din, prevoz do grosista bo veljal 0,20 din, stroški prodaje pa bodo znašali 0,40 din. Večji porabniki (menze, sindikati) bodo ozimnico lahko nabavili tudi pri zadrugah in kombinatih, vendar na manjših količinah od ene tone. V tem primeru bo zanje cena krompirja 3,65 din za kilogram.
Izvršni odbor je določil tudi maloprodajne cene krompirja, ki bodo do konca novembra znašale 5 din za kilogram, vsak naslednji mesec pa se bodo zaradi dodatnih stroškov skladiščenja povečale za 10 par.
Za dolenjske kmetovalce, pa tudi za druge bo gotovo zanimivo zvedeti, kako sc je tem cenam prilagodila mirenska tovarna, tozd Kolinske, ki te dni začenja predelovati industrijski krompir. Direktor inž. Miha Krhin nam je na vprašanje odgovoril, da so v tovarni sklenili odkupovati krompir za predelavo po 2,80 din, kar je za 10 par manj, kot so nekaterim prvim dobaviteljem že obljubili plačati, ko še ni bila znana cena jedilnega krompirja. Tem kmetom bodo tudi izplačali po obljubljeni akontacijski ceni: 2,90 din za kilogram. Ker je letos krompir bolj droben, bo tovarna delno popustila pri zahtevani debelini gomoljev, kar bo za pridelovalce še bolj ugodno. Drobnega krompirja (debelina gomoljev od 25 do 40 mm) bo lahko 10 odstotkov, kar je več, kot so pogodbe določale doslej. Vsa druga določila pogodb ostanejo. Cena industrijskega krompirja v pogodbah ni bila trdno določena in je odvisna od cen jedilnega krompirja, ki jih določa poslovna skupnost Ta je odločila, kot je zapisano v uvodu.
M. L.
Za Tolminsko je doslej prispevalo 7 osnovnih organizacij ZSMS iz kočevske občine 7.139 din. V gimnaziji in CPŠ zbiranje pomoči še traja.
Doslej so delovni kolektivi v kočevski občini zbrali in odposlali
547.000 din od predvidenih
980.000 din. V tem znesku je vštet tudi denar, ki so ga porabili za nakup dveh prikolic. Niso pa všteta tista sredstva, ki so jih delovne organizacije že zbrale, a jih še niso odposlale.
Kolektiv Melamina je sklenil, da se bo odpovedal izletu, s tako prihranjenim denarjem pa bo kupil stanovanjsko prikolico in jo odposlal na Tolminsko.
Izhod: naložbe
Hitro pomagati
ne bodo mogla pridobiti več gostov, če zanje ne bo novih prostorov. Naša zdravilišča so imela letos sorazmerno malo tujih gostov. Tako so imeli v lanskem prvem polletju v Cateških Toplicah 4043 prenočitev tujcev, letos pa le 2622. Podobno je bilo tudi v preostalih dveh zdraviliščih.
Šmaijetske Toplice: nujen bi bil pokrit zimski bazen, pa tudi prizidek k hotelu, če ne nov hotel
Izhod iz zagate so samo nove investicije, gradnja sodobnih hotelskih, gostinskih in zdravstvenih zmogljivosti Zastareli objekti kakršni prevladujejo zdaj v sodobnem turizmu, niso več dovolj privlačni, zlasti ne za tujce. Celo Cateške Toplice imajo pri svojih 239 ležiščih samo 90 takih, ki kolikor toliko ustrezajo sodobnim zahtevam. Nič boljše ni v Dolenjskih Toplicah, kjer kar 80 odstotkov ležišč nima v sobah sodobnih sanitarij.
Tudi same prenočitvene zmogljivosti so kaj skromne. V Šmarjeških Toplicah imajo samo 150 ležišč, v Dolenjskih nekaj čez 200, v Cateških, kot je bilo že rečeno, 239. To so majhne številke, ki zelo otežujejo donosno poslovanje, zato povsod resno razmišljajo o investicijah in zanje že pripravljajo načrte, o katerih bomo še pisali. (Po Gospodarskem vestniku)
PREKINITEV DELA
V	IMV BREŽICE
V	četrtek popoldne je v brežiški tovarni prikolic v IMV od 14. do 16. ure popoldne prekinilo delo 15 delavcev skupine za. montažo prikolic, v petek od 6. ure do 8.30 pa 23 delavcev dopoldanske izmene, prav tako iz montažne skupine.
Prekinitev so delavci pojasnili z nizkimi osebnimi dohodki, ki sojih prejeli 16. septembra v skladu s sklepom delavskega sveta, po katerem so jim upoštevali normo in odbili vse neupravičene režijske ure. Delavci so se sklicevali na neredno dobavo materiala in neprimerne norme na nekaterih delovnih mestih. Na sestanku političnega aktiva tozda so se z družbenopolitičnimi predstavniki občine dogovorili za takojšnjo pripravo predlogov za ustrezno ukrepanje.
J.T.
MIRNA: NASTOP GLASBENE SKUPINE 12 KPD DOB
V	soboto, 25. septembra, se bo ob 17. uri v kinodvorani na Mirni predstavila skupina glasbenikov in KPD Dob pri Mirni z zabavnoglasbenim sporedom, ki ga je,pripravila v svojem prostem času. Spored bo obsegal odlomke iz operet in sodobne glasbe. Prireditev jc rezultat prizadevanj za resocializacijo obsojencev, hkrati pa želi opozoriti ljudi na dejstva, o katerih ne razmišljajo, ko slišijo za besedo obsojenec. Gostovanje predstavlja tudi nagrado upravi KPD Dob, ki pripravlja obsojence na čimprejšnjo ponovno vključitev v našo družbo.
OBISK SKUPINE CK ZKJ V KRKI
Novomeško	tovarno	zdravil
„Krko“ je v torek obiskala delovna skupina CK ZKJ, ki sta jo sestavljala Marko Bulc, član CK ZKJ in Mirjana Blagojevič, politična delavka strokovne službe predsedstva CK ZKJ.
Predstavniki Krke so gosta seznanili z dosedanjim razvojem tovarne, analizo sedanjega stanja v kolektivu in pregledali možne rešitve v novih pogojih dela. Največ zanimanja je bilo za potek razprave in oblikovanja predlogov o osnutku zakona o združenem delu, kot tudi o organiziranosti in delovanju ZK v Krki
SLOVESNA ZAPRISEGA
21. septembra dopoldne je pred predsednikom novomeške občinske skupščine podal slovesno zaprisego Novomeščan Marijan Potrč, ki jc s tem postal družbeni pravobranilec samoupravljanja za občine Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje.
ZA POMOČ PRIZADETIM PO POTRESU
in
Ker številni občani delovni ljudje zastavljajo vprašanja, kam lahko nakazujejo prispevke za pomoč prizadetim ob ponovnem potresu, republiški odbor Rdečega križa Slovenije v dogovoru z republiškim štabom za civilno zaščito ponovno obvešča občane, naj denarne prispevke nakazujejo na žiro račun številka SOI 03-678-51579 - re-publtAu odbor Rdečega križa
Slovenije, Ljubljana, Mirje 19, z oznako: Za pomoč prizadetim po potresu.
Mladi po stopinjah vzornikov
Slavje dolenjskih železničarjev na Karlovcu je organizirala mladina
Izredno lep septembrski dan se je naredil v nedeljo, 19. septembra, in bil je kot nalašč za množično slavje ob 35-letnici ustanovitve železniškega rajonskega odbora OF in obletnici ustanovitve železniške brigade.
Medtem ko so doslej srečanje na	zaposleni pri železnici, so že v
Karlovcu organizirali predvsem ude-	soboto šli na pohod do Karlovca,
leženci proslave - železničarji borci	tam postavili šotore in zvečer ob
in aktivisti, pa je letos organizacija	tabornem ognju jposlušali izvirne
prešla v mladinske roke. Mladi,	spomine nekdanjih pripadnikov že-
lezničarske brigade.
V nedeljo dopoldne so železničarji množično pohiteli na svečanost, na kateri je imel slavnostni govor Jože Zagorc-Dolski, komisar Železničarske brigade. Opisal je vlogo in pomen ter delež železničarjev na
Dolenjskem v NOB, nato pa je bil kulturni program. Slavja sta se med drugimi gosti udeležila tudi narodni heroj Jože Borštnar in Niko Šilih.
Ob koncu proslave so v imenu zborovalcev in železničarjev poslali protestno pismo glede krivic, ki se godijo slovenski in hrvaški narodnostni manjšini v Avstiriji.
Ena od posebnosti prijetnega snidenja za Trško goro je bil tudi golaž v družbi z drugimi dobrotami, ki so jih pripravili pod vodstvom mojstra Iva Ivančiča, imeli so godbo in po prijetnem dnevu sc je kar prehitro spustila noč.
R. B.
Nič nasprotovanj
Kočevje: Zakon o združenem delu pozna vsak vsaj delno
JOŽE ZAGORC-DOLSKI, komisar Železničarske brigade, je govoril na nedeljskem slavju na Karlovcu pri Hmeljniku.
VEC POLITIČNEGA ZNANJA
V	ponedeljek dopoldne se je v DoL Toplicah začel 10. dvomesečni politični tečaj za mlajše sindikalne in mladinske kadre iz vse Slovenije. Tečaj obiskuje 45 slušateljev, ki se bodo seznanili z vlogo samoupravljanja, gospodarstvom, družbenopolitičnim delom in drugimi temami. Vse to bodo potrebovali v praksi pri svojem bodočem delu.
Dosedanjo razpravo o zakonu o združenem delu so ocenili v Kočevju 16. septembra. Na problemski konferenci občinskega političnega aktiva, ki jo je sklical občinski sindikalni svet, sta razen sklicatelja podali poročilo o razpravah še občinski vodstvi SZDL in ZK.
Iz poročil smo razbrali, da so zelo dobro organizirali razpravo v ZKGP, Melaminu, Inkopu, Kovinarju, Itasu, Snežniku, Uslugi, ljubljanski banki, delovni skupnosti občinske skupščine, Zidarju in še ponekod. Kot slabo so ocenili razpravo v Zdrav-
SREČANJE OB TURJAŠKEM GRADU - V nedeljo, 19. septembra, so se številni borci in aktivisti OF zbrali na kraju, kjer so pred 33 leti uničili belogardistično postojanko. Na zboru jim je govoril nekdanji politični komisar Prešernove brigade Ivan Franko, ki je posebno poudaril pomen bitke na Turjaku. (Foto in tekst: France Modic)
METLIKA: POSPEŠENA AKCIJA ZA POSOČJE
V	metliški občini so akcijo za pomoč Posočju predvidevali za september, in sicer zavoljo tega, ker jo pred dopusti niso mogli izpeljati. Imeli so namreč kar pet delovnih sobot, razen tega pa so delali v prvem polletju in v času pred dopusti za kanižariški rudnik. Akcija za pomoč dobro poteka, saj so do 20. septembra zbrali 130.000 din, že drugi dan po zadnjem potresu pa so Posočju poslali edino prikolico v občini Kot kaže, bodo ostalih dvanajst milijonov zbrali do konca septembra.
Delovnim ljudem in občanom!
Poziv izvršnega odbora predsedstva R K SZD L
Potres, ki jc 6. maja 1976 prizadel Posočje, je terjal od vseh delovnih ljudi in občanov Socialistične republike Slovenije in Jugoslavije, zlasti pa delovnih ljudi na prizadetih območjih, veliko naporov, da so bili v sorazmerno kratkem času ustvarjeni najnujnejši pogoji za življenje in delo na prizadetem območju. Potresni sunki v zadnjih dneh pa so ponovno povzročili veliko škodo, zato je potreben pri odpravljanju posledic potresa v Posočju dodaten napor naše celotne družbene skupnosti, ki mora v najkrajšem času zagotoviti možnosti za prezimi-tev prizadetega prebivalstva.
Izvršni odbor predsedstva Republiške konference SZDL Slovenije zato poziva vse delovne ljudi in občane, naj sc pospešeno vključijo v akcijo za čim hitrejšo odpravo posledic potresa. Akcija zbiranja sredstev iz enodnevnega zaslužka, ki jo jc predlagala Zveza sindikatov Slovenije, poteka prepočasi, saj je do sedaj zbranih le polovico predvidenih sredstev. Ker pa jc škoda po zadnjih potresnih sunkih veliko večja od prvotne, je potrebno z učinkovito družbenopolitično
aktivnostjo zagotoviti, da bo solidarnostno zbiranje sredstev za odpravljanje posledic potresa v Posočju tako v TOZD, kakor tudi v krajevnih skupnostih dosledno in čim hitreje izvedeno.
Izvršni odbor predsedstva RK SZDL Slovenije ugotavlja, da so razmere na območju, ki so ga prizadeli ponovni potresni sunki, resne, saj je materialna škoda velika, neposredno pa jc ogroženo tudi življenje ljudi.
Zato izvršni odbor poudarja, da morajo ob tej naravni nesreči vsi delovni ljudje in občani izpolniti svojo človeško dolžnost in ponovno izpričati svojo solidarnost, vse družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in TOZD pa z vso resnostjo in odgovornostjo nadaljevati uresničevanje obveznosti, ki smo jih sprejeli v mesecu maju, in sc vključiti v vse akcije, ki jih bodo za čim hitrejšo normalizacijo življenjskih in delovnih pogojev v Posočju vodili izvršni svet skupščine SRS ter drugi organi in organizacije.
Izvršni odbor predsedstva RK SZDL Slovenije
OBČINA	OBVEZNOST	VPLAČANO
Brežice	754,845.	295.965,25
Črnomelj	672,685.-	146.492,55
Kočevje	981,463.	548.125,95
Krško	1.253,645.-	562.139,25
Metlika	316.479.	190.000,00
Novo mesto	3.121.764.	572.468.
Ribnica	358.255.	82.323,50
Sevnica	654.300.	618.101,35
Trebnje	482.400.	216.769,20
 %-------
10 20 30 40 50 60 70 80 90 W0
■JE::EE:
wS;;==:
HEHte
i
France Popit:
Ni več treba s silo terjati pravic
,.Stavke tekstilnih in gradbenih delavcev pred štiridesetimi leti na Slovenskem so razkrile revolucionarno silo prebujenega delavskega razreda in izrazile njegovo visoko razredno zavest in organiziranost. Politično so osvestile vse plasti delovnega ljudstva ter jih pritegnile v enoten boj proti vladajoči buržoaziji, ki se je vse očitneje opirala na fašistične sile v svetu v boju proti demokratičnim težnjam delovnega ljudstva jugoslovanskih narodov. Zato ni naključje, marveč zgodovinska zakonitost, da je delavski razred Slovenije s svojo Komunistično partijo na čelu tudi v času fašistične okupacije lahko zbral okrog sebe vse demokratične sile v enoten narodnoosvobodilni boj, v katerem je hkrati z nacionalno osvoboditvijo izvojeval tudi socialno osvoboditev vseh zatiranih in izkoriščanih ljudi. V tridesetih letih povojnega razvoja smo ugotovili trdno podlago za jutrišnji dan, ko bomo hitreje in še bolj uspešno oblikovali našo družbo ter razvijali materialno in duhovno življenje delovnih ljudi v Sloveniji in slovenskega naroda v trdni povezanosti z drugimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. . .
... „Delovnim ljudem danes ni več treba s silo od nikogar terjati svojih pravic. Naš delavski razred je v revoluciji razlastil svoje izkoriščevalce in začel sam odločati o sadovih svojega dela. Svojo usodo je vzel v svoje roke. Cilji in vrednote predvojnega delavskega gibanja, narodnoosvobodilnega boja in revolucije so vtkani v naša današnja delovna prizadevanja in dosežke, naša dolžnost pa je, da jih še utrjujemo in prenašamo na nove rodove."
(Iz govora predsednika CK ZKS na sobotni proslavi 40-letnice velike stavke tekstilnih in gradbenih delavcev v Kranju)
dr. Matevž Grilc:
Na Koroškem živini kot Slovenec
Slovenski narod živi na Koroškem že 1400 let. Stoletja se ni pustil likvidirati, pa se tudi zdaj ne bo. In s tem se bodo morali sprijazniti. Tisti, ki danes to politiko vodijo, se morajo zavedati, da so odgovorni za vsako zaostritev tega problema. Če nas bodo silile v konfrontacijo, jo bomo sprejeli. Na Koroškem živim kot Slovenec, do tega imam vso pravico in to pravico bomo vsi Slovenci ustrezno branili. Pripravljeni smo na to, brez dvoma. Moram pa reči, da bi v tej situaciji brez jugoslovanske pomoči težko zdržali, težko bi se čisto sami borili proti načrtnemu ponemčevanju, čeprav se zavedamo, da ne moremo spati spanja pravičnega in si misliti: se bo že Jugoslavija borila za nas!
(Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev v izjavi za ITD)
V Plešcih odprli novo tovarno
Zaposlovala bo tudi prebivalce iz sosednje kočevske občine
stvenem domu, kot najslabšo pa v tozdu Cestnega podjetja Novo me-stc, ki je dejansko niti ni bilo. Tudi nekateri drugi tozdi, ki imajo sedež OZD izven občine, so izvedli bolj predavanja kot razprave o zakonu.
Ugotovljeno jc bilo, da so vsi delovni ljudje in občani bolj ali manj temeljito seznanjeni z zakonom in da ga pozdravljajo, saj ni bilo nikjer nasprotovanj. Vendar pa delavci še niso v celoti seznanjeni z vsebino zakona, oziroma zakona ne razumejo še v celotL
JOŽE PRIMC
BREŽICE: PONEKOD NUJEN POPRAVNI IZPIT
Razprava o zakonu o združenem delu je bila v brežiški občini sicer dovolj odzivna in ni nikjer vzbudila pripomb na idejna izhodišča. Razkrila je dobre in slabe samoupravne poteze in marsikje so ugotovili, da novi zakon deloma že izvajajo. „Bistvo so najgloblje dojeli v Tovarni pohištva,“ jc dejal na sindikalni konferenci tov. Kukovec, ki je spremljal razpravo. V tem kolektivu so že napravili korak naprej in njegov zgled naj bi posnemali šc drugi, zlasti tisti, ki do zdaj šc niso razčlenili samoupravnih razmer v svojem okolju.
Konferenca zahteva, da v tozdih in OZD do sprejetja zakona odpravijo samoupravne pomanjkljivosti in hkrati ukrenejo vse za boljše gospodarjenje.
Za prebivalce na obeh straneh Čabranke je bil 11. september svečan dan: obratovati je začela nova tovarna „Metalpres“, ki je tozd Kovinoplastike iz Loža. V Plešcih je deloval tak obrat že 20 let, nameščen pa je bil v bivšem kulturnem domu. S pomočjo tovarne iz Loža, reške in zagrebške banke pa je v manj kot letu dni zrasla velika proizvodna dvorana, ki bo dajala kruh okrog 180 ljudem Čabranske doline.
Temeljni kamen za tovarno so vzidali 4. julija lani. Zemeljska dela
CANKAR V POSAVSKEM MUZEJU
V	galerijskih prostorih Posavskega muzeja bodo danes odprli razstavo Cankarjevo gledališče in z njo počastili stoletnico pisateljevega rojstva. Razstavo je omogočil Slovenski gledališki muzej. Odprta bo do 10. oktobra.
so sc pričela 19. septembra lani, danes pa v njej že delajo. Gradnja tovarne in njena oprema je veljala 18 milijonov dinarjev.
Plcščani in okoličani so z odprtimi rokami sprejeli številne goste. Na otvoritvi sta govorila direktor Metal-presa iz Plešccv in direktor Kovinoplastike iz Loža. Trak so prerezali kar trije predstavniki:	iz reške
banke, iz Pleše ter iz Loža. Slavnosti so sc udeležili tudi visoka gostja predsednica ZK llrvatskc Milka Planinc, podpredsednik sabora llrvatskc, mnogi družbenopolitični delavci občin Cabar, Delnice in
Ni še križa čez posojilo
Toliko so naše občine nakazale na zbirni račun Rdečega križa Slovenije do 13. septembra (izjema je Metlika, kjer je vpisan prispevek do 20. septembra)
Cestno posojilo v novomeški občini še nadalje narašča. Sredi minulega tedna je predsednik štaba Jakob Berič partijskemu komiteju sporočil nove razveseljive številke: 18.000 zaposlenih je vpisalo že blizu 30 milijonov dinarjev, krajevne skupnosti so ,.zbrale" nekaj več kot 1,5 milijona, delovne organizacije pa okoli S milijonov. Vpisana vsota je znašala do seje komiteja 36,3 milijona, kar je za 8,6 milijona dinarjev ali 31 odstotkov nad planom. Jakob Berič je prepričan, da bi bilo lahko 10 milijonov dinarjev presežka, seveda pa je treba izčrpati tudi,.rezerve".
V	6ccni komiteja je zapisano, da je tako spodbuden rezultat v tej posojilni akciji prav gotovo posledica dobrega političnega ozračja med ljudmi, ki so spet pokazali veliko razumevanja za skupno reševanje
perečih zaac«. Nikakor pa se ne gre sprijazniti s tem, da so nekateri posamezniki in skupine še vedno gluhi, saj je po mnenju komiteja vpis posojila dolžnost slehernega zaposlenega in občana, kar pomeni, da bi morali v posojilno akcijo bolj zajeti kmete, obrtnike, upokojence in druge plasti prebivalstva.
Komite je tudi podčrtal, da traja akcija do 31. oktobra, zato ni razloga, da bi sc zadovoljili s siccr zelo dobrim dosedanjim dosežkom, dokler svoje dolžnosti ne bodo izpolnili res vsi, na katere lahko računamo. Zato jc osnovnim organizacijam ZK v tozdih in drugih delovnih organizacijah ter krajevnih skupnostih naložil, naj ocenijo uspešnost vpisovanja in politično delujejo tako, da bo akcija zanesljivo rodila uspeh. „Zdaj ne sme biti več smoter vpisati polovico osebne-ga dohodka, ampak posodobiti ceste v srednjeročnem obdobju," jc poudaril eden od članov komiteja, zavzemaje se za to, da bi v občini čimprej dobili uresničljiv predlog za ceste naložbe iz presežka posojila.
I. Z.
Reka, pa tudi predstavniki občine ' Kočevje Savo Vovk, Nace Karničnik in Drago Gril.
Tovarna bo nudila delo tako Hrvatom kot Slovencem iz sosednje kočevske občine. Veliko prošenj je že prispelo na upravo. Vrnilo sc je tudi nekaj zdomccv. V šolo sc je vpisalo 5 njihovih otrok.
MARIJA VOLF
Koprivniški zgled
Pretekli petek so mladi člani RK skupaj z učitelji osnovne šole v Koprivnici zbirali prispevke za prizadete v Posočju.
Presenečeni smo bili nad lepim uspehom akcije, saj so ljudje prostovoljno prispevali nad 16 tisoč dinarjev. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je večina prebivalstva zaposlena pri Rudniku na Senovem in v drugih delovnih organizacijah, kjer bodo del zaslužka vnovič namenili Posočju.
Pogosti so bili primeri, ko so nam ljudje ponudili stanovanjc za prizadete s prošnjo, naj to sporočimo štabu za elementarne nezgode. Redki pa so bili tisti, ki so na vse načine dokazovali, koliko in kje so že prispevali v te namene, da pa sedaj res ne morejo več. Resnici na ljubo naj povemo, da med njimi ni bilo nobencgi reveža. Vsem darovalcem moramo izreči javno pohvalo in zahvalo.
Akcija še ni zaključena in dvema nakaziloma bo sledilo prav gotovo še tretje.	KK	KOPRIVNICA
V	ENI URI 40 ŠOFERJEV
IS. septembra malo pred 14. uro so novomeško občino obvestili, da jc republiški štab kupil za Posavje pri IMV 40 prikolic in da je potrebno organizirati prevoz. Na občini so s pomočjo delovnih organizacij v slabi uri organizirali 35 šoferjev, veliko pa je bilo tudi zasebnikov, ki so s svojimi avtomobili peljali prikolice ljudem, ki so nujno potrebni pomoči.
DOLENJSKI UST
Št. 39 (1418) - 23. septembra 1976
j I o stran ste napisali sami'!— To stran ste
kultura
in
izobra-
ževanje
Nevsakdanji, grozljiv doživljaj
»Tretje dejanje opisane drame bo razprava na sodišču"
Šele nekaj dni po prestanem dogodku sem zbral toliko moči, da lahko opišem celoten dogodek. Se zdaj me spreleti zona, ko se spomnim nanj, čeprav po naravi nisem bojazljivec, kar sem mnogokrat dokazal v štiriletnem boju med NOB.
Opisal bom doživljaj tako, kot se je dogodil v četrtek, 26. avgusta, približno ob 20,30 na območju gradu Kozjak pri Muljavi. Tamkajšnje kraje rad obiskujem, saj sem jih spoznal med NOB kot borec slavne druge grupe odredov, ki je imela tamkaj tako rekoč svoje domovanje.
Omenjenega dne smo se z bratom in njegovo ženo namenili v naravo, v idilični kraj. Približno 300 metrov zahodno od vaške oerkvice smo pustili avtomobile. Bilo je nekaj po 18. uri, ko smo odšli v bližnje gozdiče z namenom, da bi našli kaj gob. Presenetil nas je mrak. Ko smo se vračali proti avtomobilu, sta brat in njegova žena hodila počasi, sam pa sem pohitel naprej, da bi obrnil vozilo in jima prišel naproti.
Ko pa sem prišel v bližino avtomobila, sem videl, da nisem sam in da za mojim avtomobilom stoji še eden, ki ima registrsko številko LJ 108-200. V prvem hipu sem pomislil, da me nameravajo napasti, ko pa sem posvetil z ročno svetilko, sem videl, da sta neznanca lovca in da je predmet v njunih rokah lovska
PRIREDITVI ZA ZDOMCE
Dramska sekcija SKUD iz Stuttgarta prireja za naše rojake v tujini dve zanimivi prireditvi: Prva bo 3. 10. ob 18. uri v Stuttgartu v gostilni Pri Polanči-ču, kjer bo Veseli večer z izvolitvijo mistra SKUD Triglav 1976. Naslednja pa bo v S in det fingenu z vinsko trgatvijo, za goste pa bodo pripravljene še domače specialitete in prijetna glasba.
puška bokarica. Vprašala sta me, kdo da sem in kaj iščem. Moj odgovor je bil kratek, namreč, da ju nič ne briga, da jima nisem dolžan nobenega odgovora in sem svoboden državljan SFRJ. Nato se je prikazal še tretji, ki je zahteval mojo osebno izkaznico. Na moje vprašanje, ali je uradni organ, mi je odvrnil, da ni. Kot mi je znano, se mora pripadnik milice v civilu najprej sam legitimirati, če zahteva legitimacijo od drugega. Nato so mi začeli groziti, da ne bom smel nikamor, dokler ne pride milica. Vztrajal sem, da grem po svojih poteh, nakar sem odldenil avto, se odpeljal naprej 50 metrov ter obrnil. Ko sem se približal njihovemu vozilu na razdaljo 10 m, sta dva junaka stala s puškama na strel in vpila: „Stoj, streljava!" Glej čudo prečudo, sem pomislil, saj sem bil tudi vojak, sedaj sem višji oficir v pokoju ter vojni in vojaški invalid; imel ,sem priložnost doživeti različne situacije, toda kaj takega še ne. Početje imam za višek nesramnosti in predrznosti Nikoli mi ne bi prišlo na misel, da bi lahko sam vzel v zakup oblast in se ponašal z zakonom džungle.
Ko sem videl, da gre zares, sem ustavil avto, vzel izpod zadnjega sedeža majhno sekiro, jo dvignil visoko, nakar sta se onadva umaknila za nekaj korakov. Vprašal sem ju, ali sta znorela, nato sem spet sedel v avto, zapeljal mimo njihovega avto-
mobila, onadva pa sta spet zavpila: „Stoj, streljal bom v gume!“ Nisem se zmenil za vpitje in sem odpeljal dalje, nakar sta zadonela dva strela v kratkem zaporedju. Ker sem čutil, da je z avtom nekaj narobe, sem ustavil in izstopil. Sel sem proti njima in ju vprašal, ali sta v resnici znorela. Onadva pa sta še vedno držala puški na strel, napeijeni vame, in spet vpila: „Stoj, roke v vis, lezi!" Odgovoril sem jima: „Tukaj so prsi! Streljajta heroja! Niso me mogli ugnati niti fašisti niti gestapo in tudi pred takimi prena-peteži ne bom legeL“ Nato je prihitel brat Lado, ki je bil slišal strele. Ko so videli, da nisem sam, sta onadva povesila puški. Eden je zbežal s prizorišča, tretji, ki je bil verjetno voznik, ni bil tako agresiven in tudi puška ni imel v rokah, vendar ni niti z eno besedo vplival na ostala dva, da ne bi počenjala neumnosti.
Ko sem posvetil s svetilko, sem videl, da sta prednja in zadnja desna guma prazni Nato je šel brat z njihovim avtomobilom po milico in si še prej zapisal imena nasilnikov. Drugo dejanje se je odigralo na postaji milice. Povem naj se, da so bili napadalci iz vodstva lovske družine Ivančna gorica in da zaslužijo za svoje dejanje vsestransko, tudi politično oceno.
Tretje dejanje opisane drame bo razprava na sodišču. Globoko sem prepričan, da bo pokazala takim nelovcem, kdo lahko razpravlja o zakonu in zakonitosti
FRANC MAZOVEC - RISTO Ljubljana Pohorskega bataljona 119
JESENIŠKI GOBARJI NA DOLENJSKEM
Jeseniško gobarsko društvo je preteklo nedeljo organiziralo prvi izlet svojih članov na Dolenjsko, ki se ga je udeležilo 31 gobarjev.
Izletnike je pot vodila do Žužemberka, v bližini Dvora pri vasi Fara pa so si pripravili piknik, ki so ga združili z nabiranjem gob. Bilo je precej veselja in dobre volje, izlet pa je ;bil zaključen z ogledom spomenika NOB v Žužemberku. Vsi udeleženci so bili s potjo, kot tudi bdgatim plenom gob zelo zadovoljni in so obljubili, da bodo v primeru lepega vremena pripravili 9. in 10. oktobra dvodnevno gobarsko razstavo v Bazi
J. MROVLJE
ŽENE NA EKSKURZIJI - Sklad za pospeševanje kmetijstva pri SO Trebnje je pred kratkim za aktiv kmečkih žena zadružne enote Veliki Gaber priredil poučno ekskurzijo, ki se je je udeležilo 40 žena in deklet. Udeleženke so si ogledale kmetijo Antona Ravnikaija v Komendi na Gorenjskem. (Foto: R. Radešček)
Skozi trnje in osat
80 let Osolnikove mame iz Novega mesta
Minki Osolnikovi iz Cankaijeve ulice v Novem mestu nikakor ni videti, da bi izpolnila osemdeset let. Izredno dobro se drži ob vsem, kar je v življenju prestala, zlasti med zadnjo vojno.
Po rodu je Notranjka, poročila sc je z Vipavcem, pisarniškim predstojnikom na sodišču, in se naselila v Logatcu. Tam nista bila dolgo, kajti Italijani so zasedli ta del naše zemlje, Osolnikova pa sta se umaknila v Kočevje in leta 1927 prišla v naše mesto. Tu so ju Ijudježe davno sprejeli za svoje.
„Ko smo prišli sem leta 1927, ni bilo stanovanj, kajti beguncev s Primorskega je bilo precej. V Koloniji so bile same njive in tu smo začeli graditi hiše. Večinoma uradniki in begunci smo tudi za takratne razmere težko gradili Drago jc bilo, ker so zidarji in vsi v gradbeništvu skušali izkoristiti izjemno priložnost Spominjam sc, da je truga peska veljala 80 takratnih dinarjev, kar je bilo strašansko drago. Malo prej in malo kasneje je ista količina peska stala 30 din.
Prijetno je klepetati z Osolnikovo mamo, kije tako svežega spomina in bistrih misli. Nekaterih dogodkov se spominja po datumih in urah, ve celo, kakšno je bilo vreme in kaj je kdo v določenem trenutku delal pred več kot 30 leti
„Mož je bil vsa leta uslužbenec sodišča, jaz pa sem gospodinjila. Dela je bilo dovolj, ker smo znotraj hišo še izpopolnjevali precej je bilo vrta in imeli smo dva fanta: Bogdan je naredil tu gimnazijo in šel potem v Ljubljano na fakulteto, Marijan pa je bil še dijak in doma, ko jc vojska vdrugjč usodno posegla v naše življenje. Moj mož je bil naprednjak od miadih let in v tem duhu sva vzgojila sinova. Ni čudno, da je šel Bogdan že leta 1941 zdoma, Marijan pa za njim, ko je imel šele štirinajst let Ko je Bogdan odšel v partizane, smo imeli velike sitnosti. Nekaj časa je trajalo, da so Italijani vsak večer obkolili hišo in delali preiskavo ter spraševali za sina. Midva sva se delala, kot da nič ne veva, kje jc, vendar smo imeli z njim stik preko Trške gore in naših sorodnikov. Ko pa so dobili belogardisti več besede, so nas iz naše hiše izgnali in naselili v gimnaziji, zasedeni od vojaštva.
Bilo je februarja 1944. Franc je na vrtu rezal trto, ko je policist prinesel modro kuverto, v kateri jc pisalo, da moramo hišo izprazniti v 24 urah. Kar smo mogli, smo spravili k sosedom, midva pa sva le postelje in nekaj najnujnejšega odvlekla v gimnazijo. V naši sobici ni bilo šip, mraz je bil in kar naprej so nas kontrolirali kaj delamo. Pa to še ni bilo najhujše med vojno, pač pa govorice, da jc kateri od sinov padel. Enkrat so govorili -za Bogdana, drugič za Marijana, včasih pa za oba. Koliko sem prejokala, dokler ni spet prišel glas, da je vse v redu.
Moža so neštetokrat odvlekli na zasliševanje in nikdar nisem vedela,
če bo še prišel nazaj. Službo je izgubil že med italijansko okupacijo. Tudi zadnje dni pred porazom in kapitulacijo Nemčije so moža spet odpeljali v zapor. Imeli so ga na žandarmeriji, in ko so zadnji okupatorski vojaki zapuščali mesto, je tudi on prišel domov. Hišo sva našla prazno, polno slame in sledov množičnega bivanja. Pri nas so naseljevali begunce, ki so pred partizani pribežali v mesto, imeli pa so tudi pisarne.
Konec vojne smo vsi štirje dočakali živi in zdravi čeravno večkrat ni dosti manjkalo, da bi kdo od naše družine podlegel. Oba sinova sta bila v partizanih ranjena. Ko je prišla svoboda, sva bila še vedno sama. Sinova sta se vrnila šele avgusta, ampak za malo časa.
Marijan je končeval gimnazijo, vsako poletje je delal na mladinskih progah, takoj zatem pa je šel študirat v Beograd. Tudi Bogdan ni več za stalno prišel domov."
Ko je kot vsaka mati s ponosom omenjala svoja dva znana sinova, ki sta v diplomatski službi ali kako drugače predstavljala Jugoslavijo že na vseh koncih sveta, je večkrat rekla vmes: „Siccr pa to ni važno. Zame je važno, da sta živa in zdrava in veselim se, kadar me pridejo obiskat. Oba sta si ustvarila družini, živita v Ljubljani, tako da smo si bliže. Imam pet vnukov in tri pravnuke. Tudi mladina rada prihaja v Novo mesto.“
Odkar je leta 1970 umrl Franc Osolnik, je vdova bolj sama. V hišo jc vzela dve študentki mcdicinskc šole, „za vsak primer, če bi kaj prišlo ponoči," je rekla. Sicer pa rada brklja po vrtu, kolikor ji zdravje dopušča, uživa ob televizorju in branju.
Presenetila me je še s poznavanjem komunalnih razmer v soseski. „Ta cesta, Cankarjeva ulica, je taka, kot je bila zgrajena leta 1929 za takratne potrebe in promet, ko avtomobila skoroda ni videla. Klanec je prehud, kar naprej požiramo prah in čakamo, da jo bodo asfaltirali. Nič kolikokrat jc bilo že rečeno, pa iz vsega ni nič. Ne vem, zakaj imajo lahko že vse druge večje
ulice v mestu asfalt!...“[abaCer
RAZSTAVA PRIVABLJA - Pred dnevi odprta arheološka razstava v mali dvorani Dolenjske galerije privablja obiskovalce. Bogastvo rimskih grobov iz Šahovca, Pristave, Novega mesta in drugih krajev, koder so arheologi Dolenjskega muzeja izkopavali v zadnjih dveh letih, je res edinstveno. Razstava bo odprta do 10. oktobra.
Korak iz zaprtosti
Na Dolenjskem ustanavljajo medobčinski svet ZKPO
Čeprav je medobčinski svet Zveze komunistov za Dolenjsko že pred meseci zahteval, naj občine bolj sodelujejo tudi na kulturnem področju, se ni veliko premaknilo. Se vedno se dogaja, da kulturniki ne vidijo čez občinsko mejo, zato je dogovaijanje med sosedi občasno, nemalokrat izhod v sili, in še to skoraj izključno na pobudo posameznikov. Skupnega snovanja akcij skoraj ni, prav tako ne drugih oblik sodelovanja, naj gre za kulturne organizacije ali ustanove.
Kaže, da bodo preveliko zaprtost vase prve odpravile občinske Zveze kultumo-prosvetnih organizacij. Tako vsaj lahko sklepamo po sestanku predstavnikov ZKPO iz vseh štirih občin dolenjske regije prejšnji teden v Novem mestu. Dogovorili so se, da mora medobčinski svet ZKPO za Dolenjsko zaživeti v nekaj tednih. Pripravili so tudi osnutek poslovnika o delovanju
Druga postaja retrospektive
Slikarska razstava Jele Trnkoczy zdaj v Kočevju
Retrospektivna razstava del pred devetnajstimi leti umile slovenske slikarke Jele Tm-koczy, ki jo je pripravil Dolenjski kulturni festival in jo letošnjo pomlad odprl v Lamutovem likovnem salonu, je zdaj v Kočevju. Pod pokroviteljstvom tamkajšnje ZKPO so zanimivo razstavo odprli v Likovnem salonu prejšnji petek, obiskovalci pa so lahko kupili tudi barvni katalog, ki z uvodno besedo Janeza Mesesnela, več reprodukcijami in seznamom ugotovljenih del umetnice kaže zaokroženo življenjsko in umetniško podobo do zdaj (po krivici) manj znane slovenske slikarke.
Na kočevski razstavi je vseh 70 del, kolikor jih je obsegala pričujoča razstava v Kostanjevici Celoten opus je obsežnejši (okoli 200 del), vendar ne velik. „Je pa čist," je zapisal Janez Mesesnel, „čist glede na njeno osnovno razmerje do umetnosti in še posebej do slikarstva." Prav gotovo lahko tudi priudimo mnenju strokovnjakov, da nemara šele ta retrospektivna razstava kaže, da je bila Jela Tmkoczy ena najboljših slovenskih slikark. Njeno delo vzdrži tudi strogo in pravično primerjavo z deli mnogih kvalitetnih sodobnikov.
Kočevska razstava jc druga iz zamišljene ,.serije". Iz Kočevja jo bodo namreč prenesli še v Škofjo Loko, na ogled novemu krogu obiskovalcev, na novo potrditev že ugotovljenih kvalitet
tega, po delegatskem načelu sestavljenega sveta.
Že iz prvega člena poslovnika je razvidno, da bo medobčinski svet organ, prek katerega bodo občinske ZKPO usklajevale svoje delovanje, se dogovarjale in oblikovale skupna stališča ter akcije. Tako naj bi novi organ razpravljal o skupnih vprašanjih kulturnega življenja, dajal pobude za kulturne akcije, sodeloval s SIS in bil ne nazadnje delegacija za republiško predsedstvo ZKPO. Se dež bi bil vsako leto v drugi občini tam, kjer bi bil tudi predsednik.
Podoben medobčinski organ za dolenjsko regijo so ustanovili v Novem mestu že pred leti, vendar ni zaživeL Sedanji čas je takemu sodelovanju bolj naklonjen, zato ni bojazni da bi novi organ doletela usoda prejšnjega. Prav gotovo bi bilo treba obstoj medobčinskega sveta ZKPO tudi politično ^zavarovati. Ena takih pnložnosti," da bi to storili bo prav gotovo letošnji teden Komunista na temo „Človek, delo, kultura".	I.	ZORAN
POČASTITEV SLIKARJA
V	Kraljevu so s številnimi prireditvami počastili 25 let umetniškega dela in 50 let življenja Milana Stefanoviča (s pridevkom Kiča), slikaija iz Kragujevca. Med drugim je Zgodovinski arhiv iz Kraljeva izdal posebno brošuro o slikarju jubilantu s številnimi barvnimi reprodukcijami Stefanovičevih deL Slikar je v Srbiji zelo znan, zaslovel pa je zlasti s krajinami in tihožitji, s čimer je postal neke vrste prvak med slikarji, ki so najgloblje prodrli v liričnost šuma4ijske krajine.
GRAFIKE IN KERAMIKA
Jutri ob 18. uri bodo odprli v Dolenjski galeriji v Novem mestu novo likovno razstavo: grafike Karla Zelenka in keramiko Sonje Rauter
—	Zelenko. V spremnem sporedu bodo sodelovali: Slovenski godalni kvartet (Slavko Zimšek, Karel Žužek, Franc Avsenak in Stane Demšar) ter sopranistka Zlata Ognjanovič s skladbami Marija Kogoja, Slavka Osterca in Božidarja Kantu-šerja. Razstava bo odprta do 12. oktobra.
S pomočjo statistike bi lahko dobili natančen podatek o številu kulturnih društev na Dolenjskem. Z brskanjem po številkah si ne bi kaj prida pomagali, ker nobena ne pove, ali je to in to društvo, registrirano pod to in to številko, tudi delavno. Sodeč po tem, kar slišimo in o čemer se lahko tudi sami prepričamo, društvena dejavnost ni pretirano razbohotena. Svetlih trenutkov, takih, ko se društvo izkaže z dejavnostjo (denimo s prireditvijo), je bore malo. Vse je podobno kometom, ki od časa do časa močno zažarijo, potem pa jih dolgo ni in nanje pozabimo.
•'t
Nezdrava kometstvo”
„Kometstva“ je v kulturi pravzaprav veliko, čeprav tega nihče ne želi Na Dolenjskem je malo kulturnih društev, ki bi nenehno kaj prirejala, od sezone do sezone pripravila kaj novega. Presledki so predolgi - tudi pri društvih, ki jih imamo sicer za aktivna. Pri tem nimamo v mislih vzponov in padcev, ki so naraven pojav pri sleherni dejavnosti In to občasje zaskrbljuje, da ne rečemo - boli, pa naj gre za društvo v mestu, delovni organizaciji ali krajevni skupnosti
Odgovore na številna vprašanja, zakaj tako, že dolgo poznamo. Drugo vprašanje pa je, kaj smo napravili da bi stanje spremenili Tudi odgovor na to vprašanje poznamo: malo oziroma nič. Se vedno slišimo v razpravah o kulturni dejavnosti staro ploščo: ni prostorov, ni kadrov, ni denarja. Da ni interesov in potreb, tega na tej plošči ni Nad tem pa bi se vendarle morali zamisliti Ni dovolj, da so nas polna usta „kulture za delavce", ko pa je treba dejanj, se izgovarjamo na objektivne težave.
Tedni Komunista, ki bodo to jesen na našem območju, naj bi to mlačnost pri reševanju kulturnih vprašanj presekali Začeti pa bi morali v OO ZK, tam, kjer niti „najstarejši očaki" ne pomnijo, da bi se komunisti vprašali kaj je s kulturo na njihovem območju. Vendar naj bi to obdobje ne dalo zgolj pavšalne inventure stanja, spodbudilo naj bi akcijo, v kateri bi morali biti komunisti na čelu.
L ZORAN
Proč s kulturnim mrtvilom
V tednu Komunista v sevniški občini (od 2. do 10. oktobra) želijo poživiti kulturno dejavnost na vasi in v
tovarnah
Komisija za pripravo letošnjega tedna Komunista v sevniški občini - vodi jo likovni pedagog in kipar-samouk Rudi Stopar — ie minuli teden na četrti seji dokončno potrdila obsežen spored aktivnosti
Njene priprave je pred tem odobril tudi že komite. S to kulturno akcijo, v katero gre ZK skupno s sindikati, mladinsko organizacijo, krajevnimi skupnostmi, ZKPO, Zavodom za kulturo in kulturno skupnostjo, želijo pred-
'A
KNJIGA V IZDAJI ZPM - Na torkovi novinarski konferenci v Ljubljani je Zveza prijateljev mladine Slovenije razgrnila načrt o svoji založniški dejavnosti, katere plod je tudi pravkar izšla knjiga E. Paravina „Stokrat pet minut za razvedrilo". Opozorili so tudi na pomen revije „Otrok in družina", ki praznuje letos 25-letnico izhajanja.
40 LET OD LORCOVE SMRTI
-	Letos mineva štirideset let, kar jc v Granadi padel pod streli španskih
falangistov pesnik in dramatik Fedc-rico Garcia Lorca. Lorca je bil napreden književnik in zato trn v peti frankistom žc v prvih dneh spanske državljanske vojne.
ZLATARSKA RAZSTAVA - V pokrajinskem muzeju v Celju bodo odprli jutri 10. mednarodno zlatarsko razstavo. Obiskovalci si bodo v lapidariju muzeja lahko ogledali sodobni design, nakit, okrasno kamenje, ure in druge izdelke zlatarske dejavnosti doma in v svetu.
vsem razširiti žarišča amaterske kulturne ustvarjalnosti Kulturne „sive lise" so se namreč razbohotile' v vrsti središč krajevnih skupnosti, podobno je tudi v tovarnah. Pred leti je npr. imel vsak kraj svoj pevski zbor, dramsko skupino. V vrsto krajev naj bi tako ponesel pesem oktet Boštanjski fantje, ki že lep čas dela pod mentorstvom prof. Egona Kuneja iz Celja. Oktet naj bi v tednu Komunista obiskal Zabukovje, Blanco, Bučko, Studenec in kasneje še Tržišče.
Zanimiva doživetja se obetajo Boštanjčanom in Sentjanžanom. V Boštanju naj bi pod vodstvom hort ik ul turista Jelnikarja izvedli srečanje o spremembi kmečkega okolja, ki gre dostikrat na škodo izvirne starožitne podobe domačij in celotnega naselja v prid kiču in hladnemu betonu. V Šentjanžu bodo pripravili razstavo o zanimivih starih zgradbah ' v tej krajevni skupnosti.
7. oktobra bo spregovoril o kulturi komite, kjer bo predvidoma sodeloval tudi Franc Sali, član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS. Ob tej priliki bodo ustanovili aktiv komunistov kulturnih delavcev. Na isti večer bo v Sevnici javna tribuna o kulturi. V tem času bodo v Lisci, Jutranjki, Kopitarni in Jugo taninu razstave likovnih del otrok na temo „Delavec“.
A. ŽELEZNIK
POTA
m siiif
DOBILI STRAŽANI — V dolenjski se bolj zanimive, saj so v jesenskem
Ni kriva samo cesia
Ivan Trščinar je odgovarjal za prometno nesrečo s smrtnim izidom v Krakovskem gozdu
Senat okrožnega sodišča v Novem mestu je pred kratkim razpravljal o krivdi 43-letnega Ivana Trščinaija iz Novega mesta, strojnika pri Cestnem podjetju. Odgovatjal je za prometno nesrečo, v kateri je izgubil življenje njegov kolega, 50-letni Novomeščan Rudi Perše.
Dežurni
poročajo
VABA ZA TATOVE - 13. septembra popoldne je bil Matjaž Langof ob tranzistor. Pustil gaje na odprtem oknu sobe ...
STRAHOVAL JE GOSTE - 15. septembra okrog dveh ponoči so iz bifeja na Otočcu z marico odpeljali Boža Stojanoviča in Sakiba Aljiča iz Novega mesta. Medtem ko se je Stojanovič pretepal in grozil gostom, je Aljič razbijal steklenino.
Sel se je miličnika -
23-letni Stjepan Štrucelj iz Svetice pn Ozlju se je 15. septembra zvečer postavil v kandijsko križišče in usmeijal promet, ustavljal avtomobile, kot da bi bil miličnik. Opitega fanta so odpeljali do iztreznitve.
PRENOČIL V ZAPORU - Noč na 15. september je na prisilni iztreznitvi prebil tudi 21-letni Jože Miklavčič iz Dobrave, ki je že močno vinjen prišel v kavarno Metropol in hotel še piti. Ker mu niso hoteli postreči, je razbijal.
MASTIL SE BO - Janez Gramar iz Male Bučne vasi je prijavil, da mu je 15. septembra v večernih urah zmanjkala gajba krompirja in 8 kokoši.
LUCl KRADEJO — V noči na 19. september je nekdo s fička Marjana Kas trevca iz Hrušice odnesel prednje luči. Avto je stal pred zdravstvenim domom v Novem mestu. To noč je bil ob luč tudi Janez Zibert iz Novega mesta. Avto je imel parkiran pred blokom Nad mlini
Bilo je 20. februarja lani malo po šesti zjutraj, ko je Trščinar vozil svojo „škodo“ proti Drnovemu v službo, v avtu pa sta bila še sodelavca Zofija Radojčan na prednjem sedežu in Rudi Perše, ki je sedel zadaj. Vsi trije so se peljali v službo, v tej noči pa je rahlo snežilo in na cesti je bilo dobra dva centimetra snega. Cesta je bila poledenela in še neposipana, ko so se peljali skozi Krakovski gozd.
Pred Trščinarjem je vozil kamion, njegov voznik pa je ob cesti opazil v jarku fička celjske registracije s prižganimi lučmi, zato je pravilno ustavljal, da bi skočil na pomoč. Ko je šofer tovornjaka odpri kabino in stopil na stopnico, ga je vrglo.
Trščinar, ki je pripeljal za njim, se je zaletel vanj z vso silo.
Čeravno je obtoženec izjavil, da se ne čuti krivega, ker je bila cesta spolzka, je bilo sodišče mnenja, da to ni sprejemljivo opravičilo. Voziti bi moral počasneje, previdneje, prilagojeno spremenjenim razmeram na cesti. Ker je pred ustavljajočim se kamionom ostro zavrl, ga je zaneslo’ da se je zalcteL Pri nesreči je Rudi Perše dobil tako hude poškodbe, da je umri takoj po prevozu v bolnišnico, hude poškodbe pa je dobila tudi sopotnica Radojčinova.
Trščmaiju so prisodili 1 leto zapora, pogojno za dve leti, sodba pa še ni pravnomočna.
MALA PROMETNA PRASKA, majhna škoda in nikomur nič hudega, pa je prisotnost miličnikov kljub temu potrebna, kajti zelo redko se zgodi, da se prizadeti udeleženci nesreče sporazumejo. Nihče noče biti kriv, vsi pravilno vozijo, nakazujejo smer, nihče ne pije ... Takih prask imamo vsak dan na desetine in javnost zanje sploh ne izve. (Foto: R. Bačer)
Naročil krsto in svoj pogreb
Nad življenjem obupani škocjanski poštar se je pred sodiščem zagovarjal zaradi poneverbe — Denar je v glavnem porabil za Jasten pogreb"
Doslej v novomeški sodni praksi še ni bilo primera, podobnega Pevčevemu. 34-letni pismonoša iz Goriške vasi, zaposlen v Škocjanu, seje zagovaijal zaradi poneverbe 13.007 dinaijev, vendar denarja ni zafrčkal, kot je običaj, marveč je z njim plačeval lastne pogrebne stroške.
Zaradi težkih razmer doma in hudih nesoglasij s taščo je Vinko Pevec začel piti, 7. januarja letos pa je prišlo tako daleč, da je obupal nad življenjem. Zjutraj je še prišel v službo, prevzel 13.007 dinaijev z
nakaznicami za naslovnike, ampak le redki so ta dan poslani denar prejeli.
Obupani poštar se’ je odločil za samomor, še prej pa je hotel poskrbeti za dostojen pogreb. Naj-
GRM: TRK MED SREČANJEM - Jože Praznik z Vrhovega pri Žužemberku je 13. septembra popoldne vozil avto po Trdinovi ulici proti kandijskemu križišču, naproti pa je pripeljal motorist Jože Lunder iz Gor. Zabukovja pri Trebelnem. Čeravno je cesta tu široka, sta trčila. Lunder in njegov sopotnik Roman Grebenc iz Trebnjega sta morala po pomoč v bolnišnico, gmotne škode pa je za 4.000 dinaijev.
PODGRACENO: PRI PREHITEVANJU V JAREK - Rafael Lekše iz Dolge Rake je 13. septembra popoldne vozil tovornjak od Čateža proti Zagrebu. Pri Podgračenem sta ga z avtomobiloma dohitela Osije-čan in Leo Korošec iz Zagreba. Koroš ec se je odločil za prehite vanje, hkrati pa tudi voznik osiješkega avtomobila pred njim. Pri manevriranju v zadnjem hipu jc Korošec trčil v tovornjak, od koder je njegov avto vrglo v nasip, zdrsnil po njem navzdol in se prevrnil na streho. Škode je za 15.500 dinarjev.
LAZE: KARAMBOL NA TIRIH - 14. septembra popoldne je Sonja Marc iz Do L Toplic vozila neregistriran osebni avto od Semiča proti domu, med Lazami in Uršnimi seli pa jo je pri zapornicah zaneslo v podpornik, nato v kup peska in v cestni kamen. Končno je zapeljala še čez nasip in avto sc je prevrnil na
Qo. Vlak Jc že prihajal, ko so e priskočili na pomoč in avto odstranili škodo cenijo na 4.000 dinarjev.
KRONOVO:	PREHITRO NA
MOKRI CESTI - 16. septembra zjutraj je Josip Lusavec z Vinjega vrha vozil avto proti mestu, med potjo pa je na mokri cesti avto zaneslo, ko je naproti pripeljal Ivan
Jožef iz Ločne. Ta je svoj avto že Ustavljal, da bi se izognil nesreči, vendar jc kljub temu prišlo do trčenja. Hudo ranjena je bila Alojzija Lusavec z Vinjega vrha, nekaj prask pa sta dobila tudi voznik Lusavec in Jožefov sopotnik Jože Zgonc iz Novega mesta. Škode je za
16.000 dinaijev.
METLIKA:	BAGER GA JE
OPLAZIL - 16. septembra popoldne je Jože Nemanič z Gor. Suhorja vozil bager mimo parkirnega prostora pri Badovinčcvi gostilni in oplazil osebni avto Silva Goloba iz Novega mesta, ki jc tam staL Bilo jc za
19.000 dinaijev škode.
MENIŠKA VAS: Z DVORIŠČA NA CESTO - 19. septembra zjutraj je Slavko Virant iz Meniške vasi z avtom zapeljal z dvorišča domače hiše na cesto, takrat pa jc mimo pripeljal avtomobilist Dominik Kralj iz Soteske in trčil vanj. Škodo cenijo na 8.000 dinarjev.
VAVTA VAS: LJUBLJANČANKO V BOK - 19. septembra popoldne je Ljubljančanka Ana Zevnik vozila z avtom od Straže proti Novemu mestu, v nepreglednem ovinku v Vavti vasi pa jc naproti pripeljal avtomobil Ivan Nose z Dvora. Ta je vozil po sredi in je med srečanjem zadel levi bok avtomobila Ljubljančanke. Škode jc za 8.000 dinarjev.
VEL. CEROVEC: Z LUČJO ZADET - 19. septembra zvečer je 68-letni Alojz Perko iz Vel Cerovca stal s skupino vaščanov ob cesti, iz smeri Dolža pa je pripeljal z avtom Martin Vidic iz Smole nje vasi in Perka zbil na tla. Dobil je hujše poškodbe in so ga prepeljali v bolnišnico.
prej je v župnišče odštel 3.000 din za pogreb in namenil še 1.000 din za druge stroške, šel nato h grobarju in mu za izkop jame plačal 300 din. V Grmovljah je za zvonjenje odštel spet 300 din, ženi je pustil 3.000 din za rakev, medtem ko je 1.200 idn plačal inkasantu za dolžno RTV naročnino.
Ves obseden od misli na slovo s tega sveta je začel vabiti ljudi na pogreb. Odpotoval je v Novo mesto, Ljubljano, Kranj in Novo Gorico, kjer ima sorodnike ali prijatelje, in se od vseh poslovil, obenem pa jih povabil na laslen pogreb.
O čudnem obnašanju in govorjenju Vinka Pevca sc je razvedelo, še preden je prišel domov, zato je preiskava hitro stekla. Ko sc je vrnil, so ga le pregovorili, da ni vse tako črno, vendar pa je strup spil kasneje. V bolnišnici so ga komaj rešili.
Vinka Pevca jc pregledal tudi psihiater, vendar je ugotovil, da ne kaže nobenih znakov duševne bolezni Senat novomcškcgi okrožnega sodišča je upošteval tragične okoliščine, ki so botrovale nenavadni poneverbi in tudi dejstvo, da jc bil obtožcnec prej neoporečen in da tudi zdaj kaže kesanje. Prisodili so mu lc pogojno kazen: 10 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let Sodba še ni pravnomočna.
SMRT V ČELNEM TRČENJU
15. septembra približno ob 6.20 je cesta pri Trebnjem spet terjala smrtno žrtev. Tokrat jc izgubil življenje 50-letni Jožef Zorc iz Ljubljane, ki se je peljal kot sopotnik v avtomobilu Ivana Žnidaršiča iz Ljubljane. Ta je vozil po magistrali proti Zagrebu, pri Trebnjem pa je v škarje pripeljal Stefan Ambruš iz Zagreba in povzročil čelno trčenje. Jožef Zorc jc na kraju nesreče umrl, v bolnišnico pa so odpeljali oba voznika in sopotnika v ljubljanskem avtu: Franca Skubica iz Lanišča in Ostoja Gajiča iz Ljubljane. Nastalo jc tudi za 65.000 dinarjev gmotne škode.
TAT V BRSLINU
V noči na 15. september je po bršlinskem koncu delovala spretna tatinska roka. Francu Struni ki stanuje v baraki SGP Pionir, jc zmanjkalo 3.180 dinaijev in več bonov za prehrano, njegov sobni tovariš Franc Jaketič pa jc bil ob 1020 dinarjev. Tat jc bil tudi v železničarskem bloku v Foersterje vi ulici, kjer je Stavku Maksimoviču izmaknil 4.000 dinarjev.
V nedeljo je trim odbor pri kolesarskem klubu Novoteks že drugič letos organiziral trim akcijo „Vsi na kolo za zdravo telo“, ki se je je udeležilo kar 268 kolesarjev. Proga je bila dolga okoli 20 km in je kolesaije vodila od Loke v Novem mestu preko Otočca in Rateža nazaj na Loko. Na cilj so prispeli vsi udeleženci, med katerimi je bila večina mladih. Najstarejši „trimaš“ je bil Jože Štih (rojen 1933), najmlajša pa leto dni stara Saša Zupančič, ki seje seveda peljala z očkom. Vsak udeleženec je na cilju dobil kolesarsko trim značko. Organizatoiji obljubljajo, da bodo letos pripravili še eno tako akcijo. Kdor se bo udeležil vseh treh, bo prišel v poštev za [ žrebanje, kjer bo prva nagrada kolo.
Sevničani „ strli” rudarje
Sevničani s štirimi točkami na petem mestu, Inles deseti — Krkine igralke še naprej vodijo
Medtem ko so Sevničani zmagali brez težav, so oslabljeni Ribničani zamudili lepo priložnost, da v slovenskem derbiju druge zvezne rokometne lige zmagajo. V slovenski rokometni | ligi sta obe moški ekipi izgubili, Brežičanke so se dobro upirale | v Dobravljah, novomeška Krka pa je po zanesljivi zmagi še | naprej na prvem mestu.
SEVNICA - RUDAR 34:26 (14:13)
V prvem polčasu jc bila prven-I stvena tekma močno izenačena, v
drugem pa so domači zaigrali precej bolje v obrambi in popolnoma I onemogočili gostujoče napadalce.
| Sevničani so zasluženo močno zmagali, dobro pa so igrali Guček, Svažič in Možic.
INLES-SLOVAN 19:20 (10:9)
V tretjem kolu druge zvezne rokometne lige so imeli Slovanovi igralci precej sreče in odvzeli večnim tekmecem Ribničanom obe točki Boljši del igre je bil prvi polčas. V drugem delu so gostje s preccj grobo obrambo, ki jo sodnika nista kaznovala, domače zmedli in zmagali s tesno razliko.
KRKA - SLOV. GRADEC
26:30 (12:17)
Gostje, nekdanji zvezni ligaši, so bili boljši skozi vso tekmo in so, čeravno oslabljeni spretno izkoriščali šibke točke Novomcščanov.
’ Predvsem so domači igralci odpovedali v obrambi Verjetno bo moral Krkin trener poslej prav temu elementu posvetiti precej več pozornosti, kajti Novomeščani bodo s tako slabo obrambo le težko zmagali Pri domačih sta bila precej boljša od ostalih Adlešič (začuda je kar preccj tekme presedel) in Hudelja, izkazal pa se jc tudi vratar Mam.
Krka: Cotič, Petančič l,Šprajcar 1, Popadič, Cvelbar, Grabrijan 5, Adlešič 2, Pungerčič 5, Hudelja 11, Stojišin 1 in Marn.
ŠOŠTANJ - BREŽICE 34:27 (17:12)
Brcžičani so v tretjem kolu slovenske rokometne lige gostovali v Šoštanju in s svojo igro sicer navdušili gledalce, vendar so se vrnili domov praznih rok. Domači igralci so povedli za pet zadetkov, kar jim jc zadostovalo za zmago.
DOBRAVLJE - BRE2ICE 14:11 (5:5)
Medtem ko so Brežičanke v prvem polčasu z dobro igro prcsenc-
ZA NOVOMESCANE 11 KOLAJN
Minulo soboto je bilo v Novi Gorici republiško atletsko pionirsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo tudi 20 novomeških atletov. Dosegli so zelo dobre rezultate, predvsem dekleta, ki so osvojile šest medalj. Najboljši na tem tekmovanju bodo sestavljali atletsko reprezentanco SRS, ki bo nastopila na mladinskih igrali Alpe Adria. V ekipo sc jc uvrstilo devet Novomcščanov, in sicer:	llribaijcva, Teršarjeva,
Kraljeva, Beletova, Bajt, Dobravc, Kranjc, Zoran in Aposto-lovskl
Rezultati - 100 m: 3. Blatnik 11,9; 1000 m: 3. Košmerelj; daljava: 7. Dobravc 5,42; kopje: 3. Zulič 32,32: krogla: 4. Zulič 12,80, 7. Kranjc 11,78:4 x 100 m: 3. Novo mesto 48,8; višina: 2. Gačcša 175, 4. Apostolovski 170; pionirke - višina: 2. Hribar
140; daljava: 1. Kralj 474; 2. Teršar 473, 4. Stangclj 466; kopje: 1. Hribar 30,18; krogla:
Z Rantšck 9,32; 600 m: 5. Kastelic 1:48,2; 4 x 100 m: 2. Novo mesto 54,4.
L. BRULC
tile domačinke, so v nadaljevanju slabše igrale v obrambi po nepotrebnem dobile nekaj zadetkov in domače rokometašice so do konca tekme z disciplinirano igro razliko obdrale.
Brežice: Levačič, Balon 3, Štau-ber, Bali 4, Zakšek 1, Z. Cetin, Rozman I, Kostanjšek, Zdenka Cetin 2, Vogrinc, Hribernik.
KRKA - IZOLA 14:8 (7:5)
Okoli 200 gledalcev je tokrat videlo poprečno tekmo. Novinke v ligi, ki po treh kolih vodijo, so hotele pred domačim občinstvom pokazati kar najboljšo igro in ravno zato so marsikatero žogo, ki bi morala končati v mreži, izgubile. Navzlic temu lahko borbene igralke pohvalimo.
Krka: Hribar, Hodnik 3, Šeremet, Kastelic 3, Brajer 2, Vencelj, Svažič, Kobe, Kostanjšek 2, Gril, Mršnik 4, Golobi
RIBNICA - Sodniška organizacija dolenjske rokometne rekreativne lige je pripravila sodniški tečaj, ki ga je opravilo pet kandidatov, in sicer Kersnič, Tanko, Erčulj (vsi Ribnica), Pož (Stična) in Maclje (Kočevje). (M. G.)
NOVO MESTO — V prvenstveni nogometni tekmi sta se na novomeškem stadionu pomerili ekipi domačega Elana in Straže. Povedli so gostje, vendar so boljši Novomeščani zasluženo zmagali s 3:1. Zadetke so dosegli Kovačec, Brako-čevič (2) in Giabič. (G. M.)
OBUTEV 2E PRVA
Do konca tekmovanja v dolenjski košarkarski ligi sta ostali še dve koli, novomeška Obutev pa je navzlic temu, da ene tekme še ni odigrala, postala prvak. Tako je sedaj najbolj zanimiv boj za drugo mesto, za katerega se potegujejo Semičani in ekipa Podbočja. Zal v današnjem zapisu ne moremo postreči z rezultati minulega kola, kajti nekateri sodniki zapisnikov še vedno ne pošiljajo pravočasno. V zadnjem kolu so novi prvaki na domačem igrišču brez težav odpravili Mirno s 93:60. Trenutni vrstni red:	1.
Obutev 22 točk (tekmo manj), 2. do 3. Podbočje in Semič 16, 4. do 5. Straža in Loka 10,6. Dragatuš 8, 7. do 8. Mirna in Črnomelj po 6 točk.
DOBOVA, KRŠKO IN KRMELJ VODIJO
V zasavski rokometni ligi so moštva odigrala tretje kolo in dosegla naslednje rezultate: Krmelj - Rudar (Trbovlje) 21:14, Krško -Rod Radeče 40:13, Dobova — Artiče 34:15, Leskovec - Radeče 23:24, Boštanj - Loka 46:20, Zagorje - Cerklje 26:16. Po treh kolih vodijo Dobova, Krško in Krmelj s šestimi točkami
E. R.
KOLESARSKO GROSUPLJE — V počastitev občinskega praznika je domači kolesarski klub pripravil zanimivo dirko za vse kategorije. Dobro pripravljenega tekmovanja so se udeležili tudi Krčani in že po tradiciji dobro vozili. Podberščak je zmagal pri starejših mladincih, odlično je vozil pionir Prijatelj, zadovoljili pa so tudi ostali Krčani. (Foto: Janez Pezelj)
Leskovec: se obeta nova ekipa?
Ideja o ustanovitvi ženske rokometne ekipe v Leskovcu se bo po vsej verjetnosti uresničila še letos. Na misel o ženski vrsti so prišli rokometni delavci minulo leto, ko je ženska rokometna ekipa „Ubna“ na turnirju v Novem mestu osvojila zelo dobro mesto.
Po novomeškem turnirju so člani leskovškega Partizana ugotovili, da bi lahko s pomočjo krške Libne sestavili močno žensko ekipo, in pred kratkim sc je zamisel skoraj uresničila. V Vranju so delavke iz Libne, čeravno se niso posebej pripravljale, s svojo igro presenetile: pomerile so sc z izkušenimi ekipami in z malo več športne sreče bi lahko na dokaj močnem turnirju tudi zmagale.
Kot kaže, je zaenkrat edina ovira za ustanovitev leskovške ženske ekipe denar. Za igrišča sc ni bati, v kratkem bo v Leskovcu zgrajena nova športna dvorana, za rokomet se zanima veliko deklet, možnosti za nastope tudi v zahtevnejših ligah so lepe. Prijatelji rokometa sc sedaj sprašujejo, ali bo TKS Krško poma-
gala pri ustanovitvi obetavne ekipe, saj so marsikatera društva in klubi do sedaj brez posebnih težav bili deležni njene pomoči
L. ŠRIBAR
KAJ, KJE, KDO?
V četrtem kolu druge zvezne rokometne lige čakata Dolenjce dve težki tekmi: SDeničani gredo na Reko, Inles (do sedaj ima samo eno točko) pa bo doma igral z Industromontažo. Novomeščan-ke v četrtem kolu gostujejo. Glede na to, da so „ligaški“ rokomet že spoznale in da poznajo tudi igralke iz Preddvora, bi morale novinke v ligi svoje privižcncc še enkrat razveseliti k Brežičankam prihajajo Izol-čanke, lepa priložnost, da Dolenjke osvojijo ptve točke. Breži-čani igrajo doma z močno vrsto Poleta in z neodločenim rezultatom bi veijetno bili zadovoljni Zmagi se obeta Novomcščanom, in siccr v gosteh pri Iskri.
DERBI DOBILI STRAŽANI — V dolenjski košarkarski ligi so tekme vse bolj zanimive, saj so v jesenskem delu ekipe močno izenačene. Med najbolj zanimivimi srečanji v zadnjih kolih je bilo tisto v Vavti vasi, kjer so se domači košarkaiji pomerili s favoritom Semičem in ga po izenačenem boju premagali. Na sliki: gostje (v črnih dresih) v napadu. (Foto: Janez Pezelj)
TISOČKRAT PREJ
10BITEK NA LOTERIJI --------------V	ZRAKO
Na rob letalske tragedije pri Zagrebu
bivalni blok, preskrbovalni blok in energetski blok. Seveda je posebej poskrbljeno za zavarovanje, tu pa je še prostor za TV, razglasna postaja, prostor za kulturne prireditve oziroma mitinge, prostori za učenje, prostori za šport itd. Seveda pa je predvsem dovolj prostora za uijenje vojakov in še strelišče.
V	KRATKEM CASU VELIKO ZNANJA
Med našim obiskom je bila v taboru na vajah ena izmed teritorialnih enot iz občine Novo mesto, ki je prva prišla v novi tabor. Najprej so prišli v tabor na okoli desetdnevno vzgojo starešine te enote, in siccr od najnižjih naprej, nato pa še na okoli teden dni vzgoje vsi vojaki te enote.
Vojaki in starešine prebivajo v „mestu“ iz šotorov. To so fantje in možje, stari od 18 do 40 let. Pouk se začne že pred 7. uro in traja do kosila, nato pa še popoldne od 15. do 19. ure, včasih pa tudi dalj. Program vzgoje je zelo napet, da bi lahko s kar najmanj stroški dosegli čim boljši uspeh. Tako teritorialna obramba skrči program, ki ga v JLA predelajo vojaki v dobrega pol leta, le na teden dni. Vojaki so zelo obremenjeni, še bolj pa starešine.
MLADI PROSTOVOLJCI DOBRI VOJAKI
Seveda se najde čas tudi za pesem, predvsem zvečer ob tabornem ognju. Izdajajo tudi svoj časopis „Rog 76“ in prirejajo kulturno-zabavne večere z mladino iz okoliških krajev. O dogodkih doma in po svetu pa so obveščeni na dnevnih politično-informativ-nih urah in s pomočjo razglasne postaje.
Vodstvo ocenjuje moralnopolitično stanje enote kot odlično. Nobenih težav ni bilo, čeprav slove Dolenjci po tem, da so sicer v civilu radi dobre volje. Nekateri pripadniki enote so se še posebno dobro izkazali in te bodo po vaji predlagali za sprejem v ZK. Organizacije ZK bodo o teh predlogih dokončno sklepale, ko bodo ugotovile, kakšen je predlagani tovariš na delovnem mestu in doma. V načelu pa se je že pokazalo, da so nasploh dobri odnosi v posamezni delovni organizaciji, krajevni skupnosti in celo družini pogoj za dobre odnose v vojaški enoti.
Pri vzgoji posvečajo posebno pozornost mladincem-prosto-voljcem. V enoti jih je precej in so zelo prizadevni. Navdušeni so za delo in se prostovoljno javljajo za najtežja dela. Dose-
danje izkušnje so pokazale, da je treba mladince-prostovoljce pritegniti k raznemu vojaškemu delu oziroma akcijam skozi vse leto, ker se sicer lahko njihovo zanimanje in veselje za vojaške zadeve zmanjša.
Prav tabori vzgojnih središč teritorialnih enot bodo lahko veliko pripomogli k vojaški vzgoji mladine in odraslih tudi izven rednih vojaških vaj. Tako bodo lahko v teh taborih logorovanja mladine in predvo-jaška vzgoja zanje. To ne velja le za mladince, ampak tudi za mladinke, ki zdaj protestirajo, zakaj niso pri tej vzgoji enakopravne s fanti. Nadalje bodo vzgojna središča lahko uporabljali strelci, se pravi strelske družine, enote teritorialne obrambe krajevnih skupnosti, enote civilne zaščite in drugi.
Tako bo denar, vložen v urejanje vzgojnih središč, koristno naložen, vendar ne le zato, ker bodo le-ta lahko zasedena večji del leta, ampak predvsem zato, ker se bo kar največ občanov naučilo uporabljati orožje. To namreč pomeni, da bodo naši delovni ljudje in občani zmožni nuditi odpor ob morebitnem napadu in tudi v primeru zasedbe (okupacije) našega ozemlja.
Besedilo in foto: JOŽE PRIMC
približno isto hitrostjo v določen nivo: počasnejša v nižje, hitrejša v višje.
VARNOSTNA RAZDALJA JE 300 METROV
Do višine 29.000 čevljev se torej teoretično nikakor ne more zgoditi, da bi se letala kakorkoli srečavala na navpični razdalji, ki je manjša od 1000 čevljev (okoli 300 metrov).
V „iznad nivojih" (nad 29.000 čevljev) pa so letalske poti „debele“ kar 4000 čevljev, za križanje je na voljo 2000 čevljev ali okoli 650 metrov. Ce bi šlo vse po predpisih, letalske tragedije pri Zagrebu ne bi smelo biti!
Poleg tega je določeno, da mora poveljnik letala sporočiti območni kontroli prav vsako spremembo višine, ki ni bila v načrtu, letalo v težavah ima absolutno prednost itd. Seveda je jasno, da vsako letalo ne leti samo na vnaprej dogovorjeni višini, ampak tudi v načrtovani smeri, po tako imenovanih zračnih poteh ali koridorjih. Vsaka zračna pot, je natančno določena in ima svojo oznako. Koridor Sarajevo-Metlika-Dolsko-Muenchen se na primer imenuje B 1 (Modri ena). Letalska pot Modri ena vodi preko Novega mesta. Širina ene letalske poti je 10 navtičnih milj. Na videz veliko, vendar leti DC-9 okoli 250 metrov na sekundo! Dokaj ozka zračna cesta, če že ne steza.
Seveda pa lahko območna letalska kontrola razdeli letala, ki jih vodi, še bolj nadrobno. Ce je potrebno, morajo vsa letala, ki prehajajo z njenega »severnega območja na južno ali obratno, na liniji vzhod-zahod spremeniti nivoje. Poleg tega je zanimivo, da se vsa letala, ki lete na istem nivoju in v isti smeri, slišijo, po radiu seveda. Letala, ki se v istem nivoju srečujejo, pa se med sabo ne slišijo. Ljubljanski DC-9 in britanski „tri-dcnt“ se torej med seboj nista slišala. To seveda ni nobena napaka, taka je navada po cclem svetu. Zaradi psiholoških obremenitev letalskih poveljnikov.
KOIMAS„NADSABO" 20 LETAL
Zdaj je treba seveda odgovoriti na vprašanje, kakšna je videti območna letalska kontrola. Najprej je treba reči, da sta obe jugoslovanski kontroli (zagrebška in beograjska) opremljeni z zelo sodobno tehnično opremo, ki pa jo še dopolnjujeta. Obe kontroli sta v svetu zelo cenjeni Poleg radijskih postaj so
poglavitna oprema območnih kon-troloijev radarji. Letalo, ki ga kontrolor spremlja, je na radarskem zaslonu videti kot pikica, ki se premika. Sodobni radarji so tako izpopolnjeni, da se ob pikici, ki pomeni letalo in toliko in toliko potnikov in članov j>osadke, na zaslonu zaradi posebnih naprav pojavi tudi napis, ki podaja ime (osebno legitimacijo), hitrost in višino letala, ki ga vodijo. Kontrolor lahko na radarju takoj zazna, ne da bi spregovoril z letalskim poveljnikom, spremembo višine za 100 čevljev (okoli 30 metrov). Poleg tega se lahko ob pritisku na gumb na radarskem zaslonu v ozadju takoj pokažejo koridoiji-zračne poti Tako lahko zlahka ugotove, če leti „pikica“ po začrtani poti in na določeni višini
Vendar naloga območnega kontrolorja ni samo ugotavljati, ali leti neko letalo v določeni smeri in na dogovorjeni višini Zelo pomembno je tudi, da si mora območni kontrolor ustvariti v glavi natančno prostorsko sliko, kako potujejo letala, ki jih vodi Ta sposobnost pa je zelo redka. Ne da se priučiti, je prirojena. Zgodi se, da ima območni kontrolor na najrazličnejših nivojih na isti točki (recimo Oljševa) v istem trenutku v zraku kar 20 letaL Zamislite si to bolj podrobno: nad eno zemeljsko točko sta na različnih višinah naenkrat kar dve desetini letal, od katerih vsako leti s hitrostjo 250 metrov v sekundi Območni kontrolor jih ne vidi v „naravi“, ampak samo na radarskem zaslonu.
Poleg tega je treba vedeti, da se izmena -dveh območnih kontrolorjev ne sme izvršiti v trenutku. Predpisano je, da kontrolor, ki je prišel v službo, najmanj 15 minut spremlja delo predhodnika. Vodenje letal lahko prevzame šele takrat, ko je s stanjem v zraku popolnoma seznanjen. Ko prevzame vodenje, predhodnik še ni prost. Še 15 minut mora kontrolirati tovariša, ki je prišel v službo.
Delo vseh kontroloijev preverja vodja izmene, ki sedi pred radarskim zaslonom, na katerem se lahko v poljubnem trenutku zariše prav vsaka situacija z zaslonov njegovih podrejenih.
PREDAJA LETAL CEZMIZO
Vsi pogovori kontrolorjev letenja s posadkami letal, ki jih vodijo, se snemajo na trak, zabeležene so tudi vse predaje letal iz beograjske v
zagrebško območno kontrolo. Zgodi se lahko (vsak dan velikokrat), da območni kontrolor preda letalo kolegu, ki mu sedi nasproti Čeprav se vidita in slišita, morata predajo izvršiti po telefonu. Vse se beleži na trak. Telefoni naših in vseh območnih kontrol imajo toliko linij, da se ne more zgoditi, da bi bile zasedene.
Območni kontrolorji imajo tako redne in skoraj tako stroge zdravniške preglede kot poklicni pilot Po določenem času morajo podaljševati veljavnost dovoljenj. Počitek med delom je obvezen iti
Območna kontrola pa ni samo vodenje letal, ima še druge službe, na primer: službo reševanja, službo informacij v letu; le-ta posreduje kapitanu v zraku točen čas, vreme ali pa, recimo, tudi telefonsko številko njegove ali potnikove prijateljice na drugi strani sveta (če seveda nista pozabila njenega priimka in imena). Delo območnih kontrolorjev in njihovih služb ni lahko."
Tako naš sogovornik Jože Golob.
KRIVDO UGOTAVLJA KOMISIJA
Ker pa nas je (vsaj teoretično) pripeljal na višino 10.050 metrov, kjer sta trčila ljubljanski DC-9 in britanski „trident“, še vprašanje, kako se je po njegovem mnenju to lahko zgodilo.
Jože Golob: „Vzrok tragedije je lahko okvara na instrumentih ali pa nediscipliniranost Da bi bili hkrati pokvarjeni višinomeri v tem ali drugem letalu in v območni kontroli, je težko 'verjeti. Kljub temu ne mislim izjaviti nič konkretnega. Še vedno namreč ne vemo, kakšno nalogo sta imeli letali Če sta bili obe na nivojih, sta možni okvara kakor tudi nedisciplina (v letalih in kontroli); če pa je eno letalo menjalo nivo, bi območna kontrola situacijo morala imeti na očeh. Letalo, ki se dviguje ah spušča, je namreč posebej kontrolirano. (Če so vsi instrumenti v letalih in kontroli neoporečeni). Skratka: možnosti za kakršen koli zaključek je preveč. Sicer pa imamo komisijo, ki bo morala dati poročilo.
Eno pa je jasno: če sta se pilota zagledala na manj kot 5 kilometrov, ni bilo več rešitve, čeprav je možnost za taka trčenja ena proti milijardi. Če kupite srečko Jugoslovanske loterije, je možnost da zadenete glavno premijo, 1:600.000. Ste že kdaj zadeli? “
MARJAN BAUER
„Pripadniki teritorialnih enot so bili doslej tudi po večkrat na leto za krajši čas klicani na vojaške vaje, po novem načrtu vzgoje pa bodo klicani precej bolj poredko, vendar bodo takrat na vajah okoli 7 do 10 dni,“ je povedal zbranim novi-narjem na nedavni tiskovni konferenci v enem izmed slo-
venskih taborov vzgojnega centra teritorialne obrambe nekje na Kočevskem general Branko Jerkič.
Za tako večdnevno, načrtno vzgojo svojih pripadnikov potrebuje teritorialna obramba vzgojna središča, ki jih prav zdaj ustanavljajo po Sloveniji.
Eno izmed njih jc začelo delovati letos nekje na Kočevskem. Zemljišče zanj jc brezplačno odstopila občina Kočevje, njegovo ureditev pa je financiralo republiško vodstvo teritorialne obrambe.
Tabor vzgojnega središča jc razdeljen na komandni blok.
Četrta kontrola pa je tako imenovana območna kontrola (ACC), ki vodi letala po zračnih poteh. Ob slednji se zaradi zagrebške tragedije dviguje tudi največ prahu. V Jugoslaviji imamo dve območni kontroli: zagrebško in beograjsko, ločuje ju 18. poldnevnik, ki teče tudi skozi Slavonski Brod.
V jugoslovanskem notranjem prometu mora vsako letalo najaviti svoj let vsaj 24 ur prej. Podatek o letu gre v obdelavo v pristojni center območne kontrole letenja, kjer na grobo uskladijo letalski promet za naslednji dan. Eno uro pred vzletom mora posadka letala, ki hoče vzleteti, oddati na odhodnem (domačem) letališču načrt leta. Ta načrt vsebuje podatke o letalu (tip, teža, oprema), usposobljenost posadke, število potnikov, hitrost in višino leta ter poti, po kateri bo letelo.
Ko odhodno letališče ta drugi, podrobni načrt leta posreduje centru območne kontrole, slednji sporoči, če se lahko leti po načrtu ali pa so potrebne spremembe.
LETENJE SE ZAČNE NA TLEH
S tem bi se polet na videz lahko začel, vendar ni tako. Letenje se namreč (za posadko in kontroloije) ne začne, ko letalo vzleti, ampak takrat, ko začno delovati motorji. Odobritev za zagon motorjev da zemeljska kontrola (GND) ah pa letališki stolp (TWR). Od vžiga motorjev naprej je vsako premikanje in gibanje letala kontrolirano.
Vzemimo primer vzletanja letala DC-9 v ne najbolj idealnem vremenu. Preden se sploh kaj „zgodi“, morata kapitan letala in njegov pomočnik preveriti, če v „devetki“ brezhibno deluje okoli 100 spletov naprav. Preverjanje se snema.
Ko je po približno desetih minutah to stoijeno, poženeta motorja. Ko stečeta, zaprosi kapitan dovoljenje za „vožnjo“ po tleh. Stolp mu to dovoljenje da, obenem pa mu posreduje natančen postopek vožnje po tleli, med drugim tudi smer vzleta in točko, kjer se mora letalo ustaviti pred vzletom. To je tako imenovana,,točka čakanja".
Na tej točki dobi kapitan ob neugodnih vremenskih razmerah iz letališkega stclpa ukaz, da se po radiu poveže s kontrolo prostora letališča (APP). Ta bo vodila vzlet Pri vzletanju je namreč hitrost DC-9 okoli 200 kilometrov na uro, letalo sc odlepi od tal po 1500 do 1600 metrih steze. Posadka tega gibanja na tako majhnem prostoru v
slabem vremenu ne more brezhibno spremljati, torej je nujno, da je vzlet voden.
Sicer pa smo še vedno na „točki čakanja". Ko seje kapitan povezal s kontrolo prostora letališča, dobi od nje dovoljenje, da lahko gre na vzletno stezo. Med vožnjo do steze dobi poveljnik letala še najnovejše meteorološke podatke (zračni pritisk, temperaturo zraka na stezi, hitrost in smer vetra, točko rosišča).
Potem ko poveljnik še enkrat preleti instrumente in preveri delovanje motoijev, sporoči kontroli prostora letališča (APP), da je pripravljen na vzlet Kontrola prižge „zeleno luč" in vzlet se začne. Vse podatke, ki jih dobi kapitan od kontrole APP, mora ponoviti in se beležijo.
LETALO SE PONOVNO „RODI" OB VZLETU
Zanimivo je tudi, da ima vsako letališče (pač glede na konfiguracijo terena in ostale prilike) svoj postopek vzletanja in pristajanja. Posadka ga mora poznati!
Od zahtevnosti letališča je odvisno, kdaj bo kontrola zračnega prostora letališča (APP) predala letalo območni kontroli (ACC). Vsekakor pa se v določenem trenutku to zgodi Vse do tega prevzema je stik kontrole in letalske posadke „našega“ DC-9 zelo pogost Kontrolor nenehoma sporoča letalskemu poveljniku smer in višino leta. Kljub temu da kapitan vse te podatke lahko razbere z instrumentov v kabini Vzlet je pač najbolj občutljiva točka v letalovem življenju, zato dvojno preverjanje nikoli ni odveč.
Ko pa prevzame letalo območna kontrola (ACC) - takrat je letalo že na določeni višini - se pogovori med kontrolo in posadko omeje na najbolj nujne podatke, na primer na sporočanje preletanja radijskih svetilnikov.
Tako malo pogovorov z zemljo je namreč zato, ker kaže izkušnja, da se v prostoru območnih kontrol skorajda ne more pripetiti nesreča. To pa zaradi tega, ker letijo letala v tako imenovanih nivojih. Prostor območne kontrole je namreč razdeljen po višini v nižje, višje in ,,iznad“ nivoja. Vse do višine 29.000 čevljev (en čevelj ali feet je približno 30 centimetrov) so nivoji v presledkih 2000 čevljev. Ce dve letali v istem nivoju prekrižata poti, jc med njima še vedno 1000 čevljev ali po naše okoli 300 metrov. Poleg tega razvršča območna kontrola letala s
Ob nedavni letalski katastrofi v bližini Zagreba, .v kateri je bilo ob življenje 176 ljudi, smo se ponovno srečali s pojmom „kontroia letenja44. Kaj je torej ta kontrola, kaj delajo njeni pripadniki, zakaj je za letalski I promet tako pomembna? Na ta vprašanja odgovaija Jože Golob, upravnik Dolenjskega letalskega centra in poklicni pilot.
Jože Golob
..Kontrola letenja je precej širok pojem," pravi Jože Golob, „zato bi glede na odločitev zagrebškega preiskovalnega sodnika, ki je dal pripreti 5 območnih kontrolorjev, I raje spregovoril o tako imenovani službi za vodenje letal.
Za začetek bi povedal, da je vse, kar iz rodu letal potuje po zraku, bolj ali manj (glede na opremo) vodeno, zračni prostor pa delimo na kontroliranega in nekontroliranega. Pod kontrolirani zračni prostor spadajo vse zračne poti (tako imenovani koridorji) ter območja letališč. Potniška letala letijo samo po kontroliranih zračnih poteh.
ŠTIRI VEJE SLU2BE ZA VODENJE LETAL
Služba za vodenje letal se deli na nekaj skupin. Prva je tako imenovana zemeljska kontrola (GND), ki skrbi samo za premikanje letal po zemlji, druga skupina je letališki stolp (TWR), ki posreduje letalu še zadnje podatke o pogojih za letenje (veter, temperatura, vlaga itd.), kadar je dobra vidljivost, pa lahko tudi dovoli letalu, da pristane ali vzleti Tretja skupina službe za vodenje letal je kontrola prostora letališča (APP). Ta kontrola omogoči z radarji, merilci oddaljenosti in višine ter radijsko in vizualno signalizacijo, da lahko letalo vzleti ali pristane ob minimalnih pogojih za letenje, na primer v megli ali ob nizki oblačnosti
iz monografije dvanajste brigade
brigada brani ^ belo krajino
piše: lado ambrožič-novljan ^
f|?
NI VSE V PRALNEM STROJU - Duhovita fotografija, ki jo je njen avtor Andrej Vire, dijak prvega razreda novomeške gimnazije, imenoval „BELOKRANJKA“, mi pa preimenovali v „NI VSE V PRALNEM STROJIT, se loteva hvaležne fotografske teme, ki ima skupen naslov „Stare šege in navade14. Andreju je uspelo ujeti že dokaj redek motiv: perico na KolpL Vrednost fotografije je predvsem v njeni dinamičnosti, kapljicah, ki prše od kosa perila, zagnanosti ženske, ki tolče po perilniku. Okolje je na fotografiji prikazano manj spretno. V prvem planu je sicer kamenje, v srednjem reka in v zadnjem drevje, vendar se zdi, da je tega okolja preveč, premalo izrazit pa je osrednji motiv: ženska s perilnikom. Sliki, ki je sicer dobra, bi torej do boljše izraznosti zagotovo pomagal posrečen fotografski rez.
Sicer pa se uredništvo nad odmevi rubrike TISTI HIP nima kaj pritoževati. Dobrih fotografij prihaja toliko, da nam je žal, ker lahko po pravilih razpisa vsak teden objavimo samo eno.
(polenjoMliti flffltf20ICtij
V šolah sodček s pipo
V ZVEZI s pojavom poliomielitisa (tako imenovane otroške paralize) v naših krajih menita Centralni .higienski zavod in Svet za splošno izobraževalno šolstvo, daje po vseh šolah katere koli oblike in stopnje potrebno izvajati naslednje zaščitne ukrepe.
1. Redno in temeljito vsak dan očistiti stranišča. Sedno desko, porcelanasto ročko in tla je treba poribati s kar se da vročo vodo, kiji dodamo sode.
2. Omogočiti je treba temeljito snaženje rok po opravljeni potrebi, po možnosti pod tekočo vodo in z milom. Za brisanje rok naj otroci nosijo s seboj čisto krpo. Če na šoli ni tekoče vode, naj šolsko vodstvo poskrbi za majhen sodček s pipo v prostoru pred straniščem.
3. Tudi v ostalih šolskih prostorih moramo skrbeti za kar največjo čistočo.
4. Posebno skrb moramo posvetiti snagi šolskih mlečnih kuhinj in skrbeti za higiensko neoporečnost delitev šolskih malic.
5. Omejiti je treba vse večje telesne napore otrok (daljše izlete, orodno telovadbo, naporne športne igre, kot na primer košarko, nogomet, rokoborbo itd.), pospeševati pa je treba delitev šolskih mlečnih malic, imeti pouk po možnosti na prostem itd.
6. Opozarjati je treba otroke, da si ne slinijo prstov, ko v knjigah obračajo liste, zlasti če imajo knjige izposojene.
VINSKI HRAM moramo pred trgatvijo dobro očistiti, prezračiti in razkužiti z žveplanjem. Očistiti moramo vso vinsko posodo. Zdrave sode, ki so stali med letom prazni in bili večkrat žveplani, moramo temeljito oprati s čisto, hladno vodo, po potrebi z 2-odstotno sodo, potem pa še s kropom ali vročo paro.
SPLOŠNO ZNANI specialist za tuberkulozne bolezni, šef pljučnega oddelka novomeške bolnišnice primarij dr. Ivo Smrečnik, je odpotoval na strokovno izpopolnitev v Francijo.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 27. septembra 1956)
SVETU OKOLI
ZANIMANJE ZA KROMPIR
— Ropar, ki je z nožem v roki vdrl v neko prodajalno živil v Manchestru, ni vprašal po dnevnem izkupičku, marveč je trgovca prisilil, da mu je dal porcijo rib s pečenim krompirjem. Se obetajo podobni roparski napadi ob visoki ceni krompiija tudi na Dolenjskem?
GLASBA NI ZA VOLAN -Zaradi temperamentne in kričeče glasbe postanejo ljudje za avtomobilskim krmilom agresivni, tiha in nežna glasba pa jim pričara občutek varnosti, ki je v resnici niso ugotovili v Bonnu. Strokovnjaki menijo: pri nočni vožnji se še najbolj obnesejo južnoameriški zvoki brez besedila, v kolonah po mestnih ulicah pa prihaja v poštev pomirjajoča glasba.
ARHIV HUMORJA - Zaposlitev s humoijem je lahko hudo resna zadeva. Profesor Roericht z narodopisnega inštituta v Freiburgu si je zadal življenjsko nalogo, da bo znanstveno obdelal človeško vedrino, dovtipnost in pikrost. V nekaj letih je zbral več kot 40.000 šal in smešnic. Arhiv je razdelil na osem skupin, ki so razdeljene v 146 podskupin, h katerim štejejo tudi šale po poklicih (zdravniki, pravniki itd.) Ne ve se še, komu bo Roehrichtovo življenjsko delo koristilo. Sicer pa je koristen tudi smeh.
SVETLOBA CISTI VODO -Sovjetski znanstveniki so izdelali .,optično" baktericidno napravo. ki brez klora ali drugih kemičnih snovi uničuje škodljive bakterije v pitni vodi. Voda, obdelana s to napravo, je čista in primerna za pitje. Ima okus po naravni vodi, je boljša kot. tista, ki jo razkužujejo s klorom.
DELAVNOST JE HUDA BOLEZEN - Pretirana delovna vnema nikakor ni zmeraj vrlina, marveč je lahko znamenje, da bi prizadeti moral k psihiatru, piše v poročilu tehniške univerze v Muenchnu. Za take garače so zdravniki našli strokovni izraz „zasvojenost do dela“. To so ljudje, ki potrebujejo delo prav tako nujno kot alkoholiki pijačo. Na Dolenjskem se zdravniki s to boleznijo še ne ukvarjajo, naše laično mnenje pa je, da v doglednem času ni pričakovati večjih epidemij.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Baklada zaslužnemu načelniku
(Na predvečer) slavnosti dvajsetletnice priredilo je gasilsko društvo novomeško svojemu zaslužnemu načelniku gosp. Guštinu bakljado s sodelovanjem meščanske godbe; sprevod vršil se je po celem mestu, ter so se pred hišo načelnika med užiganjem bengalične luči svirale izbrane točke. V jutro slavnostnega dne klicala je budnica meščane iz spanja; obetalo je biti po dolgem času zopet enkrat lepo vreme. Raz vseh hiš vihrale so zastave, mestna hiša na Velikem trgu okrašena je bila izborno, krasna slavoloka postavljena sta bila „Na vratih" in nad mostom. Novomeški gasilci sprejeli so najprve došle goste, topliške, šentjernejske, krške, leskovške in črnomaljske. Vsa ta društva odkorakala so ob 9. uri z novomeško in črnomaljsko godbo na kolodvor, da sprejmo goste, katere je pripeljal vlak iz daljne Kranjske. Nebrojno ljudstva odličnega kakor priprostega je bilo na kolodvoru.
(Iz Metlike) dne 24. avgusta - Mnogo let že volimo v deželni zbor, imeli smo sedem
Odrešilna
hoja
Koraki so za človeka ravno pravšnja obremenitev
Sprehod rešuje srce, tako ugotaylja sovjetski kardiolog prof. V. Frolov, ki meni, da so osnovni povzročitelji vse pogostejših obolenj ožilja in srca prehud življenjski tempo in čustvene preobremenitve.
Pri natančnih biokemičnih raziskavah seje pokazalo, da pri negativnih duševnih preobremenitvah pride v kri večja količina posebnih kemičnih snovi, ki so škodljive za srce, saj pretirano črpajo njegove energetske zaloge. Pri naših prednikih je čustveno razburjenje spremljalo intenzivno fizično delo, ki je bilo nekak ventil za sprostitev. Dandanes razburjen človek običajno molče, možato prenaša različne nevšečnosti, s tem pa si koplje na glavo nervozo, ki je eden od povzročiteljev vrste obolenj, med njimi tudi srčnega infarkta.
Najpogostejše priporočilo, ki ga dajejo zdravniki, so različne telovadne vaje. Z njimi utrjujemo srce in ožilje; izbirati pa jih je treba strogo individualno, saj lahko nekomu škoduje prav tisto, kar drugemu koristi. Predvsem se zdravniki navdušujejo nad hojo, ki je ravno pravšnja fizična obremenitev. Posebno priporočljivi so dlje časa trajajoči sprehodi zjutraj in pred spanjem. „Hoja je edino priporočilo, ki ga lahko dam, ne da bi videl človeka - pacienta," pravi med drugim prof. Frolov.
Seveda je gibanje le ena od oblik boja zoper nevšečnosti modernega časa, ki jih prinašajo prenagli življenjski ritem, predobro hranjenje in pretirano uživanje nasladil, kofeina, nikotina, alkohola ...
Je napake v razvoju plodu moč razbrati iz dlani in prstov?
Usoda ploda na prstih?
Bo človeška dlan pomagala odkriti vzroke nekaterih dednih bolezni? To zanimivo vprašanje si je zastavila skupina znanstvenikov, ki se ukvaija s proučevanjem in vplivom nekaterih dednih bolezni na novo generacijo.
Strokovnjaki poskušajo najti povezavo med linijami na dlani in prstih z nekaterimi biokemijskimi značilnostmi organizmov. „Risba“ na prstih ima tri osnovne značilnosti: krivulje, osmice in spirale. V primeru, da med linijami prevladujejo spirale, je to znak, da je v krvi velik odstotek albumina, in obratno. Posebno pozornost znanstvenikov je pritegnil kot na dlani, ki se pri kromosomskih spremembah veča ali manjša. Vedeti moramo namreč, da vsi „liki“ tako na dlani kot na prstih nastanejo že v drugem ali tretjem mesecu razvoja plodu in jih zatem niti notranji niti ne vplivi okolja ne morejo spremeniti. Njihovo stabilnost lahko primerjamo s trajnostjo krvnih skupin, ki se v toku' življenja prav tako ne spreminjajo.
V primeru, daje embrionalni razvoj nekaterih organov simetričen z nastajanjem linij na členkih prstov, so strokovnjaki mnenja, da bodo s pomočjo nepravilnih črt lahko kmalu ugotovili morebitne motnje v rasti ploda. Edino, kar zavira preizkušnjo te metode, je, daje potrebno najprej ugotoviti, katere oblike na sklepih prstov pripadajo zdravemu in katere bolnemu človeku.
im
poslancev, in še nobeden nam ni poročal o delovanji deželnega zbora sploh in posebej o svojem delovanji. Storil je to včeraj sedanji poslanec g. Schvveiger. Zbralo se nas je gotovo 200 mož, ki smo pozno poslušali tudi g. Nadraha, ko je z znano svojo zgovornostjo razlagal krščansko-socijalno organizacijo. Vse se organizuje, drugi stanovi si snujejo društva v medsebojno pomoč, le kmetovalec samotari, je sam za-se.
(Krečani) se še vedno bojujejo za svojo oprostitev iz turškega jarma in sicer že pod zastavo Grške. Toda velcvlasti Še niso govorile zadnje besede.
(Spanje i) imajo smolo; kakor na Kubi, vzdignili so se tudi na Filipinskih otokih ustaši zoper španjsko vlado. Na Kubi prepovedali so strogo vsako obdelovanje polja, in sicer Španjci kakor ustaši kaznujejo vsakega strogo, kdor seje ali žanje žito.
(I/ DOLENJSKIH NOVIC 1. septembra 1896)
Iz polen suha roba
Dandanes se v svetu dogajajo hude reči. V sosednji Italiji se spet trese zemlja, na daljnem Japonskem divja vihar, na Kitajskem je umrl njihov voditelj, v Ameriki imajo povodnji, pri nas sta se zaleteli letali, a Francozi so zgrabili letalske tolovaje.
Je pri vsem tem sploh mogoče, da bi človek pričakoval še kaj lepega in veselega? Marsikdo se že trese kot pred kugo, kadar posluša radio, gleda televizijo ali odpre časopis. Kar polovica vseh novic je slabih. Nekateri se boje že poštarja, ki nosi račune ali pa majhna pisma, ki jim pravijo telegrami
Med vso to črnogledostjo so nas razveselili na plotovih in hišah obešeni plakati, ki so vabili na semenj v Ribnici Le kdo ne bi šel, ko je kaj takega pri nas težko videti. Dalje tudi vemo, da so Ribničani šegavi in veseli ljudje. Užitek je poslušati Urbana, kadar si kaj novega izmisli ali ugane.
Domačini iz suhorobarske doline so se postavili v štante kot branjevke in pokazali, kaj znajo, da so jih mestna zijala gledala in se čudila: „Ribničani znajo dobro sukati jezik. Zdaj pa vidimo, da znajo iz polen in palic narediti tudi lično suho robo. “
Drugi so brž nakupovali za domu, ker je zmanjkovalo „ribniških reči", žlice, lonce, grablje in drugo orodje. Še oblek in druge šare je bilo obilo naprodaj.
„Pa gobe, gobe," je hitela pripovedovati ženica, „do sedaj nisem vedela, da so strupene, ker jih pri nas že od nekdaj jemo. “
Tudi vaščani iz Mišjega dola so si ogledali semenj, ker ga bodo tudi sami imeli Vendar na semnju ne bodo pokazali, kaj naredijo, marveč bodo prodajali zijala in čakali, katera deklina se je po časopisu zmenila za randi pod vaško lipo.
MARTIN KRPAN
Gram zlata za gram kave
Lanski mraz zmanjšal zaloge kave — Višje cene
Bodo tudi tisti strastni „ko-fetaiji", ki jim skodelica dobrt prave kave pomeni pravo zadovoljstvo po napornem delovnem dnevu, ostali brez tega užitka? To je vprašanje, ki postaja vse bolj aktualno, če vemo, da je lanskoletni mraz v domovini prave kave Braziliji uničil nad eno milijardo kavnih stebel.
Naravna katastrofa, ki je zadela Brazilijo v noči od 18. na 19. julij lani, je zmanjšala zaloge kave za sezono 1976/77 na sila majhne količine. To je tudi vzrok, da se cena kavi iz dneva v dan veča, po nekateri podatkih pa je to še vedno premalo, da bi dosegli vsoto, ki
^ Hešitev prejšnje križanke ^
/
Bodo „kofetarji' užitek?
prikrajšani za
m	K			IM	—	BL	*8_	«£*_
K_	R_	.s.	'JL		c_	A	P_	A_
Jt.	0_	L_	0	E	T	_N_	£.	5_
	r_	0_	Er	j_	u	T_		A_
U	o_	V_	e	j±	c_	1	—■	S_
_0	A '	O	i_	K_	A_	Hs	P_	IC
V	m	e: uh	A.	A				
B	N_	J_	L_	•t	K	_o_		J<.
	S	r	0_	K a	£_	D i	A_	M
	E	A		A_	L_	Tl	Z	aj
A_	m	Kj		Cj		N__	T	K_
r_	£	A_	ur.i	_0_		A_	r		
DOHOCl
SINJSKA I V
DL
nVMf
PEVEC
DARIAN
NAZOR
ARAB.
KNEZ
PROSTOR
KIsikJE
STOJAN
CELIC
LEPAK
DL
ILOSKEV
/iedkonI
CENTRKR0
MAMA
VNETJE
SLUZNICE
PLUG
IT.LIRA
0KAY
JAK
m.
BET
ZRAČNt DUH i
DEL
KARPATOV
GREBEN
IV.
ALUMINU
ZAMAŠEK
mr
TRI'
fKFRf
SUHA
GOZDNA
JAGODA
NEBESNI
POJAV
3GljA0A
SVINJE
mw
GLMESTO
DL
ur
ULJ
VA
KATRAN
STARI
SLOVAN
GLUHONEM
ČLOVEK
ROČKA
GORSKI
VRH
GORA V CRGORJ
PLAZILEC
©
uDISEJEV
OCE
bi vsaj	delno krila	nastali
primanjkljaj. Po takšnih nič kaj spodbudnih vesteh lahko pričakujemo še višje cene pravi kavi, še bolj zaskrbljujoče pa j dejstvo, da se bo lanskoletna katastrofa poznala pri višini cen še najmanj tri leta.
Žetev, ki je bila opravljena konec lanskega leta, je prinesla porazne rezultate. Namesto predvidenih 28 milijonov 60-kilogramskih vreč kave so jih napolnili le okoli 6 milijonov. Razumljivo je torej, da takšnega stanja ne bo mogoče kaj hitro popraviti, še posebej ker so prizadeta mlada stebla. Za slednja je potrebno kar 5 let, da dosežejo normalno rodnost. Slika pa je še hujša, ker so tudi nekateri največji afriški izvozniki kave pretrpeli veliko škodo, saj jim je suša uničila skoraj tretjino pridelka.
Izhoda iz te krize ni. Po najnovejših vesteh bodo morale dežele, ki so pretrpele najve škode, celo ustaviti izvoz. Porazno stanje najbolje kaže podatek, da skušajo Brazilci z« nakupom kave v Srednji Ameriki vsaj delno rešiti letošnjo izvozno bilanco.
Miki Muster Janez Trnove
Zimski nevarnosti je ime »Zmaga”
Strokovnjaki napovedujejo za zimo novo epidemijo gripe virusa „A Victoria' Vsakdo zboli 5 do 6-krat na leto za to boleznijo
Spomnimo se letošnjega februarja, ko je iz New Jerseya prišla v svet zastrašujoča novica. V tamkajšnjem vojaškem taborišču Fort Dix se je pojavil primer »svinjske gripe", katere virus je v letih 1918 in 1919 povzročil strahotno epidemijo, za katero je obolelo 500 milijonov ljudi, od tega pa jih je kar 22 milijonov podleglo bolezni. Panika se je po masovnem cepljenju v ZDA nekoliko stišala, vendar zdravniki za bližajočo zimo napovedujejo nove epidemjje gripe, seveda v nekoliko lažji obliki.
Že več kot trideset let so raziskovanja farmacevtske industrije širom po svetu usmerjena v izdelovanje cepiv proti virusom, ki povzročajo gripo. Vsa 'dosedanja prizadevanja so dajala spremenljive rezultate, vse pa kaže, da bomo letošnjo zimo končno dobili zanesljivo cepivo, ki ne bo puščalo nobenih reakcij.
2RTVESO
STAREJŠI
Vsak prebivalec razvitega dela sveta zboli vsako leto najmanj petkrat do šestkrat za boleznijo dihalnih organov, ki jo imenujemo gripa. Statistiki navajajo podatke, da se samo v Švici vsako leto pojavi okoli 30 milijonov primerov te bolezni, v Zahodni Nemčiji pa že 300 milijonov. Najpogostejsi znaki bolezni so predvsem glavobol, slabotnost, vrtoglavica in povišana temperatura, včasih celo do 39 ali 40 stopinj. Vse to tako obremenjuje srce in krvni obtok, da zlasti pri starejših osebah obstaja nevarnost smrti. Kot primer naj navedemo podatek, da je
bilo v ZDA med 86.000 smrtnimi primeri te bolezni, ki so bili analizirani, kar 79.000 oseb, starejših nad 45 let. Večina jih je imela celo nad 65.
Povzročitelja epidemije sta virusa A ali B, odkrita že leta 1933. Posebno nevaren je virus tipa A, ki se najčešče pojavlja v zimskih mesecih, od decembra do februarja, medtem ko tip B, ki najbolj razsaja v marcu, napada predvsem otroke. Čeprav je velikost virusa le nekaj deset tisočink milimetra, je vendar poznana njegova oblika. Po svoji zunanjosti je povsem podoben plodu divjega kostanja, predvsem po bodicah, ki obdajajo trup. Videz virusa se v kratkem času skorajda ne spremeni, radikalne spremembe nastopijo v intervalih od 10 do 30 let in imajo hude posledice (primer svinjske gripe).
CEPIVO NE POMAGA
Najrazličnejša zdravila, tudi antibiotiki, ki jih zaužijemo med boleznijo, bodo samo ublažili
simptome, medtem ko na razVoj bolezni ne bodo vplivali Ta še razvija tako dolgo, dokler organizem sam ne proizvede dovolj obrambnih snovi
Preventivno cepljenje je doslej edino orožje proti gripi, s katerim sodobna medicina razpolaga. Zasnovano je na tem, da se v zdrav organizem vbrizga določena količina omrtvičenih ali močno oslabljenih virusov, ki se v telesu ne razmnožujejo, ampak spodbujajo nastajanje antitelesc. Vojska le-teh bo po pravilu premagala virusne napadalce in tako preprečila nastanek bolezni
Po napovedih strokovnjakov bo cepljenje proti gripi letošnjo zimo zelo potrebno.
Prva cepiva so bila narejena že med 2. svetovno vojno in so se vse do danes nenehno izpopolnjevala. Žal niso bila vedno enako uspešna. Vzrokov za to je več. Če bi hoteli v telo vcepiti dovolj velike količine virusov, ki bi naj preprečili nastanek bolezni, bi pacienta nemalokrat izpostavili veliki nevarnosti Mesto cepljenja bi največkrat oteklo in zardelo, pojavila bi se slabost in vrtoglavica, skratka, vsi znaki gripoznega obolenja. V primeru, da je doza bila premajhna, pa pri pacientu ni bila dosežena zadovoljiva stopnja imunosti na viruse gripe. Težko ali skorajda nemogoče je bilo določiti najprimernejšo sestavino cepiva. No, stanje se je sedaj bistveno popravilo.
KONČNO LE USPELI
Pred kratkim pa je prof. Christianu Kunzu z Dunaja le uspelo narediti cepivo, ki je pokazalo kar 90-odstotno zanesljivost, medtem ko so bila prejšnja cepiva za 20 odstotkov manj zanesljiva. To so potrdili tudi testi: 67 odstotkov testiranih prostovoljcev ni pokazalo nobene reakcije na cepivo, pri ostalih pa so bile posledice mini malne: rdečkast znak na mestu cepljenja. Zanimivo je, da v nobenem primeru ni nastopila povišana temperatura, kar kaže na dovršenost narejenega cepiva.
Najnovejša iznajdba je toliko večjega pomena, ker, kot smo zapisali že v uvodu, strokovnjaki z veliko verjetnostjo napovedujejo nove epidemije virusne gripe tipa „A Victoria", kije zelo nevaren in v zadnjem času precej razširjen. December je pred vrati, zato ne bi bilo napak, če bi se tudi pri nas že pričeli pripravljati na morebitno epidemijo.
ZA OČETOM
76
Na v«eer tistega dne .»ta Bojan in Zoran previdno izbrala prostor za nočevanje. Izsledila sta nad rečno strugo nekaj metrov veliko jamo in si v njej napravila ležišče. Vhod v jamo sta zavesila s šotorsko plahto in zakurila ogenj. Kuni je legel k vhodu in potrpežljivo čakal na svoj obrok hrane. Lama se je pred jamo še nekai časa Dasla. nato Da tudi leerla k počitku.
77
Po večerji so vsi utrujeni zaspali. Pod njimi je šumela reka in iz nepreglednega pragozda so se oglašali glasovi nočnih živali. Dečka vsega tega nista slišala. Bila sta zatopljena v sanje. Rodilo jima jih je srečanje s kačo in vriskači. Bile so vznemirljive in tudi lepe. Sanjal je najbrž tudi Kuni, zakaj od časa do časa ie oritaicno zarenčal in se stresel.
Prihodnji mesec bo izšla monografija Dvanajste brigade, ki ima domicil v novomeški in sevniški občini. Knjigo je napisal znani partizanski komandant, ki je med drugim poveljeval tudi IX. korpusu, in pisec zgodovine •
narodnoosvobodilnega boja general Lado Ambrožič — Novljan. Ponatiskujemo odlomek, v katerem opisuje boje brigade na Goijancih oziroma v okolici Novega mesta ter notranje razmere v brigadi.
mmmmm
78
Naenkrat se je Kuni sunkovito prebudil, planil pokonci in presunljivo zalajal, Tudi dečka sta se prebudila in planila z ležišča. Izpred jame se je oglasilo divje renčanje, pomešano z obupnim laminim blejanjem. Potem je lamino blejanje utihnilo in slišati je bilo le še neko hlastanje. Dečka sta se stisnila skupaj in trepetala. Tudi Kuni je utihnil in se IreseL
V skladu z rednimi zamenjavami na blokadi Novega mesta je štab XV. divizije po ukazu VII. korpusa poslal pred Novo mesto 12. brigado. Za Dvanajsto to ni bila nova naloga, saj je prvič oklenila dolenjsko prestolnico takoj po neuspešnem napadu XV. divizije na novomeško posadko. To nalogo je prevzela 16. novembra 1943, končala pa jo je 2. februaija 1944. Vendar je bila razlika med prvo blokadno akcijo in sedanjo. Leta 1943 je bila brigada na severni strani mesta in je branila ljubljansko smer. Sedanja blokada pa je potekala z desnega brega Krke, tj. z južne strani Novega mesta. Glavna naloga Dvanajste je bila braniti prehode na Goijancih in pri Lazah ter s tem zavarovati osvobojeno belokranjsko ozemlje.
Kako izpolniti nalogo?
Ko je Dvanajsta v noči na 2. september prevzela blokadne položaje Cankaijeve brigade, je bila deloma seznanjena z razmerami na tem bojišču. Spomnimo se, daje Dvanajsta skupaj z 10. brigado XVIII. divizije že bila na Goijancih v boju z nemškimi in domobranskimi četami, ki so iz Novega mesta poskušale prodreti v Belo krajino, da bi okrepile pritisk nemških invazijskih enot., ki so 16. julija 1944 vdrle v Metliko. Dne 17. in 18. julija, torej že po tem, ko so se Nemci iz Bele krajine umaknili, sta se 10. in 12. brigada hudo spopadali z delom novomeške posadke in drugimi sovražnimi četami pri vaseh Gorenja in Dolenja Težka voda. Deseta ljubljanska brigada je bila nosilec akcije, Dvanajsta pa se je spopadala s sovražnikom na pomožnih smereh. Tedaj se je poveljstvo Dvanajste spoznalo z razmerami pred Novim mestom in se razgledalo po zemljišču. Seveda je bilo to premalo za uspešno izpolnjevanje nove naloge. Poveljstvo 12. se je moralo zato bblj podrobno seznaniti zlasti z izkušnjami Cankaijeve brigade. V ta namen sta se sestala oba brigadna štaba in si izmenjala poglede glede obrambe Bele krajine, kolikor je bilo to v tako kratkem času sploh mogoče. Dvanajsta si je morala z ogledovanjem dopolniti znanje o zemljišču, na katerem bo odslej nekoliko mesecev njeno bojišče in poiskati taktične prijeme, ki jih bo morala v bodoče uporabljati.
Kakšen je bil sovražnik, proti kateremu se bo morala boriti?
V začetku meseca septembra 1944 je bila posadka mesta takole sestavljena: jedro je bilo iz delov 1. bataljona J4. SS policijskega polka, ki so ga okrepili deli 13. oklopne čete istega polka. Poveljnik tega bataljona je bil glavni poveljnik Novega mesta. Slovenski domobranci pa so imeli v mestu in v neposredni okolici naslednje čete: 38., 40., 52., 53., in 54. Samo Novo mesto je sovražnik dobro utrdil, da bi bili branilci vami tudi pred minometalskim in topniškim ognjem. Začel je kopati tudi protiletalska zaklonišča, kajti zavezniška letala so vse bolj preletavala mesto. Posebnost novomeškega utijevalnega sistema je bila v tem, da je sovražnik zgradil v smeri proti Krškemu ob levem bregu Krke oporišča. Med drugim so bUa v Lešnici, Št. Petru (Otočec), Kronovem in še kje. To je bila najbolj zavarovana smer za oskrbovanje novomeške posadke, kajti druge poti so bile pod nadzorstvom partizanskih čet. Nemško poveljstvo je z namenom, da bi odrinili partizane čim dlje iz mestne okolice, poskrbelo za razširitev utijenega rajona proti jugu. Zgradili so utrdbe v Šmihelu pri Novem mestu, na Grmu in v Gotni vasi. Po desnem bregu Krke sovražnik ni imel povezave z dvema postojankama, ki sta bili v Št. Jerneju in v Kostanjevici. V teh dveh mestih so sestavljali posadki večinoma le slovenski domobranci, po ena četa v vsaki. Njihova bojna prednost je bila v tem, da so v teh četah služili nekateri domačini, ki so dobro poznali področje pod Goijanci. S tema postojankama je bilo Novo mesto povezano le po levem bregu Krke.
Nemci so pri obrambi Novega mesta uporabljali zelo gibčno taktiko. Niso dovolili, da bi partizani prihajali pred novomeške bloke, pač pa so sc trudili, da bi jih potisnili čim višje v Gorjance. S tein so si pridobili možnost za manevriranje v neposredni bližini mesta, kjer so bile razmeroma bogate vasi, iz katerih so črpali sredstva za prehrano in kurivo. V času trgatve pa so zelo radi zahajali v vinograde. Ker so obvladovali bližnjo mestno okolico, so lahko izvajali nenadne napade na partizanske položaje. Težili so k temu, da bi partizane v zgodnjih jutranjih urah presenetili in potolkli. Nevarni so bili zato, ker je bilo tudi v novomeških domobranskih četah nekaj domačinov, poznavalcev terena in ljudi. Zlahka so si ustvarili učinkovito obveščevalno mrežo. Tudi nemški policijski bataljon se je že navadil na zemljišče in razmere, v katerih se je boril že skoraj leto dni. V podporo svojim presenetljivim akcijam je ta bataljon imel na voljo tudi topništvo, kije s položajev v Novem mestu dosegalo vsa področja, kjer so bile partizanske čete. Če je hotel doseči boljše pogoje za zadevanje, je premestil artilerijo iz Novega mesta proti jugu v okolico Gotne vasi. Najpogostejše smeri sovražnikovih napadov so bile: Kostanje-vica-St. Jernej—Gorjanci, Novo mesto—Podgrad, Novo mesto— Dolenjske Toplice, Novo mesto-Straža—Soteska.
Novomeška posadka je bila dovolj močna, da bi ubranila mesto pred partizanskimi napadi. Koliko pa je imela moči za uporabo v aktivnih operacijah proti partizanom, ki so izvajali blokado mesta? Ali je bila posadka sposobna blokado uničiti in si ustvariti neomejene možnosti za bojni poseg na področja okoli Goijancev in doline Dolenjskih Toplic? Kot smo videli, je bila novomeška posadka za obrambo samega mesta zadosti močna. Toda posadka ni branila le področja južno od mesta, kjer je bila tedaj Dvanajsta brigada, ainpak je imela tudi druge naloge. Braniti je morala tudi severno oz. severozahodno področje. Tam je ustanovila zelo primerno postojanko na Trški gori. Posadka je nadalje branila oporišča komunikacijskega področja med Novim mestom in Grosupljim. Tudi za te naloge je bilo treba čet. Število novomeške posadke je bilo od 800 do 1200 mož. Povprečno je bilo to za dva bataljona vojaštva.	(Nadaljevanje	v naslednji številki)
Minuli četrtek je sindikalna konferenca v frontni sestavi (vse družbenopolitične organizacije) ocenila dosedanji potek javnih razprav o osnutku zakona o združenem delu. Po ustavni razpravi je to prav gotovo dokument, o katerem so največ razpravljali. Od 3.217 zaposlenih v trebanjski občini se je razprav o tem zakonskem osnutku udeležilo 2.800 delavcev.
Udeležba v krajevnih skupnostih1 in na kmetijskogospodarskih odborih je bila pičlejša. Marsikdo opravičuje to z obilico poljskih del, ki jim vreme že tako ni bilo naklonjeno. Vseeno je sedaj zanimivo vedeti, kje se še vedno niso posvetili razpravi Gre za Gozdni obrat - kooperanti v Trebnjem, Labod - tozd Temenico, trebanjsko Krojaško podjetje in trebanjsko Postajo milice. V krajevnih skupno-stih se je razprav udeležilo le okrog 8 odst občanov. Bolj kot sama številčnost udeležencev razprav je pomembna njena kakovost Kot je bilo ugotovljeno na konferenci, so bile razprave boljše povsod tam, kjer sta tudi samouprava in politično delo bolj razvita.
Kritika zadene še vedno tudi samoupravne interesne skupnosti Zadnji hip je imela razpravo zdravstvena skupnost, predtem še invalid-sko-pokojninska in že ni več kaj naštevati Prav gotovo bi bila za vse te skupnosti in večje zveze društev pomembna poglobljena razprava o tistih določilih zakona, ki se nanašajo na te skupnosti Tem skupnostim v prid je seveda tudi ugotovitev, da se z njimi premalo sodeluje, kar pa se ob začetku razprav za financiranje v prihodnjem letu lahko popravilo. Tisti ki so zakon pojasnjevali, ugotavljajo tudi, da so delavci laže dojemali bistvo zakona tam, kjer nasploh bolje poznajo svoje interne samoupravne akte. Vodilni so marsikje stali bolj ob
strani kateri in kje, žal, na konferenci ni bilo ugotovljeno.
A. ŽELEZNIK
Iz kraja v kraj
INŠPEKTORJI NAJ NAREDIJO RED - Nobena skrivnost ni, da preskrba v trebanjski občini šepa. Rado zmanjkuje kruha, to, da ni zelenjave in sadja, kot bi želeli kupci, pa drži še posebno. Oddelek za gospodarstvo pri občinski skupščini bi rad napravil red, vendar doslej niso mogli iz zagate. Peki se izgovarjajo, da trgovci pišejo majhna naročila, trgovci pa se spet izgovarjajo na peke, kadar teh ni zraven. Kako je s tem, naj bi po besedah načelnika za gospodarstvo Naceta Dežmana, ugotovili inšpektorji. Govori se namreč, da zmanjkuje posebno tistih vrst kruha, ki se ni podražiL
V krajevnih skupnostih in razgovorih s kmeti se je s 15. septembrom zaključila javna razprava o osnutku zakona o združenem delu. Predsedstvo občinskega sindikata je pripravilo poročilo, v katerem ugotavlja, da je v razpravi sodelovalo 80 odst. zaposlenih in da so morali razpravo ponoviti le v Agrotehniki in OKP.
Pri analizi samoupravnih razmer, katero naj bi obravnavali hkrati z zakonom, pa niso imeli povsod srečne roke. Za zgled dobre priprave je predsedstvo dalo Tovarno pohištva, Region, Šolski center, Zavod za kulturo in še nekatere. V marsikaterem kolektivu so površno ocenili samoupravo v svojem kolektivu in ponekod so se celo zadovoljili z naštevanjem samoupravnih predpisov in pravic, ki izvirajo iz njih.
Razprava je bila trd oreh tudi zu predsednike izvršnih odborov sindikata, zlasti če za svojo funkcijo niso dovolj usposobljeni. Tako se je zgodilo, da so pobudo prepuščali drugim in sindikat ni odigral svoje statutarne vloge. Ponekod so se te,
NOVO V BREŽICAH
ZDRAVNIKI O ZAKONU -Člani brežiške podružnice Slovenskega zdravniškega društva, ki so si v soboto ogledali novomeško tovarno zdravil, so svoje prvo srečanje po počitnicah izkoristili za razpravo o osnutku zakona o združenem delu.
ASFALT V KAPELE? - Na cesti Dobova - Kapele vozi vsak dan po enajst avtobusov, razen tega pa se vozi na delo z lastnimi vozili sc najmanj 50 delavcev. Zbor delegacije je na pobudo vaščanov zahteval, naj bo asfaltni pas cestišča povsod širok šest metrov. Ce investitor za to nima predvidenih dovolj sredstev, pa naj za sedaj asfaltira manjšo razdaljo.
BREŽIŠKE VESTI
najpomembnejše akcije v letu lotili z zamudo in niti po dveh mesecih niso pripravili analize samoupravnih razmer. Predsedstvo jo je naknadno zahtevalo od Posavskega veterinarskega zavoda, od Cestnega podjetja — tozd Brežice, od bizeljske in dolinske osnovne šole.
Nekateri tozdi s sedeži OZD zunaj občine so razpravljali samo o analizi samoupravnih razmer na ravni organizacije združenega dela, ocene lastnih samoupravnih odnosov in prakse pa niso podali. Tako njihovi delavci niso imeli možnosti za primeijanje svojega položaja s statusom o osnutku zakona. Je to nesamostojnost tozdov, nerazumevanje namena razprave ali formalistično gledanje nanjo? Kakorkoli že, od Beti in tozda za vzdrževanje voz v Dobovi delegati občinskega
KONCERT V GRADU
V soboto, 25. septembra, bosta v Posavskem muzeju nastopila na skupnem konccrtu pevski zbor „ Viktor Parma" iz Krškega in zbor Bratov Milavcev iz Brežic. S koncertom bosta počastila spomin na 35-letnico prvih krških žrtev v Dobravi in na padle borce brežiške čete.
ZA POSOČJE 730 000 DIN
Na konfercnci občinskega sveta Zveze sindikatov v Brežicah so obvestili delegate, da so v občini uspešno izpeljali akcijo za pomoč Posočju in zbrali 730.000 dinarjev. Enodnevni zaslužek so dale vse delovne organizacije razen Catcških Toplic, ki pa so tačas znesek najbrž že tudi nakazale. Iz skladov niso dali pomoči vsi kolektivi zato, ker so imeli izgube.
KRŠKI TEDNIK
Kljub obilnemu zbranemu gradivu o kmetijstvu v občini in sklepom, kaj narediti, je na razpravi o tem na seji vseh treh zborov delegatov sevniške občinske skupščine minuli petek padlo še dosti koristnih pripomb. Nenavadno, a resnično, na tako pomembni razpravi sta manjkala kar oba delegata iz vrst kmetov-kooperantov.
Skrb /j proizvodnjo lira ne nalaga potrebe pospeševalne službe. Le-ta kmetijstvu veliko nalog. Ka/.no je, da se je s spomladi začeto akcijo občinske konference za razpravo o tem določno pokazalo na vse, ki morajo pri tern sodelovali. Marsikdo, ki. dela
sklepov dopolnjevalo življenje sproti. Poglavitno: zavest skupnega prizadevanja za več hrane je očitno močnejša kot kdaj, za to pa ni bilo škoda tolikih naporov pri razpravi na terenu in oblikovanju gradiva.
ALFRED ŽELEZNIK
kmetijstvu, je zadovoljen, da je ta veja gospodarstva prišla na dnevni red skupščine, želeti je le, da bi bili sprejeti sklepi tudi čim prej uresničeni Za ponoven pregled vsega so delegati določili enoletni rok. Ol) tein je treba seveda poudariti, da marsikaj ni v močeh občinske skupnosti.
Očitno je tudi, da se urejujejo stvari glede zemljiške skupnosti Strokovna opravila so po izjavi direktorja Kmetijskega kombinata inž. Albina Ješelnika na skupščini pripravljene sprejeli službe kombinata. V kombinatu se ne strinjajo z višino dotacije te skupnosti za
je sicer v začaranem krogu: do večjega denarja za svoje delo lahko prihaja v glavnem le, če tudi kooperanti prihajajo do večjih tržnih presežkov, zato ji je potrebna pomoč pri startu. letošnja suša je po ugotovitvi direktorja Ješelnika hudo prizadela kmetijstvo. Med kmeti je že 170 ton koruze, od lega je je dosti nabavljene s posojilom s polletnim rokom odplačila. Sedaj bi strokovne službe kombinata naredile rade še drugi korak pri zavarovanju goveje črede - okrog 400 tisočakov za posojila rejcem, da bi le-ti lahko tudi dejansko privezali teleta v hlevih, ne pa dali v zakol, kar bi se hudo otepalo že prihodnje leto in vsi' srednjeročno obdobje. To je le ena od pomembnih akcij, preostaja jih seveda še mnogo. Kavno tako ho sedanji obilni spisek
OBVESTILO KMETOVALCEM
Do 31. decembra 1977 lahko kmetovalec-zavarovanec določi za začetek zavarovanja kateri koli ilan od 1. januarja 1973 dalje, če od tistega dne izpolnjuje pogoje pogodbe o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov v SRS, kije bila objavljena v Uradnem listu SRS štev. 21 z dne 17. septembra 1976.
SKVM&ltl VKSTVII
0
S prikolicami na Tolminsko
Dež je lil, ko je v sredo, 15. septembra, ob 16.30 krenila na pot kolona s trinajstimi prikolicami izpred tovarne IMV. Prikolice so peljali prebivalcem Posočja.
V Tolmin je prispela šele ob pol polnoči nato pa so vozniki do dveh zjutraj razvažali prikolice na mesta, kjer so jih bili najbolj potrebni Kljub pozni uri so bili ljudje pokonci in v hišah niso ugasili luči. Tisti večer ob pol desetih se je zemlja spet močno stresla, spet so zazijale v zidovih nove raz.[>okc in spet so sc rušile že načete hiše. Prikolice so bile najdragocenejša pomoč ljudem v stiski Isti dan so jih tudi iz Novega mesta pripeljali 27, delovni kolektivi pa so jih poslali nekaj šc naknadno.
IVAN TOMŠE, podpredsednik izvršnega sveta občinske skupščine v Brežicah, ki je spremljal kolono na Tolminsko: „Storili smo le svojo dolžnost. Mislim, da je prav, če omenim, da so v gostilni Gorjanc v Brezovici 29 udeležencem kolone zastonj postregli z malico in pijačo, ko so zvedeli, kam smo namenjeni."
sebi ničesar zamolčati
Sindikat zahteva analizo samoupravnih razmer v slehernem kolektivu — Zamudnike čaka to opravilo naknadno — Za počasnost ni opravičila, tudi za nesamostojnost ne
Velikanka se bo še širila
Velike investicije v Celulozi in drugod obetajo nove možnosti za zaposlovanje - Kruh v domači občini bo zaustavil odhajanje ljudi drugam
Ugodno ocenjena razprava o osnutku zakona o združenem delu — Na vrsti je sestava programa za spremembo odnosov — SIS izpostavljene kritike
Ugodno vzdušje za odpravljanje zagat v kmetijstvu — O zbranem gradivu naj se izreče tudi zemljiška skupnost — Strdkovno službo v kombinat
sveta zahtevajo, da pripravijo oceno in jo predložijo delavcem v razpravo.	j	j.
papirja se tako uvršča med evropske velikanke. Ob tem velja omeniti, da Celuloza vzporedno z gradnjo novih zmogljivosti modernizira obstoječo tehnologijo in ji daje nov zagon. Število zaposlenih bo povečala za 200.
Proizvodnja celuloze se z novo tovarno povečuje za 100.000 ton na leto, proizvodnja papirja na tretjem papirnem stroju pa za 40 tisoč do 50 tisoč ton.
Do leta 1981 napoveduje kolektiv Celuloze novo proizvodnjo — izdelovanje polcelulo-ze, in sicer 45 tisoč ton na leto.
V	tem sklopu načrtujejo predelavo polceluloze v surovino za valoviti karton, katero bo potrebovala bodoča tovarna na Senovem. Za proizvodnjo polceluloze bo tovarna papirja
DELEGATI NA RAZSTAVI — Po zadnji seji občinske skupščine v petek so si delegati v trebanjski galeriji z zanimanjem ogledali razstavo prof. inž. arh. Borisa Kobeta Po poteh Gubčeve brigade. (Foto: Železnik)
Razprava, ki ne sme ' : "
ZGLEDNI DELAVCI - Na proslavi 90-letnice sevniške Kopitarne je sedem delavcev prejelo red dela s srebrnim vencem, devet pa medalje dela. Na sliki manjkata dva odlikovanca. (Foto: A. Železnik)
Ob letu ponovno o kmetijstvu
Obdobje 1976-1980 pomeni za krško občino velik razvojni skok. Nove proizvodne zmogljivosti obetajo povečano zaposlovanje. Število prebivalstva se ne bo več zmanjševalo kot v minulih desetih letih, ampak bo naraščalo. V tem času računajo na postopno vrnitev 500 zdomcev. Število zaposlenih bo vsako leto naraslo za 4,3 odst.
To omogočajo številne nove investicije iz minulega in sedanjega srednjeročnega obdobja.
Mednje sodi tretji papirni stroj v Celulozi, kjer začenja obratovati tudi nova tovarna magne-fitne celuloze. Krška tovarna
Krške novice
Sola že premajhna - Pri
osnovni šoli v Krškem dograjujejo štiri učilnice, ker postaja učencem za sedanjimi zidovi že pretesno. Prihodnje leto bodo na kompleksu, rezerviranem za šolo in varstveno ustanovo, postavili tudi kuhinjo, v kateri bodo kuhali za 1700 otrok iz vrtca, osnovne šole in posebne šole. Skupna investicija za vrtec, kuhinjo in razširitev šole bo znašala 20 milijonov dinarjev.
MANJ OBRTNIH DELAVNIC -
V	primerjavi z letom 1970 seje lani v krški občini zmanjšalo število obrtnih delavnic za 38, hkrati s tem pa je upadlo tudi število obrtnih delavcev in učencev, zlasti v nekaterih strokah. Tako je treba z lučjo iskati obrtnike za popravilo raznih gospodinjskih strojev, za razna popravila v stanovanjih itd., medtem ko krojačev, šivilj, čevljarjev in nekaterih drugih strok že dolgo primanjkuje.	,
SE 22 KILOMETROV - Večina krajev v občini jc preskrbljena s pitno vodo, saj jo ima že 97 odst. gospodinjstev, v naslednjih letih bodo zgradili še zadnjih 22 kilometrov vodovod;!, za kar bo treba odšteti nekaj nad dva milijona.
lahko uporabljala les slabše kakovosti.
Celuloza ima nadalje v načrtu, da bo okoli 20 tisoč ton papitja, ki ga proizvaja, oplemenitila v ilustracijski papir in tako dosegla večje finančne učinke, hkrati pa zadovoljila jugoslovanske potrebe po tej vrsti papirja, ki ga sedaj uvažamo.
Skupna vrednost investicij za obdobje 1976-1980 znaša več kot poldrugo milijardo dinaijev. Celuloza bo v tem času skoraj za štirikrat povečala izvoz papitja, uvoz surovin in drugega materiala pa le za 124 odst.
OZKO GRLO
Cesta skozi Brestanico jc tako tesna, da je velika pro metna ovira za dohod v Brcstaniško-Senovsko dolino, skozi katero vozi razen tovornih in osebnih vozil tudi precej tovornjakov. Rekonstrukcija je predvidena v letih 1977 in 1978, ko naj bi gradili tudi nadvoz in most čez Savo in tako omogočili lažji dostop cisternam v. gorivom za plinsko-par-no elektrarno v Brestanici
PROSLAVA NA VODENICAH. Srečanje borcev Goijanskega bataljona je v nedeljo obogatil pester kulturni spored z nastopom mešanega pevskega zbora Viktor Parma in pihalne godbe iz Krškega, folklorne skupine iz Laboda - tozd Libna ter recitatorjev Ladka Kukca in Mojce Hvale iz Kostanjevice. Poročilo je objavljeno na prvi strani. (Foto: Polde Miklič) i
Zlata žila ribniškega turizma
Ribniški Sejem suhe robe, lončarstva in ostalih domačih izdelkov je odkril novo pot v razvoju turizma te občine — Veo propagande drugod
Dogodek leta, kot so Ribničani poimenovali prvi Sejem suhe robe, lončarstva in ostalih domačih izdelkov, je že krepko za nami. Vtisi so zbrani in prav bi bilo, da ta dogodek ne bi Šel mimo nas kot nujna vsakdanjost. Prav zato mu tokrat posvečamo nekaj več prostora.
Turistično društvo Ribnica, ki je ob sodelovanju številnih delovnih in ostalih organizacij pripravilo ta sejem, je premiero uspešno izvedlo. To nam potrjujejo tudi pohvale v sredstvih javnega obveščanja širom po Sloveniji, ki so skoraj vsa zabeležila ta dogodek, tudi ekipa RTV Ljubljana s Tomažem Terčkom na čelu. Nemara bi bilo prav, da pogledamo, kaj so nam ta dan izjavili številni udeleženci sejma.
Majda Vesel, 24: „Reči moram, da sem nad vsem, kar vidim tukaj, sila presenečena. Človek lahko na prostoru nekaj deset kvadratnih metrov vidi in kupi vse, kar ga zanima. Še posebej so se odrezali trgovci, ki so organizatorjem napravili nemajhno uslugo s tem, da so imeli skoraj ves dan trgovine odprte (bila je namreč nedelja-op.p.).“
Franc Kramar, 47: „Človek se kar ne more nagledati vsega: zdaj živinorejski sejem, potem modna revija, razstava gob, in kaj bi našteval, za vsakega je nekaj. Mnenja sem celo, da bi v prihodnosti morali
Drugi korak
Potreba po zdravem in urejenem okolju je dandanes občutna že vsepovsod. Ko se sprehajaš po Ribnici, ti pogled nehote uide zdaj h kupom odvrženih odpadkov, na sila neestetsko grajene barake in podobno.
Vse kaže, da so v Ribnici šli odlok o obveznem odvažanju smeti, odlok o zunanjem videzu okolja in odlok o obveznem čiščenju potokov in jarkov mimo ušes občanov. Velik vzrok za tako oceno so industrijska podjetja, ki z odpadki iz kurilnih naprav močno onesnažujejo okolje. Prav bi bilo, ko bi jim z zakonom zapovedali gradnjo in ureditev čistilnih naprav ali pa uporabo takšnih vrst goriv, ki ne bodo kvarila zdravega in čistega zraka. Občinski možje so sklenili, da v predvidenih industrijskih conah ne bodo smeli graditi objektov, ki bi kvarili zrak.
V ribniški občini že nekaj časa pogrešamo organizirano akcijo za varstvo voda, zraka in taL Poglavitno vlogo pri tem naj bi odigrali ustrezni predpisi in samoupravni dogovori o zaščiti naravnih izvirov, vodnih rezervatov, naravnih parkov in kulturnih spomenikov. Vendar le-teh do danes še ni bilo. Zaenkrat se bomo pač morali zadovoljiti s skromnimi akcijami, ki jih po naseljih izvajajo posamezna turistična društva, in z obljubami Samoupravne stanovanjske skupnosti za varstvo okolja, da bo tudi na tem področju krenilo na boljše. Odlok o rušenju neestetskih in črnih gradenj barak je bil prvi korak k temu.
B. B.
program nekoliko skrajšati, saj človek res ne ve, kam se naj obrne. Je pa še druga možnost: da sc del sejma premesti v kakšen drug kraj Ribniške doline."
Jože Potočnik, 32: „Zamisel o sejmu je vsekakor vredna pohvale. Zdi se mi le, da bi bilo dobro malo več propagande v drugih krajih, kjer sta ribniška obrt in kultura manj poznani Nemara bi bilo prav, da se preko številnih turističnih agencij organizirajo skupinski izleti, saj bi takšen sejem marsikoga zanimal Upam, da v prihodnosti ne bo
nobenih - ovir, da bi prireditev postala tradicionalna."
Zaključka iz vsega tega res ni težko narediti Obiskovalci si takšnih prireditev še želijo in mirno lahko zapišemo, da so delavci ribniškega Turističnega društva pri svojem delu in iskanju najboljše poti za propagando dejavnosti v Ribniški dolini naleteli na ,.zlato žilo". Res, bilo je tudi nekaj napak v organizaciji, kar pa je za premiero tako obsežne prireditve povsem razumljivo.
Ob koncu še to. Bilo jih je tudi nekaj, ki so nergali, ker to nedeljo ni bilo veseljačenja in napovedane veselice. Vsem tem v vednost, da je ZIS prav to nedeljo razglasil za dan žalovanja v spomin na tragično preminule potnike v hudi letalski nesreči nad Vrbovcem.
A BOJAN BUDJA
th
ROBA JE KOPNELA — Tudi tale krošnjar si je, kot nič koliko drugih, proti večeru zadovoljno mel roke, saj je razprodal malone vso robo, ki jo je pripeljal na sejem. Nič čudnega torej, da si tudi on želi več takih prireditev. (Foto: B. Budja)
Ne čakajmo nesreče!
Vloga civilne zaščite pri odpravljanju posledic ob morebitnih nesrečah je ogromna
AVTO ST RASI
V kamnolomu med Loškim potokom in Sodolom še vedno straši zapuščen, izrabljen tovornjak. Nanj smo opozorili že spomladi, a ga nekdanji lastnik še vedno ni odpeljal na odpad, kamor sodi. Kaže, da ga bodo morali opozoriti pristojni, ki bodo lastnika lahko ugotovili na osnovi podatkov o avtomobilih. Ta razbitina namreč ni v okras naravi in, še posebno ne Loškemu potoku.
Po zadnjih katastrofalnih potresih v severovzhodni Italiji in Posočju ne bi bilo napak, če pogledamo kakšno vlogo in kakšno mesto zavzema sistem civilne zaščite v ribniški občini Vemo namreč, da je prav civilna zaščita v krajih, ki jih je prizadel potres, preprečila še hujše posledice (morebitne epidemije, oskrba s pitno vodo itd.).
Številni podatki govore v prid dejstvu, da je prav civilna zaščita področje, ki se mu posveča premalo pozornosti V prvi vrsti je vsekakor potrebno posvetiti več časa in sredstev vzgoji občanov, kajti le tako bomo dosegli zadovoljivo stopnjo samozaščite. Seveda sc temu ob bok postavlja drugi problem, saj bi bilo za izvrševanje takih nalog nujno potrebno tako kadrovsko kot materialno izpopolniti občinski štab civilne zaščite. In še tretja pomanjkljivost: za izpolnjevanje nalog tako v primeru vojne kot težjih nesreč je treba ustanoviti občinske enote civilne zaščite, jih usposobiti in ustrezno opremiti Denar za navedene naloge ne bi smel biti nobena ovira.
Vemo, da imajo tako gospodarske organizacije kot krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in šc kdo svoje obveznosti in dolžnosti v sistemu civilne zaščite, toda potrebno je, da delo v njih zaživi. In šc nekaj: posebno pozornost zaslužijo organizacije in društva, ki v svojo dejavnost vključujejo mladino,
saj lahko ti v primeru nesreče nudijo glavno oporo. V mislih imamo predvsem zvezo tabornikov, pionirsko organizacijo, Rdeči križ, društvo radioamaterjev ter gasilska in športna društva.
Knjižnica v dom JLA
Ribniško knjižnico selijo v novi dom JLA. Tako bo zaseden tudi zadnji prazni prostor v tem domu, kjer so že šahovska soba, kegljišče in drugi prostori, namenjeni tudi občanom.
Knjižnica, ki je doslej poslovala v okviru delavske univerze, ni imela posebno veliko bralcev. Obiskovali so jo predvsem učenci osnovne šole in dijaki ki so tu dobivali knjige za obvezno čtivo. Starejših bralcev je bilo manj. Sicer pa so bili tudi prostori knjižnice zelo majhni
V novih prostorih, ki so precej večji od dosedanjih, je še precej polic praznih. Napolnili jih bodo predvidoma v kratkem, ko bodo na „Scjmu knjige" v Beogradu kupili' nove knjige domačih m tujih avtorjev. Razen knjig v slovenščini bodo naročili tudi knjige in brošure v srbohrvatskem jeziku. Več jih bo tudi s področja vojaškega življenja in narodnoosvobodilne borbe. Tudi Združenje rezervnih oficirjev je knjižnici poklonilo nekaj knjig.
M. GLAVONJIC
Stiska na vsakem koraku
KMALU NOVI BLOK - Gradbeno podjetje Grosuplje dokončuje gradnjo poslovno-sta-novanjske stavbe v Sodražici. Stavba bo imela dvonadstropni in trinadstropni del. V pritličju bodo prostori za trgovino in seveda bife. (Foto: M. Glavo-njič)
REŠETO
Iz nič na vrhove gora
Ribniški planinci so v enoinpolletnem obstoju svoje sekcije dosegli lepe uspehe — Več denarja
V gorskih višinah vsak vsakega pozna, četudi se ljudje srečajo prvikrat. To je nepisano pravilo, hkrati pa je tudi odgovor na vprašanje, kaj je cilj planinarjenja.
In v takšnih okvirih delujejo tudi mladi člani planinske sekcije iz Ribnice, ki obstaja in dela v sklopu Planinskega društva Kočevje. Iz razgovora z mladimi planinci smo izvedeli, da so začeli skorajda iz nič. Vodja sekcije Aleš Abrahamsberg pa je dejal:
„Sekcija je bila ustanovljena v lanskem maju na pobudo Planinskega društva iz Kočevja. Sprva nas je bilo 20 članov, vsekakor dovolj za začetek. Seveda pa je bilo najteže še pred nami: >)abava opreme, pridobivanje članstva in priprava članov za planinarjenje. Tako smo zaradi
pomanjkanja sredstev kupovali samo z lastnim denarjem."
Do danes se je stanje bistveno spremenilo: društvo ima že 40 članov, iz dneva v dan je vse več novih. Še vedno pa so težave z denarjem, saj gre denar za potovanja, izlete in opremo iz žepa članov. Posebno |K>glavjc v njihovem delu je strokovna izobrazba članov. Tako nameravajo v prihodnosti organizirati predavanja in na ta način pripraviti člane za kar se da uspešno premagovanje postavljenih nalog.
V sodelovanju s kočevskimi planinci nameravajo ustanoviti Ribniško-kočevsko transverzalo in pripraviti nekaj seminarjev in predavanj o planinarjenju. Vse pa bo mogoče le, če jim bodo odgovorni organi zagotovili vsaj najnujnejša sredstva za delovanje.
M. GLAVONJIC
Šmihelska osnovna šola je začela pouk z spremembami, staro pa je: manjka 6 učilnic
več
„Trenutno delamo v najslabših razmerah med novomeškimi šolami iste vrste,“ izjavlja novi ravnatelj Niko Golob.
Razveseljivo je, da so osnovno šolo Milke Šobar-Nataše čez počitnice prenovili Vse, kar je lesenega v stavbi, je prepleskano z oljnato barvo, iz kletnega prostora so naredili še eno učilnico in podružnično šolo v Birčni vasi temeljito obnovili Ko je šla prejšnja ravnateljica Sonja Robič v pokoj, je njeno
Ne belih vran!
Še malo manjka za obnovo kandijskega mosta
Do 7. septembra je bilo v novomeški občini vpisanega 36,329.723 dinarjev posojila za ceste ali 31 odstotkov nad republiškim planom. Delovni ljudje so iz svojih zaslužkov prispevali več kot 29 >.i3ijonov dinarjev, medtem pa je doslej iz dohodkov TTOZD zbranih komaj 5 milijonov od predvidenih 8 milijonov dinarjev.
Občani v krajevnih skupnostih so vpisali 1,556.380 din. Predvidena obveza znaša nad 4 milijone din. Kot ugotavljajo v občinskem štabu za posojila, je bila posojilna akcija za ceste v novomeški občini v splošnem uspešna, vendar pa vsi delovni kolektivi niso izpolnili pričakovanj glede nakazil skupnih sredstev, prav tako pa akcija ni končana med kmeti in obrtniki ter avtoprevozniki, ki bodo lepše ceste največ uporabljali.
Da ne bi kdo ugibal, koliko naj da, je bilo v slovenskem merilu sprejeto priporočilo glede posojila za prevozniška podjetja in zasebne avtoprevoznike. Računajo, naj bi ti prispevali 2.500 dinarjev posojila od vozila, vsekakor pa vsaj 1,5 odstotka sredstev od bruto osebnih dohodkov v preteklem letu.
S poslednjim sunkom zbiranja sredstev za posodobitev cest smo vendarle tako daleč, da smo s presežkom posojila zagotovili več modernizacij cest tudi v--domači občini Občinski štab je pristojnim službam pri občinski skupščini že priporočil, naj takoj naročijo načrte za obnovo starega mostu čez Krko in načrte za Cesto herojev.
Cc bodo v zadnjem hipu dale posojilo šc dosedanje „bele vrane", bo tudi zloglasni novomeški most v Kandiji lahko-prenovljen.
mesto prevzel Niko Golob. To so precejšnje novosti za šolo in kolektiv, ampak glpdc najhujših težav na šoli so ostali pri starem: prostora manjka na vsakem koraku.
Letos imajo pouk v dveh izmenah, na šmihelski šoli je nekaj več kot 500 otrok v 17 oddelkih. Imajo šc tri varstvene oddelke za podaljšano bivanje, nimajo pa telovadnice, nimajo jedilnice in kuhinje, nimajo dovolj učilnic, nimajo kabinetov in šc marsičesa ne.
Trije razredi so v zasilnih prostorih v kleti, kjer je vlažno in tako mrzlo, da so začeli kuriti že prvi dan pouka, ko je bilo zunaj še v kratkih rokavih vroče. V teh učilnicah mora vedno goreti luč, hladno je, ker centralnega gretja ni
Pouk telesne vzgoje imajo v lepem vremenu zunaj, sicer pa so gostači in souporabniki malega prostora za te namene v posebni šoli Prostorska stiska je iz leta v leto večja. Tako bo ostalo, dokler ne bo prišlo do dozidave šole, ki je zapisana in obljubljena. Kdaj? Tega na šoli ne vedo.
KMALU BO OTVORITEV
23. septembra bo odbor za izgradnjo zdravstvene postaje Ločna poslednjič zasedal pred otvoritvijo objekta. Današnja seja je namenjena poročilom o gradbenih delih, težavam s financiranjem in pripravam na začetek poslovanja. Člani odbora in gostje si bodo tudi ogledali doslej izvršena dela. Otvoritev novega zdravstvenega doma je predvidena za konec oktobra in bo vključena v praznovanja ob letošnjem občinskem prazniku novomeške občine.
POLJAKI V NOVEM MESTU
22. septembra se je mudila pri nas na obisku skupina 16 študentov in treh profesorjev, etnologov iz Poznanja na Poljskem. V okviru sodelovanja in izmenjave izkušenj s slovenskimi tovrstnimi strokovnjaki so si ogledali novomeške kulturne zanimivosti Drugi dan obiska pa je bil namenjen Beli krajini Ob prihodu jim je Jakob Berič, predsednik novomeške občine, priredil sprejem.
Konkurenca je zdrava
„Zmeraj bom za 2 do 3 din cenejši kot so na trgu," je rekel Rade Miloševič, ki je prve dni septembra odprl zasebno zelenjavno trgovino na Partizanski cesti 7. V lokalu, kjer je bila pred leti pekarija in ki je lepo prenovljen, je te dni na izbiro tako lepo sadje in zelenjava, kakršno smo doslej lahko občudovali le drugod.
Ce bo možak pri tej kvaliteti in cenah zdržal, se mu lahko odkrijemo in bo za naše mesto velika pridobitev. Paradižnik prodaja po 7.40 din, jajca po 1.90 din, breskve po 15 din, jabolka jonatan po 10 din (na trgu so bila po 15 din), korenje po 8.70 din (na trgu 16 din), grozdje po 13 din, čebulo po 8 din itd. Cene so zares hudo konkurenčne. Ne nazadnje pa velja omeniti še to, da bo lokal Radeta Miloševiča odprt nepretrgoma od 7. do 19. ure in da bo prodajal celo ob nedeljah (do 15. ure). Da ne bo imel prostih sobot, se razume.
„S prodajo zelenjave in sadja imam veliko izkušenj, saj sem doslej osem let trgoval v Ljubljani Videl sem, da je tu večja potreba in možnost boljšega zaslužka, pa sem se odločil za Novo mesto."
Rekel je še, da bo imel tudi ozimnico, razen krompirja, in zatrjeval, da zdajšnja kvaliteta in cene niso samo vaba za kupce. Bomo videli!
Naloga še ni opravljena
K osnutku Zakona o združenem delu je bilo doslej v novomeški občini zbranih več kot 100 vprašanj, pripomb in predlogov za spremembe
„Konferenca ne pomeni zaključka javne razprave osnutka zakona o združenem delu, temveč nadaljevanje do uspešnega konca,“ je poudaril Franci Borsan, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov v Novem mestu na občinski sindikalni konferenci, kjer so ocenjevali organizacijo in vsebino dosedanjih javnih razprav.
Upoštevaje dejstvo, da so bile v	Delovni ljudje so prispevali več
delovnih organizacijah javne razpra-	kot 100 vprašanj, pripomb in
zakona o združenem delu razpravljali površno, kar brez analiz.
ve sklicane v neugodnem času, med letnimi dopusti, smo lahko s 85-od-stotno poprečno udeležbo zaposlenih zadovoljni Okrog 1500 občanov sc je teh razprav udeležilo še na 33 javnih zborih po krajevnih skupnostih, medtem ko se razprave po terenu nadaljujejo v jesenskem času, ko bodo imeli ljudje malo več časa za sestanke.
Kot so ocenili delegati na sindikalni konferenci, je bilo tri četrtine delavcev dobro seznanjenih z osnutkom zakona in predvidenimi spremembami v lastni delovni organizaciji, medtem ko je bilo okrog 10 odstotkov zaposlenih sicer na zborih, vendar so bili slabo ali nepopolno seznanjeni z novostmi Razpravljali so kar brez analiz o stanju doma in ponekod celo samo razlagali zakon na splošno.
predlogov k osnutku zakona o združenem delu. Prav to gradivo kaže, da so občani v celoti sprejeli idejnopolitično zasnovo zakona, le v nekaterih členih predlagajo dopolnitve. Prav tako pa je mogoče iz doslej zbranih pripomb razbrati, da ponekod še vedno obstajajo težnje po predpisanih modelih za samoupravno prakso.
Največ pozornosti so delovni ljudje posvetili tistim poglavjem osnutka zakona, ki govore o družbenoekonomskih odnosih v združenem delu. V veliki večini primerov so delavci razumeli, da gre pri tem zakonu za usodne in zelo važne spremembe njim v prid, zato so tudi pokazali pravo zanimanje.
Sprejet je bil sklep, da se javna razprava nadaljuje, kjer je šc niso imeli, in ponovi kjer so o osnutku
Novomeška kronika
ROGOV LOG nam sicer zavidajo marsikje v Sloveniji, toda park je idiličen le na videz. Številni nabiralci ciklam so te dni ugotavljali da je gozdič nastlan s smetmi in odpadki.
RODILE SO: Ana Pevec iz Ragovske 7 - Boštjana: Marijana Ravnič iz Ljubljanske 17 - Petra; Danica Klinar iz Ulice Marijana Kozine 27 - Andreja in Anica Maraš iz Ulice pod Trško goro -dečka.
PROSTOVOLJNO JL DALO kri 46 občanov, od tega 12 iz tovarne zdravil Krka, 11 iz Novotcksa, 11 iz Novolesa, 3 iz Laboda, 3 iz IMV, 2 iz splošne bolnišnice in 4 zaposleni iz raznih kolektivov. V imenu bolnikov iskrena hvala!
NA TRŽNICI SO BILE v ponedeljek naslednje cene: radič 20 din, korenje 14 din, mclancane 20 din, rdeče zelje 8 din, endivija 15 din, bučke 8 din, paprika 10 din, fižol 16 din, kumare 5 din. Grozdje so prodajali po 14 din, hruške po 10 din, slive po 10 din in jabolka po 5 do 8 din kilogram.
TUDI POTAPLJAČI SO SE VKLJUČILI - V počastitev občinskega praznika Novo mesto, 30-letnice Ljudske tehnike, 30-letnice AMD in 120-letnice rojstva Nikole Tesle so člani novomeškega KPA prikazali veščine podvodnega športa, ki si jih je ogledalo veliko število Novomeščanov. (Foto: Kuzma Frenk)
Ena gospa je rekla, da ji je vzelo sapo ob hudo različnih cenah za čebulčke spomladanskih rož. Najprej je kupila vrečko Fla krokusa v Dolenjkini prodajalni na Glavnem trgu za 20 din, za drugo, povsem enako vrečko čebulic iz iste tovarne pa je pri Kmetijski zadrugi (zraven Industrije obutve) odštela 25 dinaijev.
i eorija omicno, praksa „cveK
Nesklepčni prvi zbor stanovalcev KS, ki naj bi bil osnova za bodočo SSS
občan
vprašuje
Zbor stanovalcev pri krajevni skupnosti Kočevje je bil prvič sklican za pretekli četrtek, se pravi več kot leto kasneje, kot bi moral biti po predpisih ustanovljen. Vendar kaže, da je bil sklican še prezgodaj, saj se gaje izmed 4S delegatov udeležilo le 15. Zbor je bil zato preložen na današnji dan.
Nekateri so predlagali, naj bi nesklepčni zbor kljub vsemu le
medved odgovarja
— Lovci pravijo, da morajo prej raziskati okoliščine in bodo šele nato odločili, če občanu, ki ga je v Strugah napadla medvedka, pripada odškodnina.
— Ce bodo res dosledno raziskali okoliščine, bodo pač tudi oni prišli v medvedje šape.
DROBNE IZ KOČEVJA
PREVEC PROMETA - Promet za NAMO je zelo otežen. Tam je gradbišče hotela, za kinom posnemajo in odvažajo zemljo, kopljejo jarke, dovažajo material v skladišče NAME, za nameček pa so tu še cirkuški avtomobili. Milo rečeno: nevaren prometni nered, skozi kate-reg3 se morajo prebijati šolarji do šole. Pa še pred šolo otroci niso varni, ker nekateri vozniki vozijo kar do vhoda v šolo, in to celo s tovornjaki Ali morajo res voziti tudi od 7. do 8. ure zjutraj, ko je na peš poti največ otrok, ki hodijo iz vseh strani v šolo? Vsaj za to uro bi morali tu promet prepovedati. Sicer pa je pot do šole peš pot, kar bi se dalo sklepati po prometnem znaku na začetku poti, vendar ga „poseb-ni“ vozniki ne upoštevajo. Le čakajmo na nesrečo! Vsak izgovor bo takrat zaman, ker smo na to že večkrat opozarjali.
KOČEVSKE NOVICE
PROGRAM
prireditev v počastitev praznika občine Kočevje in ob tednu Komunista. PETEK, 24. SEPTEMBRA:
— ob 19. uri v avli osnovne šole Kočevje kulturni večer, na katerem bodo učenci osnovne šole predstavili literarna dela ob sodelovanju pevskega zbora in glasbene šole.
TOREK, 28. SEPTEMBRA:
-ob 19. uri v Šeškovem domu kulturni večer, na katerem bodo brali svoja dela člani Kluba kulturnih delavcev, MKUD Matej Bor iz gimnazije in učenci osnovne šole ob sodelovanju moškega pevskega zbora MKUD Svoboda Kočevje in učencev glasbene šole.
ČETRTEK, 30. SEPTEMBRA:
— ob 19.30 v Šeškovem domu gostuje Mestno gledališče ljubljansko z delom „Huda noč“ avtoija Velimira Lukiča.
PETEK, 1. OKTOBRA:
— ob 16. uri tradicionalni tek pionirjev in mladine po ulicah Kočevja,
-Ob 18. uri v Pokrajinskem muzeju otvoritev razstave „Zaključni boji in osvoboditev Slovenije";
— ob 19. uri otvoritev slikarskih del domačih likovnih umetnikov.
SOBOTA, 2. OKTOBRA:
— ob 11. uri svečana seja občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Kočevje,
-ob 11.30 nastop moškega pevskega zbora MKUD Svoboda Kočevje s pesmijo po naših krajih,
-ob 15. uri promenadni koncert delavske godbe na pihala pred spomenikom Svobode v Kočevju.
zasedaL Svoj predlog so utemeljevali s tem, da ni nihče izostanka opravičil, da naj ne bi disciplinirani delegati zaradi nediscipliniranih izgubljali dragocenega časa in da so se odsotni pač prostovoljno odrekli samoupravnih pravic, se pravi, da so prepustili odločanje manjšini bolj zavednih in discipliniranih delegatov.
Ta predlog ima svojo dobro, pa tudi slabo stran. Dobra je ta, da bi disciplinirani delegati pač odločali v korist svojih hišnih svetov (HS) in tako prisilili ostale, da bi le sodelovali v samoupravi. Slaba pa je ta, da bi bila to (vsaj začasno) samouprava manjšine nad večino. Vendar imamo tako ..samoupravno nesamoupravo“ že zdaj, ker samouprava pri SSS ni prav organizirana, ni zrasla iz baze, iz zborov stanovalcev hiš in HS.
Vzrokov za nedisciplino oz. neudeležbo je gotovo precej. Nekateri menijo, da so bili stanc valci doslej (in so še) preveč odrinjeni od upravljanja z denarjem, ki ga plačujejo v obliki stanarin. Stanovalci ■ mnogih hiš so postali povsem brezbrižni za samoupravo predvsem zato, ker odločajo le o 8 (nove hiše) do 20 (stare hiše) odstotkih sredstev stanarin, kar zadošča le za plačilo beljenja skupnih prostorov vsakih nekaj let
Premalo pa se stanovalci zavedajo, da bodo prav zdaj lahko upravljali tudi z ostalim delom stanarin, seveda pa se morajo prej samoupravno organizirati Ta vpliv so nekateri HS že zahtevali in deleg3ti tistih HS so prišli na sestanek. Ni pa bilo tistih, ki se ne zavedajo svojih pravic, ki ne žele samoupravljati ali pa so razočarani, ker HS po letu 1965 niso imeli skoraj nobenih pravic več, pač pa le še dolžnosti.
J. PRIMC
NEDOSTOPNO PARKIRIŠČE Parkirni prostor med NAMO in Jugoplastiko je zelo primeren, a žal zelo malo izkoriščen. Vozniki se ga ogibljejo, ker je težko dostopen, saj so cestni robniki zelo visoki in nevarni za avtomobile. Te robnike bi morali prirediti tako, da ne bodo nevarni Potem ne bi bilo več izgovorov niti avtomobilov po zelenicah.
ZA LEPŠE MESTO — Poleg drugega črnomaljska krajevna skupnost skrbi tudi za čim lepšo podobo mesta. Zadnjič so se delavke lotile cvetličnih loncev na ploščadi sredi mesta.
Zli
DERATIZACIJA
Od 27. septembra do j h| I
oktobra bo Zavod za socfl*;_
no medicino in higieno f. Novega mesta opravil oW no deratizacijo (nastavljaj zastrupljenih vab) na °; močju Črnomlja, Vinic® J o— Semiča. Točna navodila' ^ Ioni opozorila bodo v krajih, »j* ®i so i bodo delavci zavoda nast* ot nujna vili zastrupljene vabe, obja’ fostora. ljena na vidnih mestih.
Ljudje dojeli bistvo osnutka
Razprave o osnutku zakona o združenem delu se je udeležilo okoli 80 odst. zaposli* občini. Poskuse, da bi razpravo speljali na stranski tir, so onemogočili. V več delo
organizacijah je razprava dala zelo konkretne rezultate   *,
:*Si?
Turističi
>sodelov
Hh 0!
)eW, je r
0 nam p 'dstvih i Jfove,
oil Ljufc
'to. na i(
"flihev Majda A sem na
V razpravi o osnutku zakona o združenem delu je v črnomaljski občini sodelovalo od 5.200 zaposlenih okoli 4.100 občanov ali okoli 80 odstotkov. Povedati je treba še, da se jih je večje število udeležilo razprave tako v delovnih skupinah v tozdih in ozdih in v krajevnih skupnostih, kjer živijo. Pohvalno je, da se je razprave udeležilo več kot 1.500 žensk, zelo zavzeto in številno pa so se v razpravo vključili tudi mladi, zaposleni v družbenem sektoiju.
Na razpravo so se v večini osnutkom zakona organizirala v tri
Sele takrat se bo res pokazalo« bile razprave pripravljene U1 kretne. Takrat bo treba ' uveljavljati v praksi in v s*' njim spreminjati sedanje in jati nove družbenoekonomske
A-bM:
'štoru rov vi: jNa. £
m k
nen
•fe
•"tanc ] mi
delovnih organizacij dobro pripravljali; na pet zaposlenih je prišel en izvod osnutka o združenem delu. Ce se je le dalo, so imeli razprave zunaj delovnega časa, popoldne ali celo ob prostih sobotah. Se posebej je bila razprava hitra in konkretna v tistih DO, kjer so politični aktivi in vodstva dojeli bistvo osnutka. Tam so tudi že takoj ugotovili navzkrižja svoje sedanje organiziranosti z osnutkom zakona.
Precej je bilo tudi poskusov, da bi osnutek „razlagali“ razni strokovnjaki, ki naj bi prišli iz drugih krajev, nekje pa so skušali razpravo obiti celo tako, da bi delavce „obvestili“ D osnutku z nekakšnimi pismenimi razlagami Zaradi odločnega nasprotovanja občinskega sveta zveze sindikatov, drugih družbenopolitičnih organizacij in tudi posameznikov pa se te nakane posameznih tehnokrratov in birokratov, ki se boje sprememb, ki jih prinaša osnutek, niso posrečile.
V več delovnih organizacijah so se ob razpravi pokazali tudi zelo konkretni rezultati Tako se je na primer semiška Iskra v skladu z
tozde in delovno enoto skupnih služb; Obrtno komunalno podjetje in Begrad pripravljata samoupravne normativne in ekonomske akte o pogojih združitve dela in sredstev; v Kmetijski zadrugi bo v kratkem prišlo do celotne reorganizacije; Novoteksovi delavci v obratu na Vinici so v razpravi dali pobudo, da bi njihova delovna enota postala tozd; na razpravah v Beltu so ugotovili, da morajo čim prej popraviti in uskladiti vso interno zakonodajo; v tozdu IMV so imeli delavci precej pripomb k nekaterim členom osnutka in jih bodo poslali republiški komisiji
V nekaterih tozdih, ki imajo svoje delovne organizacije zunaj občine, pa so vse preveč govorili o organiziranosti DO kot celoti, namesto da bi se bolj posvetili organiziranosti njihovih tozdov in vprašanju, kakšen vpliv imajo ti tozdi na delovno organizacijo. Najslabše pa je tekla javna razprava v „Kovinarju“, in to kljub direktorjevemu prizadevanju.
Čeprav je bila razprava v celoti dokaj uspešna, se zavedajo, da jih po sprejemu zakona čaka še težko delo.
DROBIR
% ra;
%ai,2. ^lo, i
PLOŠČE S POPUSTOM ina Jnontp.hniVft nrnriaia ^
m
vina Jugotehnike prodaja gr1 ske plošče s 50-odstotniffl stom. To prav gotovo ni se; znižanje, saj za sedaj še niso poletnih in zimskih granjoi plošč. Če pa so cenej* napak, upamo, da so napa*e ovitku.
MNOŽICA KARATEIST^, Črnomaljski karate klub začetniški tečaj. Vpisnina željne" kandidate za to -veščino je 60 dinarjev. Pic®., 14. leta in dekleta (fantje, se!) plačajo le pol te vsote. bodo v OŠ Miran Jarc vsa* r deljek in sredo od 18.45 do * '
Ho
%
Sfce
Ribnica: pičla izobrazba I Metlika: novi zakon na rešeti)
— Ali veš, da so ljudje na ribniškem sejmu kupovali robo kar vsevprek, ne glede na to, kaj kupujejo in kakšne kvalitete, samo da je poceni?
— Nekaj sem slišal, prepričal pa sem se potem, ko je neki moški prinesel trgovki nazaj 15 kombinež, češ da mu niso prav.
Sejemski
zobotrebci
PREMALO PARKIRIŠČ - Ribniški sejem je znova pokazal, da so Ribničani in tudi obiskovalci od drugod pravi mojstri v tem, da pokažejo, kako se ne sme parkirati. Resda je bilo tokrat avtomobilov v mestu več kot običajno in so bila vsa parkirišča zasedena, toda to ne more biti opravičilo, da stoji avto domala na cesti. Vendar moramo pri tem zapisati, da tudi miličnikov tako početje ni nič kaj motilo. Vsakdo si je verjetno pošteno oddahnil, ko je srečno pripeljal i? mesta.
UTRUDLJIVO DELO - Ne moremo reči, da zamisel o modni reviji tovarne Krim ni bila dobra. Nekoliko čudno je bilo le to, da sta se na odru izmenoma pojavljali le dve manekenki Kar predstavljajmo si, kako utrudljivo delo sta imeli, ko se je morala ena med nastopom druge hitro preobleči. Neki hudomušnež je pristavil, da ne bi nič nasprotoval, če bi se katera pozabila obleči GOBE ALI „ŠANK“ - Gobarska razstava je bila ves dan zelo dobro obiskana, kar je verjetno presenetilo celo organizatorje. No, mi smo pa takoj pogruntall zakaj: v neposredni bližini je namreč stal ,,šank“, bogato obložen z vsemi mogočimi pijačami, žeja pa je bila zaradi velike vročine huda.
REŠETO
Izobrazba prijavljene delovne sile je zelo skromna -Zakaj neznanje jezika ovira?
O tem, da je izobrazbena struktura v ribniški občini dokaj slaba, smo že pisali. Tudi to, da v zadnjih štirih letih na tem področju ni prišlo skoraj do nobenih sprememb. Da osvežimo spomin, naj zapišemo, da je v občini opaziti celo nazadovanje v visoki in višji šolski izobrazbeni strukturi. Poglejmo si ta problem nekoliko podrobneje.
[Na razširjeni seji občinskega sveta Zveze sindikatov so ugotovili, da so delovni lju^jj odjf občani temeljito seznanjeni z osnutkom novega zakona_________________________________________________
Družbeni plan razvoja občine predvideva, da bo do leta 1980 zaposlenost narasla za 3 odstotke, vendar nič ne kaže, da se_ bo izobrazbena struktura izboljšala. Vse preveč je tistih z nižjo izobrazbo ali pa nekvalificiranih. Ta podatek je toliko hujši, če vemo, da je prav industrija nosilec gospodarske-ga razvoja občine, saj ustvarja kar 54,2 odstotka celotnega družbenega proizvoda. Trenutno zaposluje industrija 1.745 delavcev, kar predstavlja 75,4 odstotka vse delovne sile. Delovne organizacije predvidevajo, da bodo do leta 1980 svoje kapacitete povečale za 300 dclav-
OBETAVEN ZAČETEK V RIKU
Aktivnost mladih v ribniškem RIKU se je slednjič le premaknila z mrtve točke. Vedeti moramo, da je struktura delavcev v podjetju zelo mlada (okoli 27 let), zato je vsekakor treba pozdraviti odločitev mladih, da ustanove svoj aktiv.
Tako so na ustanovnem sestanku ZSM RIKO sprejeli akcijski program za leto 1976/77, sprejeli vse prisotne na sestanku v ZSM in analizirali osnutek statuta organizacije. Posebej je treba pohvaliti odločitev o oživljanju vseh starih tradicij kovinarjev in pripravljenost, da prevzamejo skrb nad zapuščenim partizanskim grobom v Glažuti.
KONČNO ASIALT - Okoli 150 m ceste pri čevljarskem mostu v Ribnici ki je bila doslej polna lukenj, je končno te dni dobilo asfalt Ureditev čevljarskega mostu in njegove okolice se je sicer precej zavlekla, vendar so zdaj prebivalci tega dela Ribnice zadovoljni Ta cesta, ki vodi proti Ugarju, je zdaj širša, bolj pregledna in nekoliko krajša.
cev. Vse to so seveda le predvidevanja, ki pa na skupnosti za zaposlovanje že dobivajo svojo obliko.
Trenutno imajo prijavljenih 116 oseb, željnih zaposlitve. Struktura le-teh v Ribnici je takšna:	27
moških, od tega največ priučenih, 37 žensk, od katerih jih 11 prvič išče zaposlitve, 12 se jih želi ponovno zaposliti, 9 pa jih ima poklicne šole šiviljske ah prodajalne stroke. Precej slabša je situacija v Loškem potoku. Prijavljenih je 38 žensk, večinoma gospodinj ali nepri-učenih, in 8 moških. Vse to število delovne sile bo težko zaposliti, saj delovne organizacije zaprosijo skupnost za zaposlovanje za pomoč le takrat, če same ne morejo dobiti dovolj delovnih moči Že pred leti je bil sklenjen sporazum med skupnostjo in tozdi, da bodo le-ti vse potrebe po delovni sili prijavljali in da se bodo na tak način izpolnjevala prosta delovna mesta. Žal, ta nepisani dogovor ni nikdar zaživel, razen v primeru potreb po nekvalificirani delovni sili
Poseben primer so tudi priseljenci z dokaj visoko izobrazbo, vendar imajo težave z znanjem slovenskega jezika. Tudi za ta kader bo potrebno čimprej poiskati rešitve, v nasprotnem se kaj lahko zgodi, da bomo izgubili marsikaterega strokovnjaka iz vrst JLA, ki za svojo ženo ne najde ustrezne zaposlitve. Upajmo, da bo sodelovanje med pristojnimi organi občinske skupščine in garnizonom Doma JLA, ki se je že tolikokrat izkazalo kot koristno, tudi tokrat obrodilo sadove.
1 RANCI ŽELEZNIK
NOVA TKALNICA
Tekstilna tovarna Jurjeviča pripravlja za svoje delavce vrsto izboljšav. Tako nameravajo v kratkem zgraditi novo tkalnico in pospešiti razvoj proizvodnih obratov.
Poseben problem predstavlja izboljšanje kvalitete dela v mehanični in mizarski delavnici, za kar bi nujno potrebovali še nekaj strojev. Velikega pomena bo tudi dokončna ureditev čistilne naprave in preskrba s tekočo vodo za tehnologijo.
Na minuli razšiijeni seji metliškega občinskega sveta Zveze sindikatov so največ besed posvetili razpravi o osnutku zakona o združenem delu v metliški občini.
Na podlagi opredeljenih idejnopolitičnih izhodišč za aktivnost v I javni razpravi o osnutku so vsi, predvsem člani organizacije ZK, odgovorno začeli uresničevati sklepe 3. seje CK ZKJ in 6. seje CK ZKS, kar se je pokazalo še posebej pri delavnosti komunistov v organizacijah Zveze sindikatov, SZDL in pri sprejemanju najodgovornejših nalog v javni razpravi
Poročilo o poteku javne razprave temeljilo je na podatkih in ugotovitvah sindikalnih osnovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij in komisije za samoupravne odnose ter političnega aktiva - je pokazalo, da je bila razprava dobro pripravljena in da bo trajala še naprej, vse do sprejetja zakona. Na razširjeni seji so poudarili, da razprava ni bila vodena le kot diskusija o osnutku zakona, pač pa predvsem kot akcija za ocenjevanje in spreminjanje samoupravnih razmer, in da so nosilci razprav skoraj v
V akcijo sindikati
Na skupni seji metliškega komiteja in komisije za družbenoekonomske odnose so razpravljali o rezultatih gospodarjenja v prvem polletju letošnjega leta in sprejeli nekaj sklepov.
Ker gospodarstvo v šestih mesecih ni postreglo s pričakovanimi rezultati, bodo morali po vseh delovnih organizacijah razpravljati (v večini so razprave že zaključene) o rezultatih, izdelati programe aktivnosti in sanacijske načrte tam, kjer so nastale dejanske izgube. Na seji so ugotovili, da slabega poslovanja niso zakrivile nove sistemske rešitve, pač pa nepravilnosti in slabo gospodarjenje iz preteklega obdobja. O gospodarjenju bodo razpravljale tudi I osnovne organizacije ZK; na seji so j sklenili, da bodo zaostrili odgovornost vodilnih in vodstvenih delav-:v, v akcijo pa se bodo morali poslej bolj angažirano vključiti tudi | sindikati Veliko nalog čaka tudi komuniste, ki se morajo prizadevati za nadaljnjo preobrazbo samoupravne organiziranosti delavcev.
celoti uresničili oba najvažnejša cilja. Z osnutkom so se seznanili domala vsi zaposleni in občani to pa potijujejo tudi številne pripombe. Največ jih je pri členih, ki obravnavajo delitev dohodka, medsebojna razmerja delavcev v združenem delu (veliko vprašanj pri ponovni uvedbi denarne lažni), nakaj pripomb je padlo tudi na račun samoupravnega organiziranja združenega dela in uresničevanja samoupravljanja.
Drugi cilj so dosegli na ta način, da so se skorajda po vseh organizacijah lotili kritične ocene samoupravnih razmer v tozdih in drugih samoupravnih okoljih, in sicer v luči predlaganih zakonskih določil. Na seji so sprejeli vrsto sklepov, ki obetajo, da se bodo marsikje razmere izboljšale. Tako se morajo tam, kjer še niso izdelali analize samoupravnih odnosov ah pa so le-te slabe, še enkrat lotiti dela, štabi, ki so določeni za predavanja o osnutku zakona o združenem delu, morajo še naprej razlagati osnutek; poslej naj
NOVA
ZAVAROVALNA
SKUPNOST
Metliška občinska konferenca SZDL in občinski svet Zveze sindikatov sta v sredo pripravila razgovor o novi organiziranosti zavarovalnic, na katerega sta povabila dircktoije delovnih organizacij, računovodje in vodje finančno-računovodskih sek-toijcv in predsednike zborov delegacij v krajevnih skupnostih. Na sestanku so bili vabljeni seznanjeni z ustanavljanjem nove zavarovalne skupnosti Triglav, s pomočjo katere bodo urejali celo vrsto zavarovanj, oblikovali rizične skupnosti, upravljali po delegatskem načelu in gospodarili s sredstvi za kritje stroškov nesreč in nezgod.
NEVERJETNO JE, koliko vikendov je zraslo na vinorodnih pobočjih. V glavnem so v lasti domačinov, ki jih hite urejat takoj po službi, in to z vnemo, kakršno je težko srečati na delovnih mestih. Kaže, da nekateri komaj čakajo štirinajsto uro in da se zanje prične delovni dan šele tedaj. Upoštevajo pač pregovor, da je Bog ustvaril brado najprej sebi. Niso redki, kijih boste zaman iskali na delovnem mestu že po malici, gotovo pa jih boste srečali med trtami
ne bi več enostavno »PreP^5^ sj* statutov, zakonov, pač Pa dan, zainteresirani na osnovi Jj|pjo zakona ustvariti „lastno‘ dajo, odgovorni morajo j ^
akcije za povezovanje, Pn . morajo upoštevati določila v-na o združenem delu itd. g;
ih ,tn<»
5^'cna
PO METLIKI
h;
MRTVA MESECA AVGUST sta mimo in vse po?0, oglaša harmonika, ki j° obvezno prinašajo s seb°J’ zapojejo in se zavrte v * V l priredbi, če se nihče od d01®,« ^ • ne zmiga, da bi dotok f usmeril v lastno blagajno. n0 tr bogata pokrajina sta prema!®' ^ P< turistično leto zaključili s P" nim računom.	™
SANITARNI PROSTORI ^ stinskih lokalih so domala PL &vj p neustrezni Kaže, da je
.ga fi
toaletni papir, saj zaman iščete z lučjo P° dnevu, redka pa so tudi strani se dajo zapreti od znotraj> v treba postavljati pred vrata žo“, če nočete, da vas preseneti. Več pozornosti ® treba posvetiti tem zadeval* bodo gostje zgubili zaupanje V čistočo tudi v drugih prostor*1
V BETI SO SE ODLC0 bodo vse sobote v sep*, delovne, zato pa bodo v okt°t| proste. Praksa je namreč P% da so delovne sobote V 0 zaradi trgatve neučinkovit®’-veliko izostankov, tudi bol?2®! če že drugače ne gre. Lj.udj^jj znajdejo, četudi na račun •'Jj samo da varno pospravijo P0 " sode.
OBČINSKA GASILSKA in Industrijsko gasilsko drust*^ bosta priredila 26. septcU1^! ^ poldne gasilne vaje v p°£.ti . 20-letnice delovanja IGD e|w “j tedna požarne varnosti Vaj .j. «Hjj pri tovarni Beti in v novefl*j ■'Vbj „stolpiči“, pred gasilnim d°^zrY 'rina bodo podelili pohvale in PJL# najzaslužnejšim članom-f? [V( Beti
bniški Sejem suhe robe, lončarstva in ostalih domačih izdelkov je odkril novo pot v inf	razvoju	turizma	te	občine	—	Vec	propagande	drugod
vtistično društvo Ribnica, ki je oaelovanju številnih delovnih in je' . organizacij pripravilo ta
* ’ Je premiero uspešno izvedlo.
cdshfk P°trjujej° tudi pohvale v
* tVih iavnepa nhvp.ščania Sirom
Zlata žila ribniškega turizma
“°godek leta, kot so Ribničani poimenovali prvi Sejem suhe f; lončarstva in ostalih domačih izdelkov, je že krepko za nami. so zbrani in prav bi bilo, da ta dogodek ne bi šel mimo nas nujna vsakdanjost. Prav zato mu tokrat posvečamo nekaj več
program nekoliko skrajšati, saj človek res ne ve, kam se naj obrne. Je pa še druga možnost: da se del sejma premesti v kakšen drug kraj Ribniške doline.1*
Jože Potočnik, 32: „Zamisel o sejmu je vsekakor vredna pohvale. Zdi se mi le, da bi bilo dobro malo več propagande v drugih krajih, kjer sta ribniška obrt in kultura manj poznani Nemara bi bilo prav, da se preko številnih turističnih agencij organizirajo skupinski izleti, saj bi takšen sejem marsikoga zanimal Upam, da v prihodnosti ne bo
. javnega obveščanja širom Sloveniji, ki so skoraj vsa TV ta dogodek, tudi ekipa )m jubliana s Tomažem Terč-_ i J!*! ^e*u- Nemara bi bilo prav, IH javy=!edam°, kaj so nam ta dan ’ KS številni udeleženci sejma.
"ajda Vesel, 24: „Reči moram, _m nad vsem, kar vidim tukaj,
^ Presenečena. Človek lahko na
nekaj deset kvadratnih ini°v vjdi in kupi vse, kar ga S J™1 Se posebej so se odrezali ',1^3 ki so organizatorjem na-^‘nemajhno uslugo s tem, da so *	'	ves	dan	trgovine	odprte
'Jfst
te
nobenih ovir, da bi prireditev postala tradicionalna.**
Zaključka iz vsega tega res ni težko narediti Obiskovalci si takšnih prireditev šc želijo in mirno lahko zapišemo, da so delavci ribniškega Turističnega društva pri svojem delu in iskanju najboljše poti za propagando dejavnosti v Ribniški dolini naleteli na ,»zlato žilo“. Res, bilo je tudi nekaj napak v organizaciji, kar pa je za premiero tako obsežne prireditve povsem razumljivo.
Ob koncu še to. Bilo jih je tudi nekaj, ki so nergali, ker to nedeljo ni bilo veseljačenja in napovedane veselice. Vsem tem v vednost, da je ZIS prav to nedeljo razglasil za dan žalovanja v spomin na tragično preminule potnike v hudi letalski nesreči nad Vrbovcem.
BOJAN BUDJA
P )enamreč nedelja-op.p.). Kramar, 47:
Človek se
NreST nag>edat\vsega: z,daj
rila sejem, potem modna listava gob, in kaj bi ni c i ’Za vsakega je nekaj. Mnenja da bi v prihodnosti morali
vugi korak
po zdravem in ureje-jj,' °kolju je dandanes občutna \fiRiK^^°VS0(k Ko se sprehajaš po iPfei K*1	pogled nehote uide
Jkov buP°m odvrženih odpad-\na sila neestetsko grajene i J* in podobno.
H * kaže, da so v Ribnici šli jjJJ. o obveznem odvažanju Sokol °.®°k 0 zunanjem videzu in odlok o obveznem ' ■ eniu potokov in jarkov ° Ušes občanov. Velik vzrok Utori; 5° oceno so industrijska TOra	z odpadki iz kurilnih
l°ko^V mc>čno onesnažujejo L,'Je. Prav bi bilo, ko bi jim z ^ aom zapovedali gradnjo in rev čistilnih naprav ali pa . ^ o takšnih vrst goriv, ki ne IttaK Varila zdravega in čistega ^ni]j , Občinski možje so sklepih predvidenih industrij-obi»u0nab ne bo<lo smeli graditi -g v °V’ b* kvarili zrak.
|||čja ribniški občini že nekaj Ujakcjj Pogrešamo organizirano p Za varstvo voda, zraka in idj« bi poglavitno vlogo pri tem naj sa,), /“Stali ustrezni predpisi in JjJ^Pravni dogovori o zaščiti Aov "dl izvirov, vodnih rezerva-isV®ili’ aaravnih parkov in kulturni ,sPomcnikov. Vendar le-teh n boih nes ^ ni bilo. Zaenkrat se •^kto0 Pad morali zadovoljiti s ^C^mi akcijami ki jih po izvajajo posamezna tu-iZ ŠL društva, in z obljubami 1 Hosti>Upravne stanovanjske skup-tuji Za varstvo okolja, da bo t^lj.na tem področju krenilo na l/l skih • ®dlok o rušenju neestet-»| prvi čmih gradenj barak je bil 1 *°rak k temu.
B. B.
s
ROBA JE KOPNELA - Tudi tale krošnjar si je, kot nič koliko drugih, proti večeru zadovoljno mel roke, saj je razprodal malone vso robo, ki jo je pripeljal na sejem. Nič čudnega torej, da si tudi on želi več takih prireditev. (Foto: B. Budja)
Ne čakajmo nesreče!
Vloga civilne zaščite pri odpravljanju posledic ob morebitnih nesrečah je ogromna
LIJ
;OSl izid
*% v avto straši
tu rt ^Holomu med Loškim poto-ijrf*Nč ^°dolom še vedno straši nn' Grabljen tovornjak. Nanj D’, dtu. P^orili že spomladi, a ga P l ^1' lastnik šc vedno ni odpeljal % P*d, kamor sodi Kaže, da ga 1 * % , orali opozoriti pristojni, ki ^Ustnika lahko ugotovili na njjJ ttbit^datkov o avtomobilih. Ta ! Posjiu1 rrcrnreč ni v okras naravi in, j tj] rebno ne Loškemu potoku.
ni*
Po zadnjih katastrofalnih potresih v severovzhodni Italiji in Posočju ne bi bilo napak, če pogledamo kakšno vlogo in kakšno mesto zavzema sistem civilne zaščite v ribniški občini Vemo namreč, da je prav civilna zaščita v krajih, ki jih je prizadel potres, preprečila še hujše posledice (morebitne epidemije, oskrba s pitno vodo itd.).
Številni podatki govore v prid dejstvu, da je prav civilna zaščita področje, ki se mu posveča premalo pozornosti. V prvi vrsti je vsekakor potrebno posvetiti več časa in sredstev vzgoji občanov, kajti le tako bomo dosegli zadovoljivo stopnjo samozaščite. Seveda se temu ob bok postavlja drugi problem, saj bi bilo za izvrševanje takih nalog nujno potrebno tako kadrovsko kot materialno izpopolniti občinski štab civilne zaščite. In šc tretja pomanjkljivost: za izpolnjevanje nalog tako v primeru vojne kot težjih nesreč je treba ustanoviti občinske enote civilne zaščite, jih usposobiti in ustrezno opremiti Denar za navedene naloge ne bi smel biti nobena ovira.
Vemo, da imajo tako gospodarske organizacije kot krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in šc kdo svoje obveznosti in dolžnosti v sistemu civilne zaščite, toda potrebno je, da delo v njih zaživi. In šc nekaj: posebno pozornost zaslužijo organizacije in društva, ki v svojo dejavnost vključujejo mladino,
Stiska na vsakem koraku
ii.ii .. m i-.»•	-
novi blok - Grad' ’™ti ^ .Podjetje Grosuplje dolu t> oVaJv® gradnjo poslovno-sta-' "< W stavbe v Sodražici. n10A (»■a bo imela dvonadstropni '^ii^L^dstropni del. V pritličju Prostori za trgovino in bife. (Foto: M. Glavo-
Iz nič na vrhove gora
Ribniški planinci so v enoinpolletnem obstoju svoje sekcije dosegli lepe uspehe — Več denarja
V gorskih višinah vsak vsakega pozna, četudi se ljudje srečajo prvikrat. To je nepisano pravilo, hkrati pa je tudi odgovor na vprašanje, kaj je cilj planinarjenja.
In v takšnih okvirih delujejo tudi mladi člani planinske sekcije iz Ribnice, ki obstaja in dela v sklopu Planinskega društva Kočevje. Iz razgovora z mladimi planinci smo izvedeli, da so začeli skorajda iz nič. Vodja sekcije Aleš Abrahamsberg pa je dejal:
„Sekcija je bila ustanovljena v lanskem maju na pobudo Planinskega društva iz Kočevja. Sprva nas je bilo 20 članov, vsekakor dovolj za začetek. Seveda pa je bilo najteže še pred nami: nabava opreme, pridobivanje članstva in priprava članov za planinarjenje. Tako smo zaradi
pomanjkanja sredstev kupovali samo z lastnim denarjem.**
Do danes sc je stanje bistveno spremenilo: društvo ima že 40 članov, iz dneva v dan je vse več novih. Še vedno pa so težave z denarjem, saj gre denar za potovanja, izlete in opremo iz žepa članov. Posebno poglavje v njihovem delu je strokovna izobrazba članov. Tako nameravajo v prihodnosti organizirati predavanja in na ta način pripraviti člane za kar se da uspešno premagovanje postavljenih nalog.
V sodelovanju s kočevskimi planinci nameravajo ustanoviti Ribniško-kočevsko transverzalo in pripraviti nekaj seminarjev in predavanj o planinarjenju. Vse pa bo mogoče le, če jim bodo odgovorni organi zagotovili vsaj najnujnejša sredstva za delovanje.
M. GLAVONJlC
Šmihelska osnovna šola je začela pouk z spremembami, staro pa je: manjka 6 učilnic
vec
„Trenutno delamo v najslabših razmerah med novomeškimi šolami iste vrste,“ izjavlja novi ravnatelj Niko Golob.
Razveseljivo je, da so osnovno šolo Milke Šobar-Nataše čez počitnice prenovili. Vse, kar je lesenega v stavbi, je prepleskano z oljnato barvo, iz kletnega prostora so naredili še eno učilnico in podružnično šolo v Birčni vasi temeljito obnovili Ko je šla prejšnja ravnateljica Sonja Robič v pokoj, je njeno
Ne belih vran!
Še malo manjka za obnovo kandijskega mosta
saj lahko ti v primeru nesreče nudijo glavno oporo. V mislih imamo predvsem zvezo tabornikov, pionirsko organizacijo, Rdeči križ, društvo radioamaterjev ter gasilska in športna društva.
Knjižnica v dom JLA
Ribniško knjižnico selijo v novi dom JLA. Tako bo zaseden tudi zadnji prazni prostor v tem domu, kjer so že šahovska soba, kegljišče in drugi prostori, namenjeni tudi občanom.
Knjižnica, ki jc doslej poslovala v okviru, delavske univerze, ni imela posebno veliko bralcev. Obiskovali so jo predvsem učenci osnovne šole in dijaki ki so tu dobivali knjige za obvezno čtivo. Starejših bralcev je bilo manj. Sicer pa so bili tudi prostori knjižnice zelo majhni.
V novih prostorih, ki so precej večji od dosedanjih, je še precej polic praznih. Napolnili jih bodo predvidoma v kratkem, ko bodo na „Sejmu knjige** v Beogradu kupih' nove knjige domačih in tujih avtorjev. Razen knjig v slovenščini bodo naročili tudi knjige in brošure v srbohrvatskem jeziku. Več jih bo tudi s področja vojaškega življenja in narodnoosvobodilne borbe. Tudi Združenje rezervnih oficirjev jc knjižnici poklonilo nckai knjig.
M. GLAVONJlC
Do 7. septembra je bilo v novomeški občini vpisanega 36,329.723 dinarjev posojila za ceste ali 31 odstotkov nad republiškim planom. Delovni ljudje so iz svojih zaslužkov prispevali več kot 29 .ailijonov dinarjev, medtem pa je doslej iz dohodkov TOZD zbranih komaj 5 milijonov od predvidenih 8 milijonov dinarjev.
Občani v krajevnih skupnostih so vpisali 1,556.380 din. Predvidena obveza znaša nad 4 milijone din. Kot ugotavljajo v občinskem štabu za posojila, je bila posojilna akcija za ceste v novomeški občini v splošnem uspešna, vendar pa vsi delovni kolektivi niso izpolnili pričakovanj glede nakazil skupnih sredstev, prav tako pa akcija ni končana med kmeti in obrtniki ter avtoprevozniki, ki bodo lepše ceste največ uporabljali.
Da ne bi kdo ugibal, koliko naj da, je bilo v slovenskem merilu sprejeto priporočilo glede posojila za prevozniška podjetja in zasebne avtoprevoznike. Računajo, naj bi ti prispevali 2.500 dinarjev posojila od vozila, vsekakor pa vsaj 1,5 odstotka sredstev od bruto osebnih dohodkov v preteklem letu.
S poslednjim sunkom zbiranja sredstev za posodobitev cest smo vendarle tako daleč, da smo s presežkom posojila zagotovili več modernizacij cest tudi v domači občini Občinski štab je pristojnim službam pri občinski skupščini že priporočil, naj takoj naročijo načrte za obnovo starega mostu čez Krko in načrte za Cesto herojev.
Če bodo v zadnjem hipu dale posojilo še dosedanje „bele vrane**, bo tudi zloglasni novomeški most v Kandiji lahko prenovljen.
mesto prevzel Niko Golob. To so precejšnje novosti za šolo in kolektiv, ampak glede najhujših težav na šoli so ostali pri starem: prostora manjka na vsakem koraku.
Letos imajo pouk v dveh izmenah, na šmihelski šoli je nekaj več kot 500 otrok v 17 oddelkih. Imajo šc tri varstvene oddelke za podaljšano bivanje, nimajo pa telovadnice, nimajo jedilnice in kuhinje, nimajo dovolj učilnic, nimajo kabinetov in. šc marsičesa ne.
Trije razredi so v zasilnih prostorih v kleti, kjer je vlažno in tako mrzlo, da so začeli kuriti že prvi dan pouka, ko je bilo zunaj še v kratkih rokavih vroče. V teh učilnicah mora vedno goreti luč, hladno je, ker centralnega gretja ni
Pouk telesne vzgoje imajo v lepem vremenu zunaj, sicer pa so gostači in souporabniki malega prostora za te namene v posebni šoli Prostorska stiska jc iz leta v leto večja. Tako bo ostalo, dokler ne bo prišlo do dozidave šole, ki je zapisana in obljubljena. Kdaj? Tega na šoli ne vedo.
KMALU BO OTVORITEV
23. septembra bo odbor za izgradnjo zdravstvene postaje Ločna poslednjič zasedal pred otvoritvijo objekta- Današnja seja je namenjena poročilom o gradbenih delih, težavam s financiranjem in pripravam na začetek poslovanja. Člani odbora in gostje si bodo tudi ogledali doslej izvršena dela. Otvoritev novega zdravstvenega doma je predvidena za konec oktobra in lx> vključena v praznovanja ob letošnjem občinskem prazniku novomeške občine.
POLJAKI V NOVEM MESTU
22. septembra se je mudila pri nas na obisku skupina 16 študentov in treh profesorjev, etnologov iz Poznanja na Poljskem. V okviru sodelovanja in izmenjave izkušenj s slovenskimi tovrstnimi strokovnjaki so si ogledali novomeške kulturne zanimivosti. Drugi dan obiska pa je bil namenjen Beli krajini Ob prihodu jim je Jakob Berič, predsednik novomeške občine, priredil sprejem.
Konkurenca je zdrava
„Zmeraj bom za 2 do 3 din cenejši, kot so na trgu,“ je rekel Rade Miloševič, ki je prve dni septembra odprl zasebno zelenjavno trgovino na Partizanski cesti 7. V lokalu, kjer je bila pred leti pekarija in ki je lepo prenovljen, je te dni na izbiro tako lepo sadje in zelenjava, kakršno smo doslej lahko občudovali le drugod.
Če bo možak pri tej kvaliteti in cenah zdržal, se mu lahko odkrijemo in bo za naše mesto velika pridobitev. Paradižnik prodaja po 7.40 din, jajca po 1.90 din, breskve po 15 din, jabolka jonatan po 10 din (na trgu so bila po 15 din), korenje po 8.70 din (na trgu 16 din), grozdje po 13 din, čebulo po 8 din itd. Cene so zares hudo konkurenčne. Ne nazadnje pa velja omeniti še to, da bo lokal Radeta Miloševiča odprt nepretrgoma od 7. do 19. ure in da bo prodajal celo ob nedeljah (do 15. ure). Da ne bo imel prostih sobot, se razume.
„S prodajo zelenjave in sadja imam veliko izkušenj, saj sem doslej osem let trgoval v Ljubljani Videl sem, da je tu večja, potreba in možnost boljšega zaslužka, pa sem se odločil za Novo mesto.**
Rekel je še, da bo imel tudi ozimnico, razen krompirja, in zatrjeval, da zdajšnja kvaliteta in cene niso samo vaba za kupce. Bomo videli!
Naloga še ni opravljena
K osnutku Zakona o združenem delu je bilo doslej v novomeški občini zbranih več kot 100 vprašanj, pripomb in predlogov za spremembe
„Konferenca ne pomeni zaključka javne razprave osnutka zakona o združenem delu, temveč nadaljevanje do uspešnega konca,“ je poudaril Franci Borsan, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov v Novem mestu na občinski sindikalni konferenci, kjer so ocenjevali organizacijo in vsebino dosedanjih javnih razprav. Upoštevaje dejstvo, da so bile v
zakona o združenem delu razpravlja-1: površno, kar brez analiz.
delovnih organizacijah javne razpra ve sklicane v neugodnem času, med letnimi dopusti, smo lahko s 85-od-stotno poprečno udeležbo zaposlenih zadovoljni Okrog 1500 občanov sc je teh razprav udeležilo še na 33 javnih zborih po krajevnih skupnostih, medtem ko se razprave po terenu nadaljujejo v jesenskem času, ko bodo imeli ljudje malo več časa za sestanke.
Kot so ocenili delegati na sindikalni konferenci, jc bilo tri četrtine delavcev dobro seznanjenih z osnutkom zakona in predvidenimi spremembami v lastni delovni organizaciji, medtem ko je bilo okrog 10 odstotkov zaposlenih sicer na zborih, vendar so bili slabo ali nepopolno seznanjeni z novostmi Razpravljali so kar brez analiz o stanju doma in ponekod celo samo razlagali zakon na splošno.
Delovni ljudje so prispevali več kot 100 vprašanj, pripomb in predlogov k osnutku zakona o združenem delu. Prav to gradivo kaže, da so občani v celoti sprejeli idejnopolitično zasnovo zakona, le v nekaterih členih predlagajo dopolnitve. Prav tako pa je mogoče iz doslej zbranih pripomb razbrati, da ponekod še vedno obstajajo težnje po predpisanih modelih za samoupravno prakso.
Največ pozornosti so delovni ljudje posvetili tistim poglavjem osnutka zakona, ki govore o družbenoekonomskih odnosih v združenem delu. V veliki večini primerov so delavci razumeli, da gre pri tem zakonu za usodne in zelo važne spremembe njim v prid, zato so tudi pokazali pravo zanimanje.
Sprejet je bil sklep, da se javna razprava nadaljuje, kjer je šc niso imeli, in ponovi kjer so o osnutku
Novomeška kronika
ROGOV LOG nam sicer zavidajo marsikje v Sloveniji, toda park jc idiličen le na videz. Številni nabiralci ciklam so te dni ugotavljali, da je gozdič nastlan s smetmi in odpadki?
RODILE SO:	Ana Pevec iz
Ragovske 7 - Boštjana: Marijana Ravnič iz Ljubljanske 17 - Petra; Danica Klinar iz Ulice Marijana Kozine 27 - Andreja in Anica Maraš iz Ulice pod Trško goro — dečka.
PROSTOVOLJNO JE DALO kri 46 občanov, od tega 12 iz tovarne zdravil Krka, 11 iz Novoteksa, 11 iz Novolesa, 3 iz Laboda, 3 iz IMV, 2 iz splošne bolnišnice in 4 zaposleni iz raznih kolektivov. V imenu bolnikov iskrena hvala!
NA TRŽNICI SO BILE v ponedeljek naslednje cene: radič 20 din, korenje 14 din, melancane 20 din, rdeče zelje 8 din, endivija 15 din, bučke 8 din, paprika 10 din, fižol 16 din, kumare 5 din. Grozdje so prodajali po 14 din, hruške po 10 din, slive po 10 din in jabolka po 5 do 8 din kilogram.
TUDI POTAPLJAČI SO SE VKLJUČILI - V počastitev občinskega praznika Novo mesto, 30-letnice Ljudske tehnike, 30-letnice AMD in 120-letnice rojstva Nikole Tesle so plani novomeškega KPA prikazali veščine podvodnega športa, ki si jih je ogledalo veliko število Novomeščanov. (Foto: Kuzma Frenk)
Ena gpspa je rekla, da ji je vzelo sapo ob hudo različnih cenah za čebulčke spomladanskih rož. Najprej je kupila vrečko lila krokusa v Dolenjkini prodajalni na Glavnem trgu za 20 din, za drugo, povsem enako vrečko čebulic iz iste tovarne pa je pri Kmetijski zadrugi (zraven Industrije obutve) odštela 25 dinarjev.
(1418) - 23. septembra 1976
r
r*
dolenjka
OZIMNICA!
Trgovsko podjetje ..DOLENJKA", Novo mesto, obvešča cenjene potrošnike, da bo v svojih prodajalnah
„MARKET" Ljubljanska c., ..MARKET" Cesta herojev, „MARKET" Kristanova c., ..MARKET" Ragovska, ..SADJE", ..ŠPECERIJA", ..SAMOPOSTREŽBA", MARKET" Straža, ,,MARKET" Šentjernej, „GRAD" Žužemberk, „PRESKRBA" Trebnje, „GRIČ" Mirna, ..ŽIVILA" in ..PREHRANA" Mokronog, ..SAMOPOSTREŽBA" Črnomelj, „POD LIPO" Črnomelj, ,,PRESKRBA" Črnomelj, „SADJE—ZELENJAVA" Črnomelj, „MARKET" Semič in v prodajalni „VINICA" Vinica prodajala do 30. 10. 1976 krompir in jabolka za ozimnico po ugodnih cenah.
Sindikalnim organizacijam nudimo ozimnico pri odvzemu nad 500 kg v našem skladišču v Bučni vasi.
Pričakujemo vas!
J
m
m
ISKRA
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO
LJUBLJANA,
n. sol. o.
ISKRA — Avtomatika, Ljubljana, n. sub. o.
TOZD ELA
NOVO MESTO, n. sub. o.
objavlja prosta delovna mesta:
1. ANALITIK
2. FINANČNI KNJIGOVODJA
3. STRUGAR
4. BRUSILEC
Pogoji za zasedbo delovnih mest so:
pod 1: višja izobrazba ekonomske smeri, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece pod 2: srednja tehniška šola ekonomske smeri, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca pod 3: poklicna šola — strugar, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca, pod 4: poklicna šola — brusilec, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazilom o Izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi kadrovski službi na naslov:
TOZD ELA Novo mesto, Ragovska c. 7/a.
TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA p.o.
Glavni trg 25
Razpisna komisija podjetja
ponovno razpisuje delovno mesto
VODJE FINANČNO SEKTORJA
- RAČUNOVODSKEGA
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje:
1. da imajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali komercialne stroke z večletno prakso na delovnem mestu računovodje ali vodje finančno-računovodskega sektorja v delovnih organizacijah;
2. da imajo srednjo strokovno izobrazbo ekonomske ali komercialne stroke s 5 leti prakse na delovnem mestu računovodje ali vodje finančno-računovodskega sektorja v delovnih organizacijah;
3. da poznajo predpise o finančnem poslovanju delovne organizacije;
4. da imajo pozitiven odnos do socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, družbenih interesov nasploh in interesov
socialistične ideologije;
5. da jim po odločbah zakona oz. po pravnomočni sodbi sodišč ni prepovedano delati na razpisanem delovnem mestu.
Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih mest in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov Trgovsko podjetje, Sevnica, Glavni trg 25, z navedbo „Za razpisno komisijo".
Rok prijav je 15 dni po dnevu objave v časopisu.
GRADITELJI!
OBVESTILO
LJUBLJANSKE OPEKARNE
TOVARNA KERAMIČNIH PLOSClC V RAČJEM SELU PRI TREBNJEM,
OBVEŠČA BRALCE DOLENJSKEGA LISTA, POTROŠNIKE GRADBENEGA MATERIALA, DA SMO S 26. 7. 1976 ZAČELI PRODAJATI KVALITETNE NEGLAZIRANE KERAMIČNE PLOŠČICE IZ POSKUSNE PROIZVODNJE ZA OBLAGANJE TAL IN FASAD. KERAMIČNE PLOŠČICE IZDELUJEMO V TOVARNI KERAMIČNIH PLOŠČIC V RAČJEM SELU PRI TREBNJEM.
PRODAJNA MESTA: LJUBLJANSKE OPEKARNE, LJUBLJANA, CESTA NA VRHOVCE 2, INDUSTRIJSKA PRODAJALNA IN RAČJE SELO PRI TREBNJEM.
PROIZVODNO
GRADBENO
PODJETJE
GRADNJA ŽALEC
Združite prijetno s koristnim!
Olepšajte si svoje stanovanje s SCHI EDE L ODPRTIMI KAMINI in si tako ustvarite topel in prijeten videz vaših prostorov.
SCHI EDE L .odprti kamin v dveh izvedbah je akumulacijsko toplotno telo, saj nakopičeno toploto postopoma oddaja v prostor. Nudimo vam doma izpopolnjeno izvedbo doslej uvoženih izdelkov. Posebno izdelan temelj izboljšuje dovod zraka in s tem izgorevanje. Pripadajoči kovinski deli so iz kvalitetnih materialov in estetsko oblikovani. Kljub vsem izboljšavam je cena enaka in že več let nespremenjena.
Na vašo željo dobavljamo tudi ročno kovane dodatke kot poseben okras vašemu domu.
PROIZVAJAMO, PRODAJAMO, MONTIR AMO
Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA Žalec,
Aškerčeva 4, tel. št. (063) 710-740, 710-783, 710-782. Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov, Latko va vas pri Preboldu, tel. št. (063) 722-027.
Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov.
VELETRGOVINA
»
KURIV©
«
LJUBLJANA, Trg VII. kongresa ZKJ 4 sprejme
za poslovalnico v Novem mestu, Bršlin 2
V
PRODAJALCA-BLAGAJNIKA
za nadomeščanje delavca za čas bolezni.
Pogoj: nepopolna srednja šola ali šola za blagovni promet s prakso na takem mestu. V poštev pridejo tudi upokojenci.
Pismene ponudbe pošljite na naslov: „Kurivo", poslovalnica Novo mesto, Bršlin 2, v 8 dneh po objavi.
RAZPIS
V
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu ŠOLSKEGA CENTRA V BREŽICAH
objavlja prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE
Pogoji: Ekonomski ali komercialni tehnik in najmanj 3 leta prakse v računovodskih poslih.
Kandidati naj v 15 dneh po objavi predložijo pismene ponudbe tajništvu ŠC Brežice.
PROSTO DELOVNO MESTO!
STANOVANJSKO IN KOMUNALNO PODJETJE BREŽICE
razpisuje delovno mesto MATERIALNEGA KNJIGOVODJE
Pogoji: srednja strokovna izobrazba, kletna praksa v knjiženju materialnega knjigovodstva*!
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu podjetja. Stanovanje ni na razpolago.
Prijave z opisom strokovne izobrazbe in dosedanjega službovanja z opisom del na dosedanjem službovanju dostavite v roku 10 dni po razpisu na sedež podjetja v Brežicah, Cesta prvih borcev 9/I.
PODJETJA, OBRTNIKI!
OGLAS V DOLENJSKEM LISTU ZAGOTOVLJEN USPEH
DOLENJSKI LIST
kočevski tisk
kočevje
na koCevm
■ koCev je ■
Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TISKARNE
»KOČEVSKI TISK",
KOČEVJE
razpisuje prosto delovno mesto
OBRATNEGA ELEKTRIKARJA
za nedoločen čas.
Pogoji: Poklicna šola za elektro stroko s triletno prakso. Trimesečno poskusno delo.
Nastop dela takoj oziroma po dogovoru s kandidati. Rok prijave 15 dni.
Stanovanje ni na razpolago.
Vlogo z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo komisiji za medsebojna razmerja Kočevski tisk, Kočevje, Ljubljanska 18a.
KONFEKCIJA
PO MERI!
PODJETJE „KROJAC" NOVO MESTO (pri mostu) VAM NUDI SVOJE IZDELKE PO MERI, KONKURENČNIH CENAH IN UGODNIH PLAČILNIH POGOJIH:
ZENSKE KOSTIME OD 1.188,00 DIN DALJE ZENSKE PLAŠČE OD 1.150,00 DIN DALJE MOŠKE OBLEKE OD 1.380,00 DIN DALJE
Izdelujemo tudi vse vrste uniform in delovnih oblek; vsa v krojaško in šiviljsko stroko spadajoča dela vam izdelamo tudi iz prinesenega blaga.
Vabimo vas, da si ogledate bogato izbiro tkanin za plašče, kostime in moške obleke.
Za naročila se vam priporoča kolektiv podjetja Krojač.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST BREŽICE
razpisuje vodilno delovno mesto
TAJNIKA
samoupravne stanovanjske skupnosti
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
- da imajo ustrezno visoko ali višjo izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj;
- da imajo ustrezno srednjo izobrazbo in 10 let delovnih izkušenj;
- da so aktivni družbenopolitični delavci, da imajo ustrezne etične lastnosti in moralnopolitične kvalitete, ustvarjalni odnos do uveljavljanja samoupravljanja in ustrezne organizacijske sposobnosti za organizacijo dela skupnosti.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 1 meseca po dnevu objave razpisa na naslov:	Samoupravna	stanovanjska
skupnost Brežice, Cesta prvih borcev 9/I. Vse informacije dobite pismeno ali na telefonski številki 068-72746.
TOVARNA LESOVINE IN LEPENKE
CERŠAK
TOVARNA LEPENKE CERŠAK
62212 Šentilj
- telefon: (062) 210-37, telex: 33181
Izdelujemo vse vrste registratorjev (rednikov) in kabinetne mape iz lakirane lepenke ter ostale mape iz celulozne lepenke v raznih barvah.
Za vse podrobnejše informacije se obrnite na gornji naslov.
NASE IZDELKE PRODAJAMO POD IMENOM CERLE, KI JE POJEM KVALITETE!
r
■ i
< i
! i
ceri«
TOVARNA UMETNIH BRUSOV
___________________ 62101 MARIBOR, TITOVA CESTA 60
izdeluje UMETNE BRUSE vseh vrst s keramičnim vezivom in vezivom iz umetnih smol. Zastopstvo in prodaja izdelkov iz konsignacijskih skladišč:
UMETNI BRUSI
Schleifmittelvverke Svvarovski KG
6130 Schvvaz/Tirol, Avstrija
Swaty — poslovalnica ZTF, Ljubljana, Tugomerjeva 2
SALICIJEV KARBID:
Elektroschmelzvverk Kempten GmbH 8 Muenchen 33, Herzog - VVilhelm Str. 16, ZR Nemčija Swaty — zastopstvo ESK, Maribor, Titova c. 60
J
r
VELETRGOVINA JANIN" MARIBOR
VAM NUDI:
BARVE, LAKE, KEMIKALIJE, PLASTIKO, SREDSTVA DELOVNE ZAŠČITE, USNJE, VRVARSKE IZDELKE, TEHNIČNE PLINE.
PRIPOROČAMO SE!
r
/O ljubljanska banka
podružnica Maribor
v® ‘jJ-eJdjrhduuL.
JEKLOTEHNA
EXPORT-IMPORT- TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE MARIBOR n. sol. o.
KO BOSTE OBISKALI MARIBOR, OBIŠČITE SE PRODAJALNE TP JEKLOTEHNA IN TRGOVSKO HlSO MERKUR.
ŽIVILSKI KOMBINAT MARIBOR
JNTES”
PRIPOROČA:
DOMA, NA DOPUSTU ALI VIKENDU - STALNO INTES ZLATE KROGLICE IN ZLATE FRITATE.
r
CESTNO PODJETJE MARIBOR
MARIBOR — Iztokova ul. 30, s temeljnimi organizacijami združenega dela
VZDRŽUJE, REKONSTRUIRA, MODERNIZIRA, GRADI IN PROJEKTIRA CESTE IN CESTNE OBJEKTE.
VOZNIKI!
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO. ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z „VALVOLINE TECT-YLOM" VAM OPRAVI
PETER PERDEC
AVTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OPRAVLJENO DELO!
TECTYL CENTER
PODJETJE
ZA PTT PROMET
MARIBOR
PRIPOROČAMO
SVOJE
STORITVE!
OGLAS V DOLENJSKEM LISTU -
NEPOSREDEN STIK Z JAVNOSTJO IN ZAGOTOVILO ZA POSLOVNI USPEH!
r
PROSTO DELOVNO MESTO!
Odbor za medsebojna razmerja obrtno—storitvenega podjetja
»USLUGA"	-
KOCEVJE-RUDNIK
razpisuje prosto delovno mesto
VODJE MIZARSKE DELAVNICE IN VULKA-NIZACIJE.
Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: srednja izobrazba lesne stroke in 5 let delovnih izkušenj v samostojnem vodenju.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in kratkim opisom dosedanjega dela sprejema „Usluga" Kočevje-Rudnik 8 dni po objavi.
PROSTA DELOVNA MESTA!
METALNA
Podjetje za investicijsko opremo in inženiring, n. sol. o.
Delovna skupnost skupnih služb Maribor, Zagrebška 20
Za delo v dislocirani materialni poslovalnici Senovo
objavlja prosti delovni mesti:
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST II
Pogoj: višja šolska izobrazba ekonomsko-komercialnp smeri
ter pet let delovnih izkušenj
Delovno področje: zunanja kooperacija ter nabava
ADMINISTRATOR III
Pogoj: uspešno končana dveletna administrativna šola ter tri leta ustreznih delovnih izkušenj.
Delovno področje: administrativna dela v nabavni poslovalnici.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte v kadrovsko-splošni službi Metalne-TOZD Tovarna gradbene opreme Senovo v 15 dneh po objavi.
STAVBNA ZEMLJIŠČA
V OBČINI TREBNJE
Oddelek za gospodarstvo in finance občinske skupščine Trebnje razpisuje na podlagi 11. člena Odloka o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/67)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš
Na javnem natečaju bodo oddane naslednje stavbne parcele: A. v zazidalnem kompleksu Trebnje — Cviblje v k.o. Trebnje:
par. št. 125/5 njiva v velikosti	942 m 2;
B. v zazidalnem kompleksu Stari trg v k.o. Trebnje:	
pare. št. 516/1 njiva v velikosti	1203 m2
pare. št 509/3 njiva v velikosti	1091 m2
pare. št. 509/1 njiva v velikosti	1150 i .2
pare. št. 506/9 travnik v velikosti	926 m2
pare. št. 506/2 travnik v velikosti	1194 m2
pare. št. 516/4 njiva v velikosti	670 m2
pare. št. 518/5 travnik v velikosti	907 m2
pare. št. 509/8 njiva v velikosti	879 m2
pare. št. 509/7 njiva v velikosti	586 m2
pare. št. 509/6 njiva v velikosti	606 m2
pare. št. 509/5 njiva v velikosti	647 m2
pare. št. 509/4 njiva v velikosti	592 m2
pare. št. 506/6 travnik v velikosti	920 m2
pare. št. 506/7 travnik v velikosti	847 m2
pare. št. 506/8 travnik v velikosti	1080 m2
pare. št. 509/12 njiva v velikosti	767 m2
pare. št. 509/11 njiva v velikosti	746 m2
pare. št. 509/10 njiva v velikosti	745 m2
pare. št. 509/9 njiva v velikosti	849 m2
pare. št. 509/15 njiva v velikosti	769 m2
pare. št. 509/14 njiva v velikosti	613 m2
pare. št. 509/13 njiva v velikosti	617 m2
pare. št. 506/11 travnik v velikosti	703 m2
pare. št. 506/10 travnik v velikosti	924 m2
pare. št. 509/18 njiva v velikosti	542 m2
pare. št. 509/17 njiva v velikosti	675 m2
pare. št. 509/16 njiva v velikosti	716 m2
pare. št. 509/19 njiva v velikosti	564 m2
pare. št. 509/20 njiva v velikosti	640 m2
POGOJI NATEČAJA	
I. Izklicna višina odškodnine za pravico uporabe na zemljišču znaša:
iz točke A. tega razpisa din 19,50/m2
iz točke B. din 20,50/m2.
II. Izklicna višina prispevka za komunalno urejanje stavbnega zemljišča znaša
pod A. din 58.000,00
pod B din 53.000,00 za lokacijo.
III. Rok za vlag-.nje ponudb po tem natečaju je 15 dni po objavi razpisa v lokalnem glasilu. Veljavno prispele so vse ponudbe, ki prispejo do vključno 11. 10. 1976 do 9. ure zjutraj.
Javni natečaj bo izveden 11. 10. 1976 ob 13. uri v sejni sobi občinske skupščine Trebnje.
Pismene oonudbe se vlagajo v zaprtih kuvertah z obvezno oznako „Javni natečaj''. Ponudbi mora biti priloženo dokazHo o plačani varščini.
IV. Varščina znaša 7.000,00 din in se nakaže na tekoči račim št. 52100-697-68739, občinska skupščina Trebnje.
V. Pismena ponudba je dokončna.
VI. Ponudena odškodnina za zemljišče in ponudeni znesek prispevka za komunalno urejanje zapadeta v plačilo ob podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča.
Vse podrobne informacije dobijo interesenti za nakup zemljišč vsak ponedeljek in petek od 7.-15. ure in ob sredah od 7. — 17. ure na oddelku za gospodarstvo in finance ObS, soba št. 26/11.	-,A   _______________
Številka: 465-02/72-3 0DDELEK ZA GOSPODARSTVO
Datum: 20. 9. 1976	IN F,NANCE
ObS TREBNJE
8f ?9 (1418) - 23. septembra *976
DOLENJSKI LIST
21
tedens^le
Četrtek, 21. oktobra - Uršula Petek, 22. oktobra - Zorislav Sobota, 23. oktobra - Severin Nedelja, 24. oktobra - Dan OZN Ponedeljek, 25. oktobra - Darinka Torek, 26. oktobra - Lucijan Sreda, 27. oktobra - Sabina Četrtek, 28. oktobra - Simon
LUNINE MENE
23. oktobra ob 6.09 uri - mlaj
iS
ED®]
ČRNOMELJ:	24. 9. japonski
barvni film Oiči - pazi se samurajev! 26. 9. ameriški barvni film Dva detektiva. 29. 9. italijanski barvni
Irt
SLUŽBO DOBI
NATAKARICA, samostojna moč, lahko priučena, dobi stalno zaposlitev. Gostilna Ela Mrežar, Ljubljana, Celovška 418, 61210 Šentvid. Nastop službe takoj. Oskrba v hiši, drugo po dogovoru.
SLUŽBO ISCE
VZAMEM v varstvo enega otroka (od 8 mesecev dalje) na Ragovski. Naslov v upravi Usta (2785/76). V VARSTVO vzamem nekaj otrok. Naslov v upravi lista (2814/76).
STANOVANJA
ZAKONCA iščeta enosobno stanovanje ali sobo s kopalnico. Naslov v upravi lista (2795/76).
ODDAM opremljeno sobo dvema mirnima fantoma. Naslov v upravi lista (2813/76).
ZAKONSKI PAR brez otrok išče stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Drago Babič, Dol. Toplice 3.
SOBO z možnostjo kuhanja v Novem mestu ali bližnji okolici iščeta fant in dekle pred poroko. Šifra „SOBA“.
SOBO v Novem mestu ali bližini z možnostjo kuhanja in pranja iščeta izreden študent in študentka. Šifra ,,MIR“.
Motorna vozila
PRODAM motor na tri prestave, letnik 1972. Vladimir Povšc, Klenovik 7, Škocjan.
PRODAM volkswagen, letnik 1961, motor nevozen, karoserija v odličnem stanju, registriran do leta 1977. Cena 4.000,00 din. Alaga Hamolič, Pionir, samski dom, Krško.
SPAČEK 2 CV 6, april 1975,
?rodam. Matija Jež, Kristanova 8, Novo mesto.
PRODAM ali zamenjam škodo za fiat 750. Prodam tudi zmizovalno skrinjo. Rozman, Majde Šilc 22, telefon 23-834.
PRODAM volkswagen 1200, letnik 1969 in škodo letnik 1968. Mačkovec 6, Novo mesto.
UGODNO prodam fiat 1300, letnik 1968. Informacije no telefonu 21-569.
PRODAM dobro ohranjen osebni avto Citroen GS, letnik 1973. Informacije po telefonu dopoldne do 15. urc (068) 23-611, po 15. uri (068) 23-749.
GASILSKO DRUŠTVO BRUSNICE razpisuje licitacijo za prodajo t kombija DKW 1000 v voznem stanju. Licitacija bo v nedeljo, 26. septembra 1976, ob 10. uri pri gasilskem domu. Prednost ima družbeni sektor (od 10. ure do 10,30).
PRODAM I IAT 750, letnik 1970. Jože Nagelj, Vel. Cikava 5.
PRODAM austin 1300 special, letnik 1973. Murgelj, Ragovska 12, Novo mesto.
PRODAM zastavo 750, letnik 1971, v odličnem stanju. Ogled možen vsako popoldne od 14. ure dalje. Blatnik, Drska 41, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM kompletna balkonska vrata, termoakumulacijsko peč 3 KW AEG. Jože Gazvoda, Crmo-šnjicc 12, Stopiče.
PRODAM vinski sod (3001). Bršlin 4, Novo mesto.
PRODAM jabolka za ozimnico. Jakob Perpar, Malenška vas 18, Mirna peč.
tlim Sredi moija, sredi leta.
KOSTANJEVICA: 25. 9. francoski film Nekoč je bil... 26, 9. ameriški film Vagabundi z zahoda.
KRŠKO: 25. in 26. 9. francoski tilm Vozniško dovoljenje. 29. 9. ameriški film Trdokožec.
NOVO MESTO KINO KRKA: Od 24. do 26. 9. ameriški barvni tilm Ugrizni v kroglo. 26. 9. matineja Snupi sc vrača domov. 27. in 28. 9. ameriški barvni film Snupi se vrača domov. 29. in 30. 9. ameriški barvni film Prišli so ponoči.
RIBNICA: 25. in 26. 9. angleški barvni l il ni Marija Steuart.
SEVNICA: 25. in 26. 9. ameriški film Nekoč je bil Holly\vood. 29. 9. švedski film Prizori iz družinskega življenja.
ŠENTJERNEJ: 25. in 26. 9. film Agent 077 - krvava Meri.
TREBNJE: 25. in 26. 9. nemški barvni kavbojski film Apači.
PRODAM športni otroški voziček. Viljem Šega, Majde Šilc 22/21, Novo mesto.
PRODAM kompleten motor za renault	R-4 L	(katrco),
generalno obnovljen. Naslov: Andrej Furlan, Artiče 43, 68253
PRODAM plinski štedilnik. Gorišek, Ulica Majde Šilc 8, Novo mesto.
PRODAM menjalnik in druge dele za škodo 1000 MB. Tadič, Ragovo 3, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjen štedilnik Gorenje (4 pl. elektrika, 2 plin) z nastavitveno uro, kuhinjski pult in visečo omarico, oboje v krem barvi z ultrapasom, dolžine 1,80 m. Jože Majes, Zagrebška 11/2, Novo mesto.
PRODAM malo rabljen kotel za žganjekuho. Franc Blatnik, Šmihel 5, Žužemberk.
UGODNO prodam harmoniko Hoh-ner, 36-basno. Naslov v upravi lista ali telefon (068) 23-930 (2788/76).
UGODNO prodam mlatilnico v dobrem stanju in kabino za zetor 47-12. Vimpolšek, Šentlenart 96, Brežice.
PO UGODNI ccni prodam dobro ohranjen dvoredni pletilni stroj Orion. Naslov v upravi lista (2791/76).
PRODAM pletilni stroj Standard. Avguštin, Majde Šilc 10, Novo mesto. Ogled od 15. do 18. ure.
PRODAM dobro ohranjene rezervne dele za škodo 1000 MB, letnik 1967. Tone Klobučar, Muhaber 18, Novo mesto, ali telefon 21 —800
UGODNO prodam 3-krilna in 2-kril-na zastekljena okna in dobro ohranjeno kombinirano peč za kopalnico. Naslov:	Cankarjeva
29, Novo mesto.
ZA 2.500,00 DIN prodam še nerabljen pletilni stroj Standard. Naslov v upravi lista (2808/76).
KOMBINIRAN mizarski skobelni stroj, debelinka s cirkularjem in vrtalno glavo, v celoti kovinski, naprodaj. Ptosenik, Dol. Brezovo' 9, 68283 Blanca, telefon (068) 81-229.
PO ZELO UGODNI ceni prodam skoraj nov štedilnik Kucpper-busch in kombinirano peč za kopalnico. Lamutova 18, Novo mesto.
PRODAM fotoaparat in snemalno kamero. Naslov v upravi lista (2803/76).
PRODAM 16-colski gumi voz nosilnosti 5 ton, primeren za traktor, ali zamenjam za lažjega. Stalno imam na zalogi gajbice, izdelam jih tudi po naročilu. Ivan Lušin, Vinice 2, Sodražica.
PRODAM mladega psička volčjaka. Ragovska 5, Novo mesto.
PO UGODNI ccni prodam kosilnico Mini padano condor. Naslov v upravi lista (2§20/76).
PRODAM nov elektromotor 10 KM, 1400 obr./min, s sklopko, 30 m priključnega kabla, jermenico in priključno omarico. Motor je z garancijo in po stari ceni Ivan Smrekar, Vrhje 21, 68258 Kapele.
38.000 CAL peč za centralno ogrevanje, 2 leti staro, zelo poceni prodam. Tori, Mokronog, tele,fon 82-787.
PRODAM kombinirano omaro in raztegljiv kavč. Keber, Kristanova 8, Novo mesto. Ogled po 17. uri.
PRODAM večje količine jabolk za ozimnico: jonatan, zlata parme-na, carjevič, bobovec in razne druge sorte. Pojasnila dobite v gostilni Kolenc na Mirni.
PRODAM spalnico z jogi vložki. Paraš, Ragovska 8, Novo mesto.
delno na novo zrigolano, v bližini Šmar. Toplic. Dostop z vsakim motornim vozilom. Franc Lindič, Sela 1, Šmarješke Toplice.
PRODAM stavbno parcelo pri žagi Suhor. Naslov v upravi lista (2766/76).
PRODAM zemljišče, primerno za vikende, in zidanico v Zagorici pri Mirni. Ani Dremelj, Škrjance 7, Mirna.
ZARADI SELITVE prodam vinograd z zidanico, stanovanjem in sadnim vrtom, star 5 let, na Dunaju nad Krškim. Voda in elektrika v zidanici, dostop z vsakim avtomobilom. Cvetličarna Franc Klobasa, Brežice (samo dopoldne).
PRODAM manjše posestvo ali posamezne parcele in takoj vseljivo manjšo hišo v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista ali telefon (068)	23-930
(2787/76).
PRODAM vinograd, 16 arov, primeren za vikend. Dovoz z vsakim avtomobilom. Prodam tudi 15 arov travnika na Pecelnu, poleg asfaltirane ceste, primeren za vikend. Rudolf Bevc, Orešje 14, Sevnica.
PRODAM stanovanjsko hišo v dobrem stanju z nekaj zemlje ali brez nje. Elektrika v hiši, vodovod blizu. Lastnik živi v Franciji. Proda Ani Dremelj, Škrjanče 7, Mirna.
PRODAM posestvo (7 ha zemlje s poslopjem) na sončni legi v Podgorju. Informacije pri Ivanu Gnidici, 68283 Blanca 18.
KUPIM
KUPIM nove ali rabljene lopatice ali grabeže za traktor FE 35. Ponudbe na naslov: Polde Kučič, Sp. Dule 9, Krško.
RAZNO
LEPO PROSIM poštenega najditelja ženske urc OMIKRON z zlatim priveskom, izgubljene dne 15. septembra na izhodu s parkirišča tovarne Krka, da uro pusti pri vratarju tovarne ali telefonira Grgičevi na št. 22-441/478. Ura mi je drag spomin, a najditelja čaka nagrada.
POROČNI PRSTANI! - K moderni obleki - sodoben nakit! Dobite ga po naročilu ali izbiri pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
GARAŽO v Novem mestu ali bližnji okolici vzamem v najem. Edi Škornik, Šmarje pri Jelšah, novi blok.
LOKAL V KRŠKEM (50 m2) v novi hiši ob cesti, skladiščnim in parkirnim prostorom, oddam v najem. Primeren za trgovino, pisarniški prostor, biro. Informacije po telefonu vsak dan od 6. do 8. ure in od 12. do 13. ure.
mtmm
DRAGI sestri REZKI REBSELJ iz Poljan za 66. rojstni dan še mnogo zdravih let želita sestra Anica in svakinja Micka.
DRAGI MAMI IN STARI MAMI KAROLINI ZORAN iz Novega mesta, Pot na Gorjance 7, iskrene čestitke za rojstni dan, hvaležna hčerka Anica z možem Francijem, vnučki Simona in Barbara ji pošiljata koš poljubčkov z željo, da bi bila še naprej zdrava in srečna v krogu svojih najdražjih.
JANEZ in MARIJA KLOBUČAR iz Uršnih sel, nJi., opozarjava Rozo Klobučar, Alojzijo Raubar in Marijo Rauh, vse iz Uršnih sel, naj prenehajo širiti neresnične govorice, ker jih bova v nasprotnem primeru sodno preganjala.
JOŽE IN NADA HOSTAR, Vrh 15, Šentjernej, prepovedujeva vsakomur širjenje neresničnih govoric o nama in o najinih razmerah. Kdor tega opozorila ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
PETER PLAVEČ, Nova Loka 21, prepovedujem hojo ali delanje kakršnekoli škode po moji parceli v Doblič ki gori. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
ANTON- LAVRIČ, Tolsti vrh 4, Šentjernej, prepovedujem pašo živine, last Kmetijske zadruge Krka-Vrhovo, po mojem posestvu. Če tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjaL
maMsm
Ob boleči izgubi moje ljube žene, mame
IVANE PELKO roj. OKORN
iz Tržišča št. 38
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so v težkih trenutkih z nami sočustvovali ter nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje. Posebna hvala sestrama Karolini in Olgi, ki staji ob zadnjih urah lajšali trpljenje. Hvala dr. Levstiku za prizadevanje ob zdravljenju. Hvala tudi Gasilskemu društvu Tržišče za spremstvo na zadnji poti ter pevcem iz Mokronoga in govorniku Debeljaku. Vsem še enkrat lepa hvala.
Žalujoči: mož Vinko, hčerki Marija in Majda z družino ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Nenadna in kruta smrt je komaj v 37. letu življenja iztrgala od nas ljubega moža, očka, sina, brata in strica
JANEZA ŠTUBUARJA
iz Rosalnic pri Metliki
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami v teh najtežjih dneh sočustvovali in nam izrekli iskreno sožalje. Prav lepa hvala vsem za podarjeno cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, tako sorodnikom, znancem in prijateljem, posebej vaščanom Grabrovca in Rosalnic. Hvala tudi godbi na pihala iz Metlike za spremstvo na zadnji poti in župniku za obred. Vsem še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Sonjica in sinek Jani, oče Janez, brata Tone in Tine z družinama in drugo sorodstvo
PRODAM starejšo stanovanjsko hišo z vrtom v bližini Novega mesta. Ponudbe pod „UGODNO“. PRODAM parcelo za vikend Na parceli je elektrika, v bliini voda.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očka
JOŽETA KAVŠČKA
iz Mačkovca
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti ter mu darovali cvetje. Posebna zahvala dr. Vodniku in duhovnikoma za obred. Uvala tudi upravi in sodelavcem SbO Novo mesto ter kolektivu Rašice iz Šentvida za podarjene vence-
Žalujoča žena in otroci z družinami
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi dobrega moža in skrbnega očeta
JANEZA
RUPERŠIČA
iz Dol. Maharovca pri Šentjerneju
se prisrčno zahvaljujemo vaščanom, posebno najbližjim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih nesebično pomagali. Posebna hvala družini Pustoslemšek, družini Recelj in Krnc za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Za vse prizadevanje, da bi rešili mlado življenje, se zahvaljujemo Kliničnemu centru v Ljubljani, bolnici. Golnik, kirurgiji Novo mesto, pljučnemu oddelku Novo mesto, dr. Baburiču in med. sestri Marici Šu6ar iz Šentjerneja. Hvala poklicni šoli Novo mesto, TSŠ Krško, Iskri Šentjernej, Čebelarski družini Šentjernej, gasilcem iz Gradišča. Prisrčna hvala gasilcem iz Maharovca za častno spremstvo in tov. Zagorcu za poslovilne besede pri odprtem grobu. Hvala duhovščini za opravljeni obred in poslovilne besede. Še enkrat prisrčna in nepozabna hvala vsem, ki so nam izrazili sožalje in mnogo prerani grob zasuli s cvetjem.
Žalujoči: žena Anica, sinovi Janez, Jože, Tone in Darko, mama, sestri in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob tragični smrti našega dragega atka, moža, sina, brata in strica
JOŽETA KUMPA
iz Obrha pri Dragatušu
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebna hvala podjetju Gorjanci Novo mesto za pomoč in podarjene vence, tov. direktorju Galiču, Janezu Kumpu in predsedniku AMD Črnomelj-Metlika za poslovilni govor ter vsem, ki ste nam na kakršenkoli način izrekli sožalje in nam pomagali v težkih Uenutkih. Hvala tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Kristina, sinova Damjanček in Toma-žek, tata in mama, bratje Vladimir, Vilko in Mirko z družinami, sestri Marjana ter Valčika z družino
Obrh, Novo mesto, Ljubljana
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega
MILANA KREVSA
iz Slovenske vasi 13, Šentrupert
se iskreno zahvaljujemo OZD Trimo Trebnje za pomoč in govor ob pogrebu, osnovni organizaciji ZB Šentrupert in sekciji internirancev, vojnih ujetnikov in političnih izgnancev Mirna za poslovilne besede, godbi na pihala iz Trebnjega, osnovni šoli Šentrupert, vsem sorodnikom, pokojnikovim sodelavcem, vaščanom in ostalim, ki so nam izrekli sožalje, poklonili vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti
Njegovi: mama, sestri in brat z družinami
Slovenska vas, Trebnje, Stari trg pri Trebnjem, Štore pri Celju, 16. septembra 1976
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačcr, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge Peter Simič.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva v naprej - Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določeni strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. Vsak mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 od 3. 1. 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) sc za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu
52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo dz. poštni predal 33 - Telefon (068) 23->kopis ‘	_	J
filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi iti
upr;
mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 23-611 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek,
tisk: Ljudska pravica Ljubljana.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše nepozabne in skrbne žene, mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE OGULIN
iz Črešnjevca pri Semiču
se iskreno zahvaljujemo sosedom Jakopinovim in Jakševim, ki so nam v tako težkih trenutkih priskočili na pomoč. Zahvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, sindikatu Iskre Semič ter sodelavcem ZB Črešnjevec, sorodnikom in sosedom iz Mirne peči. Zahvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, ter zasuli grob s cvetjem in venci.
Žalujoči: mož Alojz, hčerka Mici z možem Poldetom, sin Lojze z družino ter drugo sorodstvo
V SPOMIN
Dne 22. septembra je minilo dolgo leto, odkar smo ostali sami, tihi in otrpli od boleče resnice, da nas je za vedno zapustil naš ljubi mož in ati
RADO NOSAN
z Rateža
Kruta smrt te je nenadoma ločila od nas, brez slovesa si odšel na pot, s katere ni vrnitve. Vedno si v naših mislih, v našem spominu dober in skrben. Vse si dal od sebe za nas, toda malo, mnogo premalo si zahteval zase. Ne bomo te pozabili, z nami boš v naših srcih vedno živel tudi ti.
Žalujoči: tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, stare mame, sestre in tete
AMALIJE REBERNIK
iz Sevnice pri Mimi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala družbenopolitinim organizacijam z Mirne, pevcem DPD Svoboda Mirna, govorniku tov. Darku Krištofu, UJV Novo mesto, v.p. 2050/14 Ljubljana, TP Tkanina Celje za podarjene vence in spremstvo. Posebno se zahvaljujemo vaščanom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih in Gasilskemu društvu Sevnica za organizacijo pogreba, podarjen venec in častno spremstvo. Prisrčna zahvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice, ZD Trebnje in splošne ambulante Mirna ter duhovniku za opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem za vse.
Žalujoči: sinova Franci in Jože, hčerke Milka, Mici in Malči z družinami
f
V
ZAHVALA
Ob tragični smrti in nenadomestljivi izgubi moža, sina in očka ter brata in strica
JOŽETA VRTAČNIKA
iz Zabukovja nad Sevnico
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nas v težkih trenutkih tolažili, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ali kakorkoli pomagali ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti Posebej se moramo zahvaliti železniški sekciji Zidani most za njihovo spremstvo, godbi in vsem govornikom, konfekciji Jutranjka, župniku za opravljeni obred, Kočevarjevim in Požunovim za prvo pomoč na kraju nesreče.
Žalujoči: žena Silva, sinčki Matej, Branko in Robi, oče in mama, brat Franci z družino, sestra Vera z družino ter drugo sorodstvo
V SPOMIN
Dne 21. septembra je minilo leto dni, odkar sva ostala sama, otrpla od boleče resnice, da nas je za vedno zapustil naš ljubi mož in zlati očka
GUSTELJ ŽUPEVC
iz Gotne vasi, Novo mesto
Naša samota in bolečina sta večni, kot je večna zemlja, ki te je prekrila. Vsem, ki se ga še spominjate, hvala.
Njegova žena Dragica, sinček Gusteljček in drugi
V času od 9. septembra do 16. septembra so v brežiški bolnišnici rodile: Nevenka Slemenšek z Blance
- Majo, Nevenka Nadi iz Male orice
- deklico, Barbara Štefanič iz Kostanjevca - dečka, Alojzija Bašič iz Slanega dola — dečka, Nevenka Karabel iz Brezjega - deklico, Verica Sokolovič iz Podvrha -deklico, Jelena Koletič iz Vel. Rakovie - dečka, Mira Ivekovič iz Mihalovič dola - dečka, Marija Pleško iz Prodnic - dečka, Branka Gajski iz Jesenic na Dol. - Romano, Marjana Jurič s Starega grada -dečka, Marija Duhanič iz Sel -dečka, Anica Gluščič s Podvrha -Sanjo, Marija Volk iz Pišcc -Branka, Mihaela Stopar iz Rožnega
- Natašo, Blaženka Sedmak iz Ključa - deklico, Marija Bibič iz Šentlenarta - deklico, Slavica Zupan z Bizeljskega - Lidijo,
r
OPRAVIČILO
Vnovič se moramo bralcem opravičiti Zaradi nujnih objav smo morali tudi tokrat delno skrajšati podlistek, za kar se bralcem opravičujemo in jih prosimo za razumevanje.
UREDNIŠTVO DL
PETEK, 24. SEPTEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zagreb) - 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Beograd) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zagreb) —
16.00 TV v šoli - ponovitev (do 16.35) (Beograd) - 17.15 Križem kražem (Lj) - 17.25 Morda vas zanima: Dober dan, šola (Lj) -
18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Čez tri gore, čez tri vode: Študentski oktet - Napitnice, barvna oddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Krajevna skupnost (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) — 19.20 Cikcak (Lj) -
19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Slavnostna akademija ob 35-letnici učiške republike - prenos Bgd - 21.00 Propagandna oddaja (Lj) - 21.05 Slikarske tehnike: Oljno slikarstvo, barvna odd. (Lj) — 21.35 S.O.S.,
SOBOTA, 25. SEPTEMBRA:
10.00 TV v šoli (Beograd) - 11.05 TV v šoli (Zagreb) - 12.05 TV v šoli (do 12.35) (Sarajevo) — 16.50 Polcilinder in gomoljast nos — serijski barvni film (Lj) - 17.40 TV obzornik (Lj) -	17.55 Rim: nogomet Italija:Jugoslavija - prenos ETO - 19.45 Barvna risanka (Lj) -
19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.20 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) -20.25 Propagandna oddaja (Lj) -
20.30 TV želitnik (Lj) - 21.00 Moda za vas (Lj) - 21.10 Baraba -barvni film (Lj) - 23.05
NEDEUA, 26. SEPTEMBRA:
8.50 Poročila (Lj) - 8.55 Za nedeljsko dobro jutro: Naši zbori -Ruše (Lj) - 9.30 625 (Lj) - 10.00 G. de Maupassant: Lepi striček -serijski barvni film (Lj) - 10.45 Otroška matineja (Lj) - 11.25 Mozaik (Lj) - 11.30 Ljudje in zemlja (Lj) - 12.30 Poročila (do 12.35)	- Nedeljsko popoldne:
Pisani svet (Ohrid - 1. del) - Morda vas zanima:	Dober dan, šola,
ponovitev — Igre brez meja, barvna evrovizijska oddaja -	16.00
Montana — barvni film (Lj) - 17.15 Okrogli svet (Lj) - 17.30 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 17.40 Poročila (Lj) - 17.45 Košarka Italijansko-jugoslovanske lige, prenos (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) — 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.05 S. Matavulj: Beograjska povesti, barvna oddaja (Lj) —	20.55 Barvna
propagandna oddaja (Lj) — 21.30 Skrivnosti Jadrana: Sveti Štefan — II. del barvne oddaje (Lj) - 21.30
Športni pregled (Lj) - 22.05 TV dnevnik (Lj)
PONEDELJEK, 27. SEPTEMBRA: 8.10 TV v šoli:^ Pravljica, Kondenzatorji, Kostanj na^®* dvorišču (Zg) - 9.00 TV v šoli: Srbohrvaščina, Zemljepis (do 10.05)
(Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 15.00) (Zg) - 17.15 Nori besednjak, barvna lutkovna serija (Lj) - 17.30 Žuželke - barvni serijski film (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Psihologija dela: Ali so nezgode pri delu, res samo nesreče?
(Lj) - 18.30 Mozaik (Lj) - 18.35 Odločamo (Lj) - 18.45 Mladi za mlade (za J RT) (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 M Gorki: Otroci sonca, predstava SNG Drame Lj (Lj) - 22.00 Mozaik kratkega filma: Festival športnih inu> turističnih filmov (Lj) -.. .TV dnevnik (Lj)
TOREK, 28.SEPTEMBRA: 8.00 TV v šoli: Borbe delavskega razreda,
Kje je Jugoslavija, Matematika, Nemščina, TV vrtec, Nosilci dednih lastnosti (Zg) - 10.05 TV v šoli: Glasbeni pouk; Prirodoslovje (do 11.10) (Bg) - 14.00 TV v šoli -ponovitev (Zg) — 16.35 Kmetijska oddaja TV Zagreb, posnetek (Lj) -17.20 Zapojte z nami: Moja cesta (Lj) - 17.35 Catch Kandy, serijski barvni film (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Ne prezrite (Lj) -18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Narodna asba (Bg) - 19.15 Risanka (Lj) -9.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 'Propagandna*-oddaja (Lj) — 20.00 Mednarodna obzoija:	Azijska	varnost, barvna
oddaja (Lj) - 20.55 Propagandna oddaja (Lj) 21.00 Grimmelshausen: Pustolovski simplicissimus, barvna nadaljevanka (Lj) - 21.55 TV dnevnik (Lj)
SREDA, 29. SEPTEMBRA: 8.10 TV v šoli:	Arheološki muzej,
Literatura (Zg) - 9.00 TV v šoli: Predšolska vzgoja, Izobraževalni film (do 10.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 15.00) (Zg) -16.10 Boks Ali: Norton - posnetek (Lj) - 17.10 Beli delfin - serijski barvni film (Lj) - 17.25 Rembrandt
- barvni film (Lj) -	17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Po sledehjg^ napredka (Lj) — 18.40 Mozaik (Lj)
- 18.45 Prijatelji glasbe (Zg) -19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -19.55 Propagandna oddaja (Lj) -20.00 ilm tedna: Poroka v kamnu (Lj) -...Nogomet Partizan: Dinamo (Kijev), posnetek (Lj)
Josip
Jurčič
Pomagal vam pa jaz ne bom in vam nisem obetal tega. Samo kraj bom vam pokazal, ni pike več ne.“
„Kako ste pa izvedeli za to luknjo, možec? “ vpraša birič.
„Jaz bi vam lahko rekel: to vam nič mar,“ pravi Frtnatek, „pa nočem in rajši povem naravnost. Vidite, boter cesarski, to je tako, da az sem že dosti sveta in dosti ljudi skusil, tudi .< on trabant poznam — a Bog ne daj kaj hudega misliti! - in nekdaj sem bil zraven, ko smo -
i'
ko so spali kontrabantaiji gori v zidanici na senu. Zdaj oni teden sem bil zdoma in izvedel sem za gotovo, da so naložili trije tobaka na Hrvaškem: tisti France in tisti hudi I/an pa še eden.“
„Ali jih poznate? “
„Bog te nadleguj! Kajpak da jih poznam. Komaj teden dni je, kar sem onega sršega spaka
ogovoril, onega Ivana, in sem se mu ponudil, da bi mu jaz odnašal čez goro, pa me je začel uhljati, lasati in tepsti, da nisem še enakega dočakal, kaj me je moja mati rodila, in to vse zavoljo ene besedice, ki sem jo bil pri Rebmiku zinil in s katero sem povedal to,kar je res: daje Ivan kontrabantar.“
„In vi niste nič bopi!“ reče Peč. „Veseli bodite, da vas ne zapremo, ker ste sami priznali, da pomagate tihotapstvu, kadar vas kdo hoče. Če nocoj ne dobomo nikogar, poj dete vi z nami.“
Tekmec se ustraši. Ujel se je bil v lastne besede; zato jame tajiti in izgovaijati se.
Medtem so bili prišli do hrama. Birič je prižgal svetilnico, graničarji pak so napeli puške. Luč je čudovito obsevala tihe oborožene može, stara bruna vinskega hrama in golo stoječe jn poveženo koje po vinogradu, nasajenem daleč po rebri. Tekmec zagleda tri cule tobaka za podstreškom in kaže: »Glejte, gospodje, kaj sem vam pravil; da ne boste rekli: Tekmec iz Suhe krajine iznad Krke ne ve nič.“
Graničaiji pak se jamejo posvetovati, kaj in kako bi začeli. Na vsak način ni bilo varno enemu na hram plezati: ako se tihotapci zbude, vržejo ga dol na glavo ali pa mu kratko porinejo nož pod rebra. Da W šli vsi štiije naenkrat gor, to ni bilo mogoče, ker luknja v steno, iz protja in srobota spletena, bila je tdeo ozka, da ni mogel več ko eden zlesti vanjo; pri vsem tem pa so lestvice bile tako trhle in šibke, da ni bilo gotovo, ah drže dva moža. Graničaiji in birič so bili enih misli, da morajo iti vsi štiije na seno in povezati tihotapce v spanju vse kmalu. Toda prvi ni hotel biti nobeden. Poslednjič sc pokaže, da je najmlajši med njimi bil tudi najpogumnejši. Peter Peč vzame v roko svetilnico in si pripravi puško na strel ter tiho in skrbno stopi na lestvo. Dva trenutka in zginil je bil pod streho. Nobenega glasu ni bilo slišati razen hrčanja tihotapcev, ki v spanju niso vedeli, kaka oblačica se čeznje nabira. Drugi graničar ravno tako varno spleza gor, za njim tretji in četrti.
LESTVE ELAN LESTVE vse vrste lestev
. - za gospodinjstva
- za kmetijstva	;
- za sadjarje	\
- za graditelje
raztegljive
stopničaste
univerzalne za specialne namene
Izdeluje
ELfKN
tovarna športnega orodja
64275 BEGUNJE/cor.
tel. 064/75-010
PREDSTAVNIŠTVA:
ZAGREB, Petrova 2, tel. 415-868 BEOGRAD, Lazarevičeva 9 tel. 335-550 SKOPJE, Ive Lole Ribara K13/3 tel. 58-250
_y
.23
E
S». iS (A418i	23.	S(ip;»nto«i	TS7I	_	_	*	'v	_______________________________________________________________________________________________
agftflHM
JUNAK MUFI - „Naš Mufi bi zaslužil vsak dan zrezek,“ pravi hči Franceta Rusa, „ker je našega ata rešil gotove smrti. “ Mufi je sicer majheh, težak le okoli 5 kg, vendar je bojevit.
Pes rešil gospodarja iz medvedjih šap
V	Strugah se ljudje boje v gozd in celo na njive, odkar je medvedka hudo zmrcvarila 42-letnega Franceta Rusa
Trdna volja Kerinove mame
I „ Verjemite ali ne, a v \ soboto sem z veliko tremo j prerezala trak ob vhodu v f novo leskovško šolo, tako : presenečena sem bila, da so za to izbrali mene," pravi 76-letna Alojzija Kerin iz Velikega Podloga, mati pogumne partizanke, pohorske „levinje“ Milke.
V življenju je morala ta žena prenesti veliko udarcev, pa je noben ni strl. Leta 1932 se ji je ponesrečil mož in za vedno obležal pod vozom. S petimi otroki, z i ostarelo taščo in teto je ostala sama za delo na kmetiji. Bilo je hudo, zelo : hudo, saj je morala garati od jutra do pozne noči, če je hotela nasititi toliko lačnih ust. Najstarejša hči Angelca je bila takrat v enajstem letu, najmlajši, Zvonko, je imel komaj pol leta, a Milka, ki so jo po vojni proglasili za narodno herojinjo, je tedaj dopolnila deveto leto.
Da bi otroci laže prišli do kruha, je kar tri od njih, Anico, Milko in Branka, dala v meščansko šolo v Krškem. Dobro se je zavedala, kaj pomeni znanje. Kdor ni nič znal, je šel lahko samo na dnino, toda to je bil slab zaslužek. Knjige so najbolj privlačile Milko. Kar poira-la jih je. Ni ji bilo ne za veselice ne za drugo zabavo. „ Veste, bila je zelo pogumno dekle. Se ko je hodila v šolo, je ugnala vsakega fanta. Nikogar se ni bala. Po šoli sem jo dala učit za šiviljo, potem za kuharico, toda Mili, tako smo jo klicali, je živala samo ob knjigah. Ko sem za leto dni prekinila njeno šolanje v Krškem, me je pregovorila, da sem jo naslednjo jesen ponovno vpisala. Potem je bila spet vsa srečna. “
Mirno življenje ljudi na Krškem polju je 1941 prekinila okupacija. Tisto leto je pri Kerinovih umrla stara teta, tik pred odhodom družine v izgnanstvo pa še tašča. Milko, ki se je tisto jesen pridružila partizanom, so Nemci ujeli na Štajerskem
in mati je morala v neznano f z njenimi mlajšimi brati. I 1942 so Milko poslali za \ njimi na Saško, dekle pa je % že čez mesec dni pobegnilo | in sledilo klicu borcev za i svobodo.
Tudi dvojčka Branko in 1 Mirko nista dolgo vzdržala v i taborišču: šestnajst let sta | bila stara, ko sta jo ubrala | nazaj v domovino. Mater z 1 drugimi otroki so pozneje \ zaradi fronte poslali v Fran- | cijo. Qd tam se je 1944 \ vrnila na Krško polje in | ostala pri najstarejši hčerki Za Milko in njeno junaško \ smrt ni nič vedela. Hči ji je | hotela prizanesti z novim \ udarcem, potem pa, ko je | padel v partizanih še njen | mož, je materi vse povedala. |
Gorja še ni bilo konec. | Kerinova družina je pred | koncem vojne izgubila še | enega člana. Materin brat | Ivan je nekega dne prišel | povedat, da sina Mirka ne bo | več nazaj, da je obležal pod streli namške zasede na Gorjancih. Za njegov grob ni mati nikoli zvedela. To ji je 'i podrlo vse načrte, saj je prav Mirka nameravala zadržati za gospodarja na domačiji Njegovo mesto je potem prevzel najmlajši sin Zvonko, ki ga je dala učit za mizarja.
„Zvonko hodi v službo, pa še vseeno ponaredi vse potrebno na kmetijipravi mati in modruje naprej:
„ Veste, zdaj ni toliko dela kot včasih. S.stroji si kmetje veliko pomagajo, toda brez rednega zaslužka je težko. Hišo dokončujemo, zato ni nikoli dovolj denarja. Danes si nihče več ne predstavlja, kako trdo smo morali garati prej in kaj vse smo prestali v življenju. Jaz sama komaj verjamem, da sem toliko vzdržala, in si mislim, da današnja mladina tega ne bi zmogla. Pa saj ji tudi ni treba. Znanje prinaša vsem udobnejše življenje, zato sem vesela, da imamo tudi na vasi modeme šole, v katerih se bodo otroci lahko veliko naučili “
JO ŽICA Tt 'PPEY
4. septembra so v novomeško bolnišnico pripeljali hudo poškodovanega 66-letnega Matijo Udovča s Homa. Imel je zlomljena rebra in poškodovano ledvico, možak pa je kmalu umrl. Ker je imel pokojni očitne poškodbe, so začeli poizvedovati Tako je prišlo na dan, kar se je zgodilo dan prej na Udovčevi domačiji
Oče in sin sta se sprla, v jezi pa je sin nad očeta nagnal vprežena vola, ki sta ga poškodovala, vendar so Udovča starejšega šele naslednji dan pripeljali v bolnišnico.
V bolnišnici so ugotovili da neposredni vzrok smrti sicer niso bile poškodbe, ker je bil Matija Udovč že prej težko bolan, vendar pa bo sin vseeno dajal odgovor za surovost, ki ji težko najdemo
TUDI NA KOČEVSKEM SEJE TRESLO
V sredo, 15. septembra, so potres spet občutili tudi v Kočevju, ki leži sicer na potresno najbolj varnem območju. Najbolj so sc tresle zgradbe, ki imajo več nadstropij. Nekateri so sc potresa tako ustrašili, da so naslednjo noč prespali pri sorodnikih in znancih v zasebnih hišah ali pritličjih večjih stavb.
Dopisnik Jože Križ poroča, da se je tresla tudi Kolpska dolina. Majale so se svetilke, ropotala je posoda v omarah, vendar ni bilo nobene škode.
DVOJČKA NA ENEM PECLJU — Narava je res nedoumljiva, tokrat je poskrbela za jabolko „na dve muhi“. Rodila ga je jablana na Mestnih njivah v Novem mestu. „43 let imamo sadni vrt, a kaj takega še ni bilo na njem,“ je dejala Francka Pungerčar s Cankarjeve 33 in nenavaden sad poslaia v uredništvo Dolenjskega lista, da smo ga slikali. (Foto: I. ZORAN)
Črni september tudi na železnici
V črnem septembru, kakor so statistiki že poimenovali začetek i letošnje jeseni, se je vrsti naravnih katastrof, nesrečam na cestah in na nebu, pridružila še era hujših na slovenski železnici.
20. septembra ob 5.51 sta pri železniški postaji Preserje nedaleč od Ljubljane strahovito trčila brzec Carigrad-Pariz in elektromotorni vlak Sežana-Ljubljana. Pri nesreči je umrlo 17 ljudi, 43 pa je bilo huje in lažje ranjenih in so jih prepeljali v ljubljanski klinični center.
Do nesreče je prišlo, ko je brzi vlak peljal mimo zaprtega signala postaje Preserje v času, ko je s postaje odpeljal tudi delavski vlak. Trčenje v zgodnjem jutru je bilo tako silovit^, da so se vagoni dvigali in zažirali drug v drugega. Nesrečni liudje so se znašli vklesčeni v zvito železje, padali so z vagonov in v obupu klicali na pomoč.
Pomoč je bila hitra in učinkovita, toda žal za nekatere prepozna. Na kraju nesreče se je že nekaj minut po nesreči pojavila ekipa reševalcev, prišla so tudi vozila prve pomoči in ekipa zdravstvenih delavcev. V ekspresnem vlaku, ki je imel 35 minut zamude, med potniki ni bilo žrtev. Umrla sta le strojevodja in
njegov pomočnik, tako da ne bo nikoli do konca razjasnjeno, zakaj je strojevodja zavozil v rdečo luč.
Po nudenju prve pomoči so iz ljubljanske^! kliničnega centra večino potnikov odpustili v domačo oskrbo. Zadržali so le huje ranjene, med katerimi je eden podlegel poškodbam, drugi pa so po izjavah zdravnikov izven življenjske nevarnosti
V nesreči, ki jo je zakrival spet takoimenovani ,.človeški faktor", je po prvih podatkih za več kot 15 milijonov škode. Znova pa sc postavlja vprašanje hitrejše in učinkovitejše modernizacije železnic.
Nesrečne potnike sta obiskala predsednik skupščine SRS Slovenije dr. Marijan Brecelj in predsednik IS SRS inž. Andrej Marinu Sožalno brzojavko družinam ponesrečenih pa je poslal tudi predsednik RS Zveze sindikatov Slovenije Janez Barborič.
L. LESAR
DRUGIČ PRELOŽENO
V torek, 21. septembra, se je pred velikim senatom novomeškega okrožnega sodišča nadaljevala obravnava zoper 48-let-no Terezijo Prosevc bivšo računovodkinjo Obrtno komunalnega podjetja iz Dobove, obtoženo poneverbe blizu 3 milijone dinarjev. Na torkovi razpravi so nadaljevali z dokaznim postopkom in zaslišanjem prič. Izkazalo se je, da obramba in obtoženka nista imela dovolj časa za pripravo glede na dodatno izvedenčevo mnenje, ki jima je bilo dostavljeno šele dan poprej v popoldanskem času.
Predsednik senata Janez Kramarič je po krajšem posvetovanju senata objavil sklep, daje razprava preložena na 12. oktober.
VLAK V VLAK - vagoni so se zažirali drug v drugega. (Foto: M. Ciglič)
Priprli so Ivana Udovča s Homa pri Šentrupertu, osumljenega krivde za težko poškodbo očeta
Nad očeta nagnal vole
primere.
LOVCI IN GOBARJI - Poleg streljanja glinastih golobov, kjer so bili deležni posebne pozornosti veterani, so okrog lovske koče boštanjskih lovcev v nedeljo dopoldne ponosno razstavili svoje najdbe tudi gobaiji. Na sliki: starešina boštanjskih lovcev dr. Jurij Pesjak (na levi) med ogledom. (Foto: Železnik)
Za kulturo lova
V nedeljo so slavili 30-letnico obstoja boštanjski lovci v svoji koči na Brezovcu. Še naprej neomajni v zaščiti okolja za divjad in s tem, kot trdijo, tudi za človeka.
Boštanjska lovska družina je med najmočnejšimi v sevniški občini nekaj njenih članov pa dosega v streljanju na t^inastc golobe lepe uspehe celo v državnem merilu. Njen starešina dr. Jurij Pesjak je v orisu preteklosti družine govoril predvsem o liku lovca kot zaščitnika divjadi, lovci namreč ne lovijo zgolj iz strasti, temveč delujejo v svojem okolju tudi kot družbeni delavci V družini skrbijo tudi za krmljenje divjadi: leta 1972 so nastavili po krmiščih 1.416 kg koruze, lani 2.865, letos pa bodo ti stroški za nekajkrat presegli izdatke, ki jih imajo z vzdrževanjem svoje koče.
Leta 1975 so posneli film o krmljenju divjih prašičev. Na ta način odvračajo divjad od polj in sadovnjakov. Podpirajo novi lovski zakon kot pomemben prispevek družbe za kulturnejši lov. Za zaščito race mlakarice so pred časom uspeli pri občinski skupščini z odlokom, kateremu poteče veljavnost letos, uspeh pa je očiten. To zimo bodo ponovno spustili v lovišča 15 damjakov, ki so jih naročili na Brionih.
A. Z.
Medvedka je napadla 10. septembra okoli 18. ure 42-letnega Franca Rusa iz Podtabora v Strugah pri Kočevju. Poškodovala gaje po glavi, hrbtu in mu zdrobila kost v desni roki. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer se še vedno zdravi.
Silva Rus, žena poškodovanega I ranca Rusa, ki smo jo obiskali 16. septembra v Podtaboru, je povedala: -- Bila' sem pri hlevu, ko je pritekel mož ves krvav po obrazu in tak, da ga ni bilo spoznati, ter tarnal: „Ojoj, ojoj!“. Ker je bil šel v gozd napravljat drva, sem ga vprašala, če sc je usekal: „Ne, medvedka meje napadla," je povedal.
Medtem ko sva čakala na rešilca in ko sem ga obvezovala, mi je
BOGAT ULOV — Sezona lova je tu in skupina lovcev iz Velikih Lašč se je že na samem začetku obogatila z lepo trofejo: po 2-dnevnem preganjanju je lovcem uspelo nekje v okolici Ortneka pobiti 150 kg težkega jelena z rogovjem, dolgim 1 meter. Na sliki skupina lovcev, skrajno desno pa Jože Geroni, ki je jelenu zadal smrtni udarec. (Foto: M. Glavonjič)
SRČEK IZ KROMPIRJA -Narava zna biti tudi sentimentalna. To sta v uredništvu Dolenjca dokazali sestri Pungar-čar iz Mirne peči, ki sta prinesli ta nenavadni zvarek „krompir-jeve ljubezni". (Foto: Mikulan)
povedal, da mu je med tem, ko seje vračal z dela domov, le nekaj deset metrov od vasi skočil na pot mlad medvedek, takoj nato pa sc je pred njim postavila medvedka na zadnje noge. Mož je skušal zbežati, a ga je medvedka takoj ujela, ga s šapo udarila v hrbet in ga zbila na tla. Takrat je mož poklical psička, ki je bil z njim: „Mufi! Mufi!" Čeprav Mufi nima niti 5 kg, sc je junaško zapodil v medvedko in ji skočil na hrbet, da bi rešil gospodarja. Medvedka seje skušala otresti psička in je spustila moža, ki sc je hitro pobral’ in stekel v vas. Medvedji mladiček in medvedka sta mu nato sledila prav v vas, do prve hiše in skednja. Mož je bil takrat v šoku in ni niti vedel, da ima rano na obrazu in zdrobljeno roko.
Včeraj sem bila pri možu v bolnišnici Povedali so ml da mu roka oteka, da ima stalno vročino. Več noči tudi ni mogel spati. Preselili so ga v novi Klinični center, medtem ko je bil prej v drugi bolnišnici
Naslednji,dan po napadu medvedke je šla Silva Rus z večjo palico v roki na kraj, kjer je medvedka napadla moža. Tam je našla cekar in moževo malico. Ob obisku nam je ta kraj pokazala in tudi povedala, kako naj bi po moževem pripovedovanju prišlo do napada.
Obiskali smo nekaj struških lovcev in jih vprašali kaj vedo o napadih medvedov na ljudi, kako bi se tem napadom izognili, kako izpolnjujejo načrt odstrela medvedov, koliko medvedov je v njihovem revirju, kolikšno škodo, povzročeno po divjadi, plačuje njihova lovska . družina in kdo bo plačal odškodnino poškodovanemu Francu Rusu.
Jože Levstik, lovec, kinolog (strokovnjak za pse) in cenilec škode, povzročene od divjadi Podtabor
— Pred medvedko, ki je napadla Franca Rusa, je v zadnjem času bežalo že pet ljudi. Pred dobrim mesecem jfc ta medvedka lovila Hedviko Špolar ‘iz Podtabora. Med begom je ženska nesrečno padla in je dolgo ležala v bolnišnici in doma. Anton Pelc iz Podtabora jo je tudi videl in moral pred njo pobegniti v avto. Lovec Jože Križman s Čateža je s psom varoval koruzo, vendar sta morala oba pobegniti pred razjarjeno medvedko, ko jc kar „žela“ s prednjimi tacami po koruzi in šla proti njima. Lovec Nace Oberstar iz Podtabora, ki je s koruzo oskrboval krmišče za divje svinje, se je znašel iz oči v oči z medvedko. Z naperjeno puško sc jc vzvratno umikal in splezal na lovsko prežo. Tudi jaz sem v Poljanskem lazu zbežal pred medvedom na prežo.
Starešina Lovske družine Struge Franc Kaplan iz Lipe:
- V našem revirju je 10 mladih in starih medvedov, in sicer dva samca in tri samice, od katerih imata dve po dva mladiča, ena pa enega. Za
LOVCI OBSOJAJO — Struški lovci Jože Levstik (levo), Franc Pelc (v sredini) in Franc Kaplan (desni) menijo, da je v njihovem revirju preveč medvedov, vendar Lovska duržina ne odloča o načrtu njihovega odstrela.
- Mi lovci bi to medvedjo golazen že pospravili, a ne smemo, ker je zaščitena. Je lani nekdo medveda obstrelil in so vsem nam, struškim lovcem, ki imamo orožje enakega kalibra, pobrali puške za balistični pregled. Smo stali tam v špalirju kot zločinci
Ce bi bilo po moje, bi preselil tiste, ki ščitijo medvede, iz Kočevja in Ljubljane sem v Struge, mi pa bi šli v njihova stanovanja. Ce bi storili tako, bi bil hitro red.
Obiskali smo tudi več občanov. Vsi so povedali v glavnem podobno kot klepar Alojz Andoljšek iz Podtabora:
- Medvede je treba odstreliti ali pa nas izseliti. Ni prav, da je tistim, ki odločajo o odstrelu, več za medvede, oziroma za tiste dinarje, ki jih plačajo tujci za odstrel, kot za nas, prebivalce Struške doline. Moj oče je star 84 let in se boji iz hiše, saj pride medved prav na vrt. Stružanci so zdaj v glavnem doma, ker se boje v gozd in na njive, da bi kaj pospravili. Vedno smo v strahu, da se ne bi kaj zgodilo otrokom, ki ne morejo biti vedno v hiši. Ce bi medved kateremu mojih otrok kaj naredil, ne vem, kaj bi storil. Verjetno bi šel na občino in tam poračunal z najbolj odgovornim.,.. Po mojem je namreč za nesreče z medvedi kriva občina, ki potrjuje načrt odstrela.
Besedilo in foto: JOŽE PRIMC
odstrel dobimo na leto enega medveda in ga tudi vedno odstreli-
mo. Ce ostale lovske družine načrta odstrela ne bodo izpolnile, bomo dobili za odstrel še enega medveda. Lani smo plačali skoraj 60.000 din za škodo po divjadi Menim, da je dolžan plačati odškodnino napadenemu Francetu Rusu tisti, ki je medveda zaščitil, ne pa lovska družina.
Lovcc Franc Pelc iz Lipe 14, kije bil dolgo let tudi gospodar LD Struge: