f ¦m'i MIOLBKIMI V ši-aaiji se položaj Cerkve dnevno izboljšuje. Vlada je uvidela potrebo, da 6e mora s Cerkvijo kolikor mogoče sprijazniti. Do tega prepričanja jo je dovedlo ne lastno življenje, ki je po večini svobodomiselno, framasonsko in socialistično, torej Cerkvi neprijazno. Prevladal je v vladnih krogib preudarek, da ima država večjo škodo, ako je v borbi s Cerkvijo, večjo korist pa, ako živi s Cerkvijo v miru. Od preganjanja Cerkve bi imeJi največji profit komunisti in najzagrizenejši socialisti, s katerimi ima vlada že dovolj težke borbe. Poleg tega so se zaCeli katoličani krepko organizirati v obrambo svojih pravic. Uvideli so, da nimajo od vlade ničesar pričakovati, marveč si morajo vsako pravico izv.ojevati. Tako je driigod po svetu, zlasti je tako sedaj v Spaniji. Organizacije katoličanov dnevno naDredujejo ne samo na severu, marveč tudi v drugib pokrajinah države. Tega se je viada preplašila in zato je postala napram Cerkvi obzirnejša. Enlturni boj v Litvi se nadaljuje. Pričakovalo se je, da bo novemu papeževemu nunciju dr. Faiduttiju uspelo zajeziti boj liberalne vlade proti Cerkvi. Dejstva pa kažejo, da žalibog ni tako. Vlada na drugih poljih troši denar na široko in globoko, napram Cerkvi pa hočc izvajati načelo največje §tedljivosti. Sedaj namerava ukiniti na bogo3lovni fakulteti vseučilišča stolice za tiste predmete, ki se poučujejo na filozofski fakulteti. Cerkev pa temu nasprotuje, pozivajoč se na konkordat, ki je uredil vprašanje- teološke fakultete, katero se torej brez pristanka Cerkve Kne more drugače urediti. Liberalnim nacionalistom, ki so sedaj na vladi, je jako neljubo, da se je prejšnji diktator Voldemaras pridružil krščanskim demokratom v njihovi borbi za svobodo in pravice Cerkve. Najstarejše slike v saši državi so našli v samostanu v Studenici v južni Srbiji. Tamkaj je letos profesor obrtne šole v Za,gre-.u Milenko Durič preiskoval starodavno cerkev sv. Nikolaja. Čisto slučajno je pod padajočim ometom opazil košček n&ke freske (slike na pres.no) in ko je z veliko pazljivostjo naprej luščil prcperelo malto, je odkril dobro ohranjeno sliko, ki predstavlja Jezusov vho-d v Jeruzalem. Ko je Durič nadaljeval svoje delo, je razkril še večjo sliko, pr&dstavljajočo svete žene ob Jezusovem grobu, in sliko, ki predstavlja sv. Janeza. Slike so iz 12. stoletja. Ruše. Naš romarski shod, ki se je vršil preteklo nedeljo dne 13. t. m., je dokazal, da je še slovensko ljudstvo verno. Saj so kljub slabemu vremomi (v soboto je akoraj celi dan lilo) prihajale mni-žice od blizu iu daleč ča3-td-t Ms*.r božjo. In tako potolažene so se po dobro opravljeni spovedi vračale na svoje domovefse jim je bralo z vedrili obrazov. Ganljivo pa je bilo zlasti sloto romarskih procesij od nebeške Mater^Skoraj se niao mogle ločiti od nje. Ali nettteška Kraljica je to videla in gotovo jim ba paplačala toliko'.jUbezen s svojo pripcošnjo pri Bogu. — Žeparji pa nikdar ne poiivajo in tako so tudi pri nas marsikoga olajšali za denarnico in denar. Človok mora biti ob takih prilikeuh pač previden in pazljiv. ;— Kako se sliai in vse kaže bomo imeli 18. oktobra" tega lata otvoritev in blagoslovitev nov^ šole. Blagoslovil nam jo bo presvetli pomožai škof Lavantinskl dr. Ivan Jožef Tomažič. Zanimiva pa bo na novi .šoli spominska plošča desete obletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Šola sama bo namreč najlepši spom-enik te obletaice. __ 2e mislijo nekatori, da naša stoipna ura ne bo nikdar več pravilno ka__ala in bila, kajti že 10 dni, oziroma še ve. potem, ko smo dobili nove zvonove, počiva. Toda ti nekaterniki naj bodo potolaženi; te ini se bo ure lofcil izvedenec in upamo, da se bo kmalu oglasila iz stolpa. Ce pa k-orau dela to .akanje preglavice, naj pljune v roke in eeže v žep, pa bo ura morda res prej v redu. Sicer pa vse lepo po vrsti ... Mala Nedelja. Naša Marijanska tridnevnica od g.—8. septembra tega leta ae je pod vod- stvom mnogočastitega g. p. Ladislava iz PtuJ« prav dobro obnesla. Vsi stanovi, možje, mlad«ni6i, žene in dekleta so slišall kaj lepe nauke za svoje življenje po volji božji in vzgleda Marijinem. Nepozabna ostane ljudem rimska procesija po Cerkevnjaku ca predveč«7 Marl^ jinega Rojstva. V obilnem &tevilu so se ča> stilci Marij.ini vrstili pni spovednicaži ln obha^ jilni mizi. Sklepna služba božja in Marijansko zborovanje pa se je vršilo pred cerkvijo na lepo okinčanem cerkvenem prostoru. Škoda, da je deževno jutro odvmilo več udeležencev. Splošna želja se glasi: še večkrat kaj takega!