SLOVEN UREDNIŠTVO IN UPRAVA U GORICI « ulici degli •rzoni 38. — Cena oglasom po dogovoru. KATOLIŠKI TEDNIK 1*1'* e vsak Četrtek Poštnina plačana v goloTin Leto I. Štev. 14 GORICA, DNE 6. DECEMBRA 1945. Cena t. 4 - Marija-zmagovalka J7z živtjenja fcerfiue Praznik Brezmadežne, ki ga bomo obhajali te dni, se lahko imenuje praznik Marije zmagovalke. Že v raju jo je Bog napovedal kot ženo, ki bo po svojem zarodu kači glavo strla, t. j. uničila kraljestvo hudobnega duha. Prvo zmago je po božjih skrivnostnih sklepih odnesla že ob samem spočetju, ko jo je Bog zaradi zasluženja Kristusove smrti na križa obvaroval izvirnega greha, ki so ga vsi drugi ljudje podedovali in se še dandanašnji nihče ne rodi brez njega. Torej Marija je tisto edinstveno bitje, ki ni bilo nikdar v območju kralja teme, ampak je že ob svojem spočetju imelo pod svojo brezmadežno nogo peklenskega zmaja. Mi vsi imamo mnogo opravila z vladarjem temin, ki je bil lažnivec, ubijalec, sovražnik vsega dobrega in vseh dobrih od začetka. Z njsm se moramo vojskovati, ko se notranje zaganja v boljši del našega bilja. Z njim se moramo boriti, ko •e oblači o obleko luči, dobrote, bogastva, naslad, časti in vsega tistega, kar najbolj ljubi naša počutna narava, 1 n nas vabi in kliče potom slabih tovarišij, tiska, zabav, raznih društev in strank v svoje mreže. In mnogo, premnogo jih je, ki mu nasedajo in z njim drve j T kraj žalosti, uboštva, teme, sovraštva, obupa. B >dite čuječi, nam kliče apostol Peter, satan ni bitje domišljije, ampak on resnično hodi okrog kot rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Čujte to- ■ rej in bodite trezni! Ta zmaj ima mnogo glav. Če mu dve ali tri odbijejo, kakor , bo mu bi Ir nekatere v tej vojni že odsekane, ne ne-: bajte biti čuječi, kajti ima druge, morda najmočnejše Nepoškodovane. Kdo nam bo pomagal v Vatikan. Večkrat poročamo o raznih avdiencah, ki jih ima sv. oče vsak dan. Marsikdo nima pojma, kako raznovrstno in mučno je to delo, sprejemati obiske najraznovrstnejšib ljudi in se z njimi pogovarjati o | vssb mogočih r?čeb. Vzemimo za primer kar ta ali oni dan, n. pr. 21. november Ta dan je sv. oče sprejel najprej brazilskega poslanika dr. Mavri-cija Nabuco, na*o dva jezuit* ska patra P. E. Madaras=a in P. F. Sarajeant«a. Oba sta prišla iz Iraka, kjer sta profesorja na Visokem Zavodu v Bay. Druga vežna avdienca je biia sprejem prof. Evgena Zollbja, nekdanjega višjega rabina v Rimu, ki se je spreobrnil lan« sko leto. Ob krstu si je spremenil tudi dotedanje ime Izrael in si privzel ime Evgen. Podaril je sv. očetu prvi izvod neke svoje knjige, ki se pravkar tiska Prof. Zolli je velik učenjak in izvedenec v sv. pismu. S sv. očetom se je pogovarjal o raznih učenih problemih. Sledila je avdienca a« meriškega senatorja Kada Muz» zicata, ki je prišel v Italijo za° to, da bi proučeval zdravstvene razmere v Italiji. S sv. očetom se je pogovarjal o tem. Papež je sprejel isti dan še Franca Galloni*ja, predsednika cerkvene ustanove za Krščanski vzhod, ki se je pravkar vrnil iz Bolgarije. Prav tako vojaškega kaplana P. Vogt*a tem boju? Kdo bo pomagal zlasti tebi, slabotna in neizkušena mladina v tem strašnem boju za večno življenje in večno smrt? Glej, tvoja zastava vihra, pod njo se zbiraj ! Na zastavi je zapisano in upodobljeno brezmadežno Marijino Srce. Čim tesneje se okleneš tega prapora, tem bolj gotova bo tvoja zmaga, tem bolj gotov satanov poraz. In mi vsi, ki se prištevamo slovanski družini, oklenimo se Marije, katere iskre no češčenje je posebna odli ka vseh slovanskih narodov Brezmadežna bodi okra sek naših narodnih praporov da premagamo satana so vraštva in bomo res ena i družina. in še šest drugih ameriških vojaških kaplanov skupaj s poročnikom Hoppenbouvver* som Sprejel je tudi precejšnjo skupino ujetnikov, vračajočih se iz Rusije. Sv. oče ima tudi skupne avdience, kjer sprejema večje število ljudi bkratu. Pri taki avdienci je isti dan sprejel med drugimi skupino žena, ki so prišle k njemu, da bi posredoval za njihove može. Med sprejemom je sv. očetu neki otrok izročil prošnjo in r^kel: „Vrnite mi očeta". Sv. oče je otroka pobožal in obljubit, da se bo zanimal za njegovo pr- šnjo. Kakor vidite, sprejemanje obiskov vsak dan ni za sv. očeta lahka stvar. Zahteva od njega res veliko napetost duševnih sil in pa potrpljenje, ker mora sprejemati ljudi tudi kadar ga r i volja. Ta teden od prve do druge adventne nedelje so v Vatikanu duhovne vaje, ki se jih u* deležujejo sv. oče, razni kardinali in drugi papeževi sodelavci.. Zato ta teden ni nobenih spretemov. Duhovne vaje ima jezuit P. Venturini. Vatikanski cerkveni zbor. 13. decembra, ko bo ravno 400 let, odkar se je otvoril tridentinski cerkveni zbor, bodo priredili spominsko svečanost na Gregorijanski univerzi v Rimu. Svečanosti se bo udeležil tudi sv. oče sam Milanski list „Osservatore“ pa pristavlja, da se bo najbrž po končani vojni znova otvoril Vatikanski vesoljni cerkveni zbor, ki se je moral ne« mudoma prekiniti leta 1370., ko so italijanske čete zasedle Rim. Novi vesoljni zbor bi moral rešiti razna dogmatična vprašanja, pa tudi marsikaj reformirati v cerkvenem življenju Moskva. P. Georg fl. La-belge, ameriški asumpcijonist, je prispel v Moskvo, da nastopi mesto kaplana pri katoliški cerkvi v Moskvi. Cerkev je posvečena sv. Ludoviku, francoskem kralju. Peter Labelge nastopa službo mesto P. Brau« na, ki je bival v Moskvi 21 let Cerkev sv. Ludovika je last francoske države in kaplan gostuje pri francoskem poslaništvu. Berlin. V Berlinu so odpravili krščanski nauk v šoli. To so storili z razlogom, češ da je to potrebno zaradi enotne demokratične vzgoje v šoli. Prej pa so zavezniške oblasti dovolile, da se sme verouk poučevati kot izvenšolski pred* met za tiste otroke, ki zanje to zahtevajo njihovi starši. Verouk je iz šol odpravil najprej Hitler. Ob zlomu nje» govega režima so poučevanje verouka v šolab obnovili. Sedaj so ga znova odpravili. Za ta ukrep so glasovale vse stran* ke, razen krščanske demokratične zveze, torej komunista, socialisti in liberalci. Časnik, ki to vest prinaša, na kratko zaključi: ,,To je nov dokaz o sorodnosti reakcionarnih totali* tarizmov in antiklerikalizma našemljenega s svobodo11. Sovjetska zveza. V Rimu v zavodu Propaganda Fide je imel pred kratkim zanimivo konferenco ruski katoliški duhovnik Sergij Obolenskij, ki je razvijal sledeče misli: Najprej je opozoril na zmote, ki vladajo na splošno v svetu z ozirom na položaj pravoslavne cerkve v Rusiji pod carji in sedaj. Kar se tiče sedanjega režima je izjavil, da se sovjetskega državna oblast še vedno vtika v verske reči, če* prav je proglašena ločitev cerkve od države. To se godi zato, ker zahteva sovjetska postava prijavo vseb udruženj, čeprav sicer priznava državljanom svobodo združevanja. V preteklih 25 letib sovjetskega režima najdemo tri ali štiri dobe, ko je država bolj kruto nastopila zoper pravoslavno cerkev: bilo je mnogo izgnanih, aretiranih in ustreljenih, zmeraj pod pretvezo političnih prestopkov Posledica tega je, da je pravoslavna cerkev, ki je štela leta 1917. 130 škofov, 50.960 duhovnikov in 40.407 cerkva, imela l. 1940. samo še 28 škofov. 5665 duhovnikov in 4225 cerkva. V tem trenutku po njegovem mnenju ni mogoče zanikati, da so se odnosi med državno oblastjo in pravoslavno cerkvijo znatno spremenili. Stalin je sprejel predstavnika pravoslavne cerkve leta 1943, sovjetsko poslaništvo v Parizu je priredilo častni sprejem pravoslavnemu nadškofu Nikolaju, država oblast je dovolila odpreti semenišča in znova izvoliti patriarha itd. Ne preganja več cerkve kot pred leti, pač pa jo ho&e vkleniti v svoj državni voz, da bi delala iti podpirala državo pri njenih načrtih. To pa je še slabše od odkritega preganjanja, ker vzbuja videz svobode pravoslavne cerkve. OKNO V S VEIT Hapadi na duhovnike Marsikdo nas je že opozoril, naj vendar kaj odgovorimo na razne napade na duhovnike od strani slov. partizanskega časopisja. Doslej smo molčali, ker smo bili prepričani, da na tatre grde napade noben pošten slovenski človek nič ne da in da škodujejo bolj obrekovalcem, kakor duhovnikom samim. Da pa ne poreče kdo, da molčimo iz kake sramotne strahopetnosti, želimo danes spregovoriti tudi o tem nekoliko besed. 1. Duhovniki se največkrat napadajo, ker so svoje vernike svarili pred komunizmom. Ker pa vsa partizanska literatura neprenehoma poudarja, da ima komunistična partija največje zasluge pri osvobodilnem gibanju, se vsaka beseda proti komunizmu tolmači kot propaganda proti osvobodilnemu gibanju kot takemu. To pa je velika zmota. Duhovniki bi gotovo nikdar ne bili rekli nobene besede proti narodno osvobodilnemu gibanju, ako bi se to gibanje ne bilo zlorabljalo v prid razmahu komunizma med Slovenci. Ko pa gre za komunizem, ki ga je Cerkev že neštetokrat obsodila kot največjo versko nevarnost, je duhovnik dolžan, vernike pred njim posvariti. Tak duhovnik ne uganja politike, am>ak vrši le svojo zgolj dušno-pastirsko dolžnost. 2. Mnogi napadi prihajajo od raznih ljudi z dežele, ki pišejo proti svojim dušnim pastirjem iz osebne užaljenosti ali resnične sovražnosti proti veri in vsemu, kar na vero spominja, ali od takih, ki dajajo radi slabega življenja javno pohujšanje in jim je zato Cerkev z njenimi zapovedmi tin v peti. Če je raznim uredništvom kaj do resnice in pravice, bi morala zelo paziti, da ne nasedajo takim poročevalcem. Lahkomiselnost v tem pogledu bi pomenila, da partizansko časopisje namenoma ruši ugled Cerkve in s tem dokazuje, kako neresnična je njegova trditev, da ni proti veri. 3- Včasih pride morda kaj v časopis na podlagi govoiic, ki 1 jih k; ki zlobneži širijo po vaseh, češ da je ta in tisti duhovnik izdajalec, ubijalec itd., kar je seveda kar najslabše spričevalo za širitelje takih obrekovanj. Taka obrekovanja so morda zakrivila tudi umore nekaterih naših duhovnikov, katerih naše ljudstvo ne bo moglo nikdar dovolj obžalovati. 4 Vsem, ki duhovnike ali j potom časopisja ali z ustmeno i propagando napadajo in jih pred vsem ljudstvom sramote, pol gamo na srce, naj se vendar streznijo in pomislijo, kako strašne posledice bi utegnilo tako ravnanje imeti za značaj slovenskega naroda. Z Žaga , pri Bovcu n. pr. smo že slišali, da so I Jugoslavija. — Radio Bel-grad sporoča, da se je 28. nov. točno ob drugi obletnici AVNOJ-ske skup čine v Jajcu o polnoči sestala novo izvoljena ustavodajna skupščina. V tej seji je bilo sklenjeno, da se i roglasi v Jugoslaviji republika in da se kralju Petru in vsem članom kraljevske hiše odvzamejo vladarske pravice in prednosti. Ljudska federativna republika Jugoslavija je postala s tem odlokom ustavodajne skupščine udruženje enakovrednih narodov, ki so prostovoljno sklenili ostati združeni v državi Jugoslovanski pod republikansko vlado. Jugoslavija. Ljudsko sodišče v Zagrebu je obsodilo ravnatelja Prve hrvatske šte-dionice Jur' Stipetiča na smrt s streljanjem, podrejene uradnike od 20 let in nižje do dveh let prisilnega dela. Vzrok: šli so okupatorju na roko za časa Paveličevega režima. Zavodu in vsem obsojenim je premoženje zaplenjeno . Notranje ministrstvo federalne države Hrvatske javlja, da je bil napaden zagrebški nadškof s kamenjem in gnilimi jajci, ko je v Zaprešiču blizu Zagreba ustanavljal novo župnijo, ker da je s tem hotel sabotirati (ovirati) a-grarno reformo. Uradna.objava tudi poroča ,da je novi župnik branil s puško nadškofa Stepinca. —• O takih prizorih »ljudske jeze« proti škofom in duhovnikom smo že dosti brali v Hitlerjevem času. Uprizarjala jih je nacistična stranka v Nemčiji. A zdaj imajo nemški katoli‘ani zadoščenje, da so ameriške i oblasti ob razčiščevanju na svojem zasedenem ozemlju u-gotovile, da so našle med 1132 katoliškimi duhovniki samo 11 politično nezanesljivih. Zdaj razumemo »ljudsko jezo« nacistov. Avstrija. Pri splošnih vo-litvah je dobilo ljudska (katoliška) stranka 83 poslancev, socialno demokratska 76 in komunistična 4 poslance. Tako so Avstrijci pokazali, da hočejo imeti katoliško vlado. Italija, lu pa je liberalna stranka izzvala vladno krizo. Ministrstvo Patrj j3 odsto- otroci svojega dušnega pastirja kamenjal', od erugod nam poročajo. da učijo najmlajše vzklikati : Smrt temu ali tistemu duhovniku itd. Ali želimo postati rod ubijalcev božjih poslancev in si zaslužiti usodo judovskega ljudstva ? pilo in vrše se pogajanja za sestavo nove vlade. Zdi se, da bi r