Kako ti koristi skavtizem? Ne nameravam v tem člaiiku govoriti '0 mladini, ampak o odrastlih, ki mislijo, da je izvidništvo saimo za nedorastlega človeka. V današnji materialistični dobi pa -večina po« vprašuje, kako mi more to ali ono koristiti, seveda materijalno koristiti! Tudi na -videz idcalni skavtizem donaša velike materijalne Ikoristi. Odrastel človek^skavt^ prav ilaliko vzame sviinčnik v roko in izraouna vse, kar mu moKi donesti skavtizem — seveda le, 6e so mu zakoni sveti in jih tudi dosledno iz= polnjuje. Naj navedem le predzadnji zakon: skavt je zdržen in ne puši. Dve koristi ob* enem: prihraniš detiarja in .zdravja. Prva korist je pač -vsakemu človeku jasna, druga pa tudi vsakomur, Iki ,si nalašč ne tišči ušes in oči in ne vidi nesreče in bede v našem alkoholu vdanem narodu. Marsilkdo p.a bo vedel povedati povest >o vrednosti popolne abstinence in o malopridnosti pitja, tudi zmernega, če bo le natančno izprašal svojo vest. Kakšne koristi pa imaš Še od skavtizma? Težkd časi so. Težko živimo, najtežje pa ond, ki žele imeti »več«, ki z mailim ne more biti zadovoljen in n© zna gospodariti. Skavt pa ljiubi in spoštuje delo, je skromen in štedljiv. Če pa res ljubiš in spoštuješ delo, ne boš na» šel poštenega duševnega aili iročnega dela, iki bi te ga bilo sram izvrševati. Za vse boš z veseljem prijel, vse rad iz-vršil in prihrainil marsikak dinar, v delu pa našel najlepšo z&* bavo in srečo. Opra-vljal boš sam tudi številna deila, ki jih zahtevata dorn in kuhi« nja. In če boš tod vršil kot dober skavt svoje ddo, boš dober tovariš svoje žene ne samo v času prijetnih duševnih nžitkcv, temveč tudi pri trdem dnevnem delu. In če si skavt, boš našel povsod prMiko pomagati, s tem pa tudi zadovoljstvo. Rekel sem že, da je skavt tiudi skromen. Svojih žel.ja ne pusti stremeti za bogaistvom in le za boljše cilje rnu je mar. Ze njegov enostavni kroj, ki je za vsako deilo poraben in n.i podvržen norostim mode, priča o tem. V njem spozna, da je tudi v prepro* stosti eleganca. Skromno mišljenje pa ti pov> sod prihrami težke tisočake in te vodi na pot samopomoči. V tebi se vzbude zmožnosti in srle, da si pomagaš z malim in izrabiš s po« močjo iznajdljivosti orodje in predmete, kl bi jih sicer že davno zavrgel kot nerabne. Premalo je tod prostora, da bi mogel našteti vse prednosti, ki jih donaša skavtska sk:rom« nost. Prav Vielike koristi je tudi skdeče: Tru= den si izaželiš poleti oddiha. Skavt »e bo za« pravljal denarja po hotelih, ia.mpaik postavil si bo svaj šator v družbi enako mislečih to« varisev pod gorami, ob jezeru ali ob morju. Tam bo živeJ srečno sredi božje prirode. Tako življenje je poceni, zdravo, prijietma dn vzgojno: 1. poceni, ker živiš priprostio dn se hraniš z 'enostarvnimi živili, V9e pa vršiš sam; 2. zdraw, ker si vedino deležen najčis.tejs šega zraka, solnca in vode ter vezan na pa» metno urejeni tabornd red; 3. prijetno: v svojem trpežnem, pripro« stem kroju nisi vezan na toialefe, niti na laž« nivo in tolikokrat pokvarjeno kopališko dru«  žabno&t, živiš pa prav tesno s prirodndmi bitji in lepoto pakrajine, ikar ti vzbuja veiliko sre* čo in napdlnjuje srce z inepojrnljivim zado« voJjstvom in hvaležnostjo do stvarnika; 4. vzgojno: vsako delo rmoraš izvršitd sam, koplješ jarke ckoli šatora, delaš potrebs ne higijenske naprave, postaviš si kuhinjo, sekaš drva, nosiš vodo, kuhaš priprosto, si svoj in drugih zdravnik dtd., itd. V pripro« stem življenju spoznavaš vrednost dela, se učiš enastavnih ročnosti in tvoj položaj te deila iznajdljivega. Če si v taboru mllajših, si <z mladino mlad tin vesel, tem bolj pa paiziš, da se tu pod ostrimi očmj mladine odvadiš svojih napak. Veličastna prirod.a ti Ikaže ved» oo novo lioe. Njena lepota ti se,ga noter do srca in te temeljito preobraža. Spoznaš svoj malenkostnti »jaz«, vesoljlstvo zaslutiš, sreč« nosresen postaraeš, materijailnih dobrin ne pogrešaš ve5 in vse drugam se .ti začne obra« čati tvoj duh. Ljudjiei smo: slabotni in nagnjeni k «Jas bem-u. NikogaT ni^ ki ne bi rabil opor«. Pre« nnisfli pa skavtske zakone, gori od prvih točk obljube pa doli do zadnjega zakona >xskavt je čist v mislih, besedah in dejanjih«. Če si položil obljubo, drže te kalkor ma vrvici, bude vest in varujejo marsikaterega dejanja, Iki bi fii škodovailo duševno in materijalno. Če pa bi bil ves svet na »vrvici« skavtskih zakonov, odpadle bi vojne in bede bi bilo konec.