201. številka. Ljubljana, v sredo 2. septembra 1896, XXIX. leto. :rh:\;a 9<»ak dao rtvrAe*1., ieirafti nedelje ia praznike, ter velja po rofiti prejeman xa avstro-op,ertiktf doZule m vso leto 15 ptd., ea pol leta H rdd. *a i^trt l'*.-*, 4 trld., za jeden SAMB t gU. 40 kr. — Za Ljubljano br** pošiljanj* na dom »a VM loto 13 eld., ea totrt leta 8 p.ld. 30 kr., ea jtvioa trusoc l ^d. 10 ki Z*, pošiljanja na dom raAnna be po 10 kr na msacc, po 80 kr. za ftetrt loU. -- Za tujo d o Bel« toliko voi. kolikor postnizoaM, Za oznanila piara.je »o od btirhitopse p»t>t-7mte p. 6 kr., fic »« oman.lo je.ifcnkra. t-.Kii:-.. »o 5 kr., fic bo dvakrat, iti po 4 kr., fte ae trikrat ali »efikrat baka Dopuu naj m lkvo16 frankuah. — Rokopisi Be uo vračajo. — Uredništvo in apravaifttvo jo na Konftrotomni trgu ftt. 18, Ć prn»nii-tiu Daj ae blagovolijo poftilinti naroiniue reklamacije, oznanila, t. j. I «w artm r {StmtiVna utvavi Shod „Jednakopravnosti" v Idriji. (Dalje.) Pt hI. dr. M a j a r o n jo nadaljeval: če Vam sedaj nekoliko poročim o delovanji deželnega zbora v prvi sesiji, fo veste, da deželni zbor ne premore Bog ve kaj. Smešni ho so morali zdeti tisti bombastični programi, s katerimi je klerikalna stranka lovila voHce za svoje kaudidate. „Slovensko ljudstvo — položilo bol* S temelj za pogoje svojemu blagostanju", ako oddaš glasove klerikalnim kandidatom. Tako so deklamirali nd kraja do kraja. Gotovo, deželni zbor stori lahko marsikaj za deželno kulturo. Gotovo pa je tudi, da tega nikdar izpolniti o« more, kar s:> klerikalci obetati svojim volilcem. Kje so sploh ostali s svojimi pred logi? Pričakovati se je smelo, da bodo v prvi sesiji kar preplavili deželni zbor v vseh strokah z rauvtti, ki so potfebni 9za duševni iu gmotni blagu- ljudstva", k&kor so jo glasil njih vot In i manifest. Ali razuu t (.'-, da so pogreli stari prtdlog zastrgom zastian poldncvnega šolskega pouku, kateri je bil tako nepotreben, da ga večina i bnrnice niti v ra«; pravo ni vzeti mogla. To je vs \ kar je koala na-Bvetovati klerikalna stranka, ista stranka, ki se ljudstvu predstavlja kot jedino zveličavna in k. vse od sebe odbueiva, kar se njej ne zapiše za živ jenje in smrt. Sicer pa je tudi tako prav, — to stranko mora ljudstvo kmalu po njenih sadovih spoznati 1 Porilancem narodne stranke so nekateri sveto vali, naj puste, da bodo klerikalci sami naprej porivali voz đeieloe uprave, di se bode vshj videlo, kaj sami po nebi znajo. Takšna takti* a bi utegnila aares imeti kaj mičnega na sebi, vendor pa • e je narodni poslanci iz stvarnih ozirov nisu o mogli po prijeti. Prevzemali smo torej dodeljeno n.im referati in to večkrat najtežavnejše. Govornik je potem omenjal nekaj samostalnih predlogov, katere je klub narodnih ponlnncev vsprožil, tako: predlog, naj se od deželnih doklad k hišno-najamnu likoma in liišnorazrednemu davku oproste novi stavbe in prezida-e, katere so postale potrebne vsled pr.trf sa; predlog zaetran odpovedi carinska pogi ill)-- z Ogursko; predlog za ui^nrvitev deželne živinske zavarovalnice; predlog za ustanovitev deželnega urada, ki bi naj dajal pojasnila v tej ali oni ob.(ni in trgrvaki stroki, posredoval mej domaČimi obrtniki in unanjimi tržišči, pozvedoval pogoje z* oživljenje novih Obrtnih strok v dežel ; predlogi naj se vbida naprosi, da pred oži državnemu zboru zakon, po katerem ee obrtnim podjetjem, ki se v Ljub'jani in u'e£ofcoTiei u-itinova v taka p tih let, dovolilo one davčne id pristojbinske olajšave, katere so ne dovolile za tržaško okolico; predlog zastran poaianako imumtet", da bodo poslanci oproš'eni od dolžnosti pričevarja o vsibini in informacijah svojih izjav, storjen h v poslanskem poklicu Poslanec je razlagal pomen teli predlogo/ za niiodno gospodarstvo, ednosno za politično svobodo, ter poročal, kaj se je i, njimi zgodilo. Poudarjal je, da se delovanje deželnega zbora mora spi«, h uspešno imenovati, to pa izhaja od tod, ker so stranke podpirale predloge, če so tudi prihajali od eruge strani, in jtuteg adelj Ae je zopet pikar.ah neosnovana klerika a tiditev, kakor da bi jedieo In kJerilu na 'ittaoka hot-la in znala varovati koristi deiSle eli posamnega, ■lasti km^tikeg* stanu. Posiauec je potem poročal o stvar* h, Li eo se v deželnem zboru tikala Idrije *n idrijskega okraja in za katere ie je ?wn m !<■ s pio n auii m»Htno tU« pan&tvo, tako z\ ob-, cesto Id :j i-Dole HovIp, fea tera naj ee uvrsti m.j okraju« oesta, in za mitnioo na CjIu, katera naj ne premesti ta, kjer je bi'a lansko leto. Konično je poudarjal, da ho^e tuli v bodeče istati v narodnem klabo, dokler se bode ta držal resolucij sh'da sanpnth nn ž in dokUr bode v de janji kazal !sto dobrolu tiost za napredek dežele iu za vse stanova, kakoi >; ilej, Te organizacije naj se tudi združeno drAe idr.jski delavci. Poslanci narodne stranke so že pokazali mnogo srca za idr»j skega delavca iu tub ie nukaj dosegli za zboljft»nie njegovega gmotnega pob /.aja. Tudi za nadalje je npsnje, da njih potesanja ne bode brez usp ha. Treba pa je, da se delavci »e dajo po tujih agentih zavesti na kuva poia, aiupak da ostanejo v zvezi z domačim političnih društveni „Jednakopravnostjo* in svojimi poslanci. To je za Idrijo najboljša delavska organizacija. Pri vprašanji o volilni pravici in volilnem redu, kateio mora priti tud' v deželnem zboru v pretres, zavzeti hojo govornik stal fi*e naj-iirše pravičnosti, katera zahteva občno, jednako in direktno volilno pravico. S c-r pa prosi, naj so vo-lilci in nevol lei prosto obračajo do njega in storil bode, kar mu bodo mogoče Ko so se po tem govoru polegli wživiou-kiici vprašal je predsolnik g. pl. Premera tein, ali se kdo k poslai.čevemu poročilu hoče oglasiti. Oglasil se je idrijski katelut g. O s \v a I d , koji je — mej profesti po^lnšalcev — vpiašul poslanca, kako bode glasoval o dr. ^ dni kovom predlogu l vat ran deželne zavarevalnice, katerega je stavil že Čuklje, a je naletel na odpor. PosI, «lr M a j a r o n je odgovoril, da je vprašanje že bulj staio, da je bil „Slov. Narod" Sukljetove-mu predlogu naklonjen, .Slovenec" pa De (viharna vesele st), da stvar pl še danes ni zrela, in je deželni zbor soglasno akbmil, naj vsem tem predlogom (Hribarjevemu, Ž tnikovemu in Schaf-fetjeveu-u) deželni r.doc r dobi šele zanesljivo statistično podlago; sko se Žitnikov predlog pokaže v tehničnem in finančnem pogleda zvršljiv, glasoval bode tudi govorn k sanj, ker ie načeloma že od nekdaj za deželno pris Iuo zavarovanje. (Občno pritrjevanje ) Ker s*> nilčv diug; ni Dglaai), prestopilo se je k drugi točki, k poročila dr lavnega po i lanca. (Dalji' pnh.) V iLJiflblJftftiai, 2 septembra« Nemški narodni zaklad. Ko so Čehi jeli m birati za svoj nar Ini saklad v varstvo čeških I Nemcev, se je tnd; on j N^mci podob o nabiranje z;ičvlo. Nemci samo tega denarja ne bodo potrebo-v. lt z« varstvo nemilih manjiin, ker nemške manjšine že dovolj varuj »i. I«, r. ,'• le v to, da i prepračijo, da Oehi k e ns pridejo J<> svoje pravico. Njim je pred \.*in na OBtV, da se varuj" Čiatost nem-kig.i osemljtt. Toda v tem n*hu n« morejo ničesa doneči. Da po v m* 1 i nemških mestih biva mnoKO iVl.o.v, ti se nikakor utajiti ne da. Ti Čehi bodo tudi anali pridobiti si svojo pravico. Žena ubitega bojevnika. (Čitica iz leta 1848.) V. (Dalje.) „Priznavani, Hermina, da je lahko priti v trdnjavo in se u tihotapiti v posamične zgradbe. Toda s tem še ni vse storjeno. Druga in dosti težavnejša naloga jo, obhoditi vsa mesta, količkaj važna in vse zaznamovati, to pa, ne da bi ee obudil sum. V to tr*ba neizmernega duševnega miru in trezne preudarnosti, te pa, kolikor vem, nima v našem taboru nihčo razen vas". ,Dobro! A sama ne grem. Naj ide kdo z menoj, kak strokovnjak. Kakor v bajki b slepcem in šepavim moreva samo dva v tem slučaju kaj storiti. BPsrblen, draga gospa! Menda Bte danes po-Nebno razpoloženi za šale. Kdor bi šel z vami kot ogl*duh, moral bi imeti do vas fenatično, uprav čez-naravno zaupanje." „Torej? Ali tacega človeka ni na svetu?" Žena Be jo pri teh besedah naslonila na poveljnikov« prsi z omamljivim lusk njem in mu gleo'a'a v oči, da je čiitniku utripalo :>ice „Men te li morda mene, gospa? Pri moji veri, tak p .sel i.i baš po mrjer.ii rkuni. 13,1 sem že rs^ra krat v ognji, osemkrat v smrtni nevarnosti, vera trn j, kaj se pravi, b.ti pogumen in drzen. Z i ogle-duba, to priznavam uaravnosl, nimam potrebnega pogon)a". „lt^s je", reče lopa žena prezirljivo. „V boju zadostuje navdušenost, ki človeka opijani, ogleduh pa mora postopati premišljeno in pr* udarno*. „Gledo načina smrli sem zelo izbirčen Kot vojak bi želel umret1 na b< jnem polju, kajti zatisniti oči na pcst-lji jo dolgočasno, toda ua morišči, Hermina, tam je smrt strelna*! aSmrt je tudi meui grozna; človek ima pamet, da se je varuje. Znano vam je, da me zmatrajo uataši za svojo ogleduhinjo, a vzlic temu se je često pripetilo, da so me prijel1, toda iuki.li niso našli pri meni niti čtkice, ki bi bila pričala zoper mene, in o stvareh, ki bi me bile mogle Bpraviti na mo-rišče*. „Kako je to bilo mo »oče, saj ato veuder ..." .Poglejte to zlato žepno urico. Kaj ne, da m te me že mnogokrat vprašali, koliko je ara? Vtnder vam ni prišlo nikdar na min. I, da to malo nakitje ne kaže samo mire, n» g > časih tudi smrtno uro. Poglejte !a V istina hipu pritiana na sVrito pereoce, urica se odpie na dvoje in z otls inds p.»do tanek, po -dol^ovit papirček BTu hranim svo)> t ji. - ■ znamke. Kasen nit ne ne zna nihte odpreti te iapBS orice in tudi nihče ne sumi, da bi v njej bilo kaj skriloJ. Častrok ae nasloni ob niao, p >vesi glavo in jame premišljevati. „T.ga se ni luni", nadaljnjeiena, „đabioajo izdala kaka nepremišljenost, ker tene storiva, samo v jednem samem slučaju bi mogli prti v zadrego, ako morda domnevate, da b; vas mogla jaz izdati. Če je tako, potem ne besedice več " „Dobro, z vami pojdem", v^kbkne častnik na-gloma, kakor da je zadeta njega najobčutljivejša stran „Poskrbite primarno obleko." ^Najprimernejša jo za tak pot kmetska obleka, ker je še najmanj sumljiva". Za pol ure bita JS ž. na u* pota v nstaiki tabor. Spremljul jo je mož, kateri je u' mrt l tljentga soproga. iKonso priii) Demonstracija proti dru. Luegerju v Đn-dejevicah v nedeljo je bila velikanska. I)i ga niso branili Čahi, bi ae mu ne bilo dobro godilo. Nemci so ga že na kolodvoru čakali in so ga pozdravili 8 „Pfnj, farški hlapce", „pfuj, izdajalec naroda". Jeden Nemec je na kolodvoru pljunil vanj, drugi so pljuvali pred njegov voz, ko se je peljal v mesto, Bil je tudi pretep. Govori ae, da je celo dr. Lueger dobi) jedno zanšnico. Budejeviški Nemci so se obnašali prav tako, kakor imajo kranjski klerikalci navado, kadar kaka nasprotna stranka skliče shod. Dr. Lieger je potem govoril v rokodelskem društvu. Govoriti je le zategadelj mogel, ker so bili mej poslušalci največ Čehi. Navzoči Nemce je skušal s tem potolažiti, da je rekel, da ne misli škodovati budejoviškemu remštvu. Navzo i Nnraci so pa zakričali: „llnavcc". Ko je pa dr. Lueger videl, da Nemcev ne pridobi za ee, je pa jako laskavo govoril za Čehe. naplašd, da se njih pravica ne srn; jo prikn jnavati in da upa, da bodo (Jabi in krščanski socijalisti še složno postopali v državnem zbora. Volilno gibanje na Dolenjem Avstrijskem. V( " oa nemtkih naoijonalcev in krščanski socijalisti bodo postavili sknpne kandidate Upajo, da bodo liberalce skoro povsod izpodrinili in da tudi Soho-uererjevo stranko pometo. Li v Dunajskem Novem mn-dn jim ne gre po všeč. To mesto je dosedij zastopal liberalni župan Hiberl Proti njemu ho'ejo ki£č:innki socijalisti postavili svojega kandidata. Dobiti pa ne morejo sposobnega moža. Več so jih že pro-ob, a vsak jim odreče. Nekateri sami nimajo upanja, da bi zmagali, drugi se pa sramujejo st p ti pod klerikalno va'davo. Krščanski so-cijalizem na Ddenjem Avstrijskem se je že popolnoma poklerikaUl. Vedno bolj igttblja svoi prvoten ■nadaj. SocijalistiČna siran njegova se zgublja in v*>dno jasneje BS ka?e pravi klerikalizem. Maogi k:« an ki socijalisti niso zadovoljni, da se stvari tako obračajo, a nfmajo pi^uma, da bi se uprli. Volilno gibanje na Gorenjem Avstrijskem. V tej delali so skleuih kompromis nemški liberalci in nacijonaloi. Kikor ae kaže, nemški nacijonalci ne mislim držiti kompromisa« V kraj h: kjer so se d ovo ili, po *t i viti liberalni kandidate, se snujejo m ,r, y< ;. i.. no:*<škonarodni vidni odbori, ki bodo postavili avojs kandidata. Podpirajo pa to simv Rtono nsmnkonarodno gibanje liberalci. Iz vse^a je vidno, d* bi nemški nacijonalci v nekate ili okrajih radi s j om> cjo liberalca V imagali proti klerikalcem, v drngifa pa s pomočjo klerikalcev proti liberalcem. Ce ne jim 'o pooreči, je druga stvar. Mi ne verjamemo, da bi klerikalci i u hber.de. boteli hod ti v boj aa nemške naoijonalca d se jim ta namen pri d^želnozh' rikth v t i posredi, pri drž ivnozbor-sk b volitvah ro pa jim ne bode več. Nikdo ne bode ve': maral ž njimi sklepati kompromisa. Katoliški shod 1'nd v'e-.1 šoj ni se je začel avstrijski katoliški shed v S dnogradu. Papežev nu.ii ij ni prišel, ker ga zadržujejo važni opravki. 1'ouienijivo je le, da je shod pozdravil namestnik grof Tinin in poudarjal, d i želi, da se sklepi shoda i?.vrše v prid katoličanstva in vsega prebivalstva. N mestnik ju gotovo p:išol na ta shod po nalogu vlade. AvBtrija in Rusija S liski listi trdijo, da so na Dunaja ko je oadu bil ruski car, se dogo-voiili o reiitvi onjentahtkega vprašanja iu delitvi TorČije. Prihodnjo pomlad bode as pa začela vojna za rasralitav Turčije. Nam no dozdeva, da so to pra'.n*' kombinacija, če tuli ne dvomimo, da so jo o tej priložnosti govorilo tuli o orijentalskem vprašanju. Brazilija in Italija Iltazilijanska vlada je obljubila Italiji, da bode poiskala t i it o, ki h> talili italijan ko zastavo ali napadali Italijane. Seveda je še jako dvomljive, če bode vlada kaj storila. lira zilijauska policja in sodišči sta preveč nezanesljiva, da bi mogli pričakovati Italijani zares kakega zadoščenja. Italijansko vlado jo brazilijanska seveda le spravila iz vebke zadrege. Ćast Ital'je je zahtevala, da od Hazilije zahteva zadoščenja in to zadoščenje je h.iuuj formalno dobila, s časom sa pa stvar pozabi. Italijanka vlada je pa v tem prepovedala izseljevanje v Brazilijo. Dopisi. I/ I. ju toni«'m, 31. avgusta. Na občnem zboru »političnega m gospodarskega društva v Ljutomeru*1 dne 30 avgust* 1800. je dosedanji dež. poslanic za tu okraj dr J. Dečko zbranim volićem pojasnil stališče slovenske delegacije v Gradci, ter na vsi uzroke izstopa iz dež. zbora. Zahteve naših poslancev, katerih izpolnitev je pogoj za zopetni ust op, so markirane z besedami: deželni odbor, deželni šolski svet, krivičen volilni red, jednakopravno s-t slovenščine. Gospod poslanec je izjavil, da za prihodnjo dobo ne kandidira v tem okraji, priporočal je na zaupnem shodu v Mariboru postavljenega kandidata dr. F. Kosino, katerega so volilci burno po zdravili. Na predlog dekana g. J. Skuhale so izrekli volilci jednoglasno zahvalo in priznanje odstopivšema poslanca D:. F. Rozina je govoril najprej o volilni reformi ter pojasnjeval novo volilno postavo pate kurije in nje važnost za Slovence. Potem je razvil svoj program, kateri so volilci z odobravanjem sprejeli. Njegov program obsega vsi on« razmero in okolščme, ki davijo šiaiarske Slovence; obljubil je tudi potegovati 8:3 za spcijalne koristi našega okraja. Načelnik okrajnega zastopa J Kukovec in notar Š'amborgar sta z živahno besado priporočala volil ram kandidata ter j h opornim;da, n*\ ss na da'» volitve brez izjeme podvržejo volilni disciplini. Nato ja kaplan gosp. J O met: stavil resolucijo, s katero , .-.orani voli'ci ljut......rA -g t okraja radostno pozdravljajo kanlidatiro dr. F It>snne ter izrekajo upanje, da bo deloval na to, da slovenski poslauci ne vstopijo v de želni zbor dokler jim niso zagotovljene garancijo, da se bodo upoštevale njih upravičene zahtev e". Ra-BOlnoija je bila živahnim odobravanjem BOglasno vz^irejeta. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani. 2. septembra. Občinski svet ljubljanski imel je sinoči redno javno sejo, katero sa js udelnžilo 21 ob Umskih svetovalce/. Otvorivši sejo naznanil je župan Hribar, da ie dne 18. uvgusta kornemu poveljniku fam. baronu Reinlii iderju povodom p tdes'ftletnise njego vega službovanja v i nenu mestne občine brzojavno čast tal. Potem spominjal se je gospod župan — povodom poročila, d* se je razšel pomožni odbor ljubljanski — va-ib onih mož, ki so pri tem de lovali v korist po potresu tako hudo oškodova-npga prebivalstva ljubljanskega ter si izprosil po oblaščenja, da zlasti pre Isedn ku tega odbora, gosp. dvornsmO svetniku dr. Radič a izrečs pismeno za hvalo; gospod žapin spominjal se je nadalje obč. svet. dr. Krisperja, ki je sprožil misel, da se OSSiaje pomol Q t odbor, tir ohriuskih svetovalcev dr. Tavčarja in G o gol", ki sta pomožno akcijo tako krepko podpirala. Ker tudi obč. svetovalci, ki so povodom potiesa v permar.entnih sejali muozo žrtvovali, niso prejeli nikakega priznanja M njih trudo-IjttbiVO in vspešno delov a nje, izreče vsem g. župan zas'užeuo zahvalo Občinski svet pritrdd ju z do-bro klici gOflpo lo županu. Za besedo oglasil se jo potem obč »vet. Klein ter z oz rora na to, da namerava tako zvaua „M<">i-linger Sobabfabrik" ustanoviti v Ljub'jani veliko aalogo svojega blaga, stavil nu.ni predlog, naj mostni magistrat tej tvrdki skuša preprečiti nato-litev v Ljubljani. Z naaoljanjem omenjena tvrdke ninfala bi naši domači čevljarski obrti neznosna konkurenca. Govornik pojasnil je obširno težavno stanje čevljarske obrti v Ljubljani, ki He ima že sedaj z domučo koukurei.c i hudo boriti, ker tržiško blago preplavi a našo kupčijo. V Ljubljani je blizu 100 čevljarskih mojstrov — število, ki bi zadostovalo ne le za Ljubljano, nego skoraj za celo deželo. Občinski zaatop je dolžan, ko' kor mogoče preprečiti nezdiavo konkurenco. Pri glasovanju bil je ta nujni predlog vzprejet. Obč. svet. dr. Majaron stavil je naslednji nujni predlog: 1) Občinski svet deželnega spolnega mesta Ljubljane izreka željo, da tudi z maprej ostane n i gorenjski državni železnici osebni vlak, ki iz Lesec prihaja v Ljubljano ob 8 ur zjutraj in v Lesce odhaja iz Ljubljane ob 7. uri 14 minut, zvečer, ali pa da se vozni red spremeni tako, da bo redni vlak pnhaal v Ljubljano zjutraj mej 8 in 9 uro, iz Ljubljane pa odhajal okolo 7 ure zvečer. 2.) Mestnemu mag'stratu se naroča, da takoj posije v tem zm? 'In sestavljeno prošnjo na c. kr. obratno ravna tetjstvo v I: i j i k u — Predlagatelj omenja, da je t^ko zvani „potresni vlaku v nevarnosti, da sa po polnem odpravi, kar bi bila vebka neugodnost z i naš promet. Nujni predlog obč. svet dr. M.tjarona bil je potom soglasno vzprejet. Potem prestopilo se je k dnevnemu redu Predsedstvo prevzel je podžupan dr. vitez B 1 e i vv e i a-T r s t e n i š k i , a župan Hribar po>očal je o občinskega svetovalca dr. Gregoriča predlogu glede luksusmga davka. Govornik pravi, da zvišanje pasjega davka ni priporočati, ker v nobenem večjem mestu naše države ne pobirajo višjega pasjega davka ko 4 gld. Tudi bi bili dohodki od njega — pa naj bi se zvišali na še jedenkrat tako visok znesek — preneznatui, v tem ko bi nevolja v krogih Ijuhi-teljev teh zvestih čuvajev in spremljevalcev ljiidij b la velika. Šn manje opravičena bila bi pa uvedba luksusnega davka na jahače in kočije. O takem davku more bo pač razpravljati v velikih mestih, kjer je na stotine in tisoče rodbin, ki si vzdržujejo konja Batno za ježo in za uprego v elegantne kočije; v Ljubljani pa jo govornik po natančnem poizve- dovanju naštel samo Sest rodbin, ki imajo konje izključno sa ježo in za npreganje v kočije. Vsi ostali zasebniki, ki ee vidijo kadaj v kočijah, rabijo konje za obrt ali trgovino ter jih navadno le ob nedeljah spregajo pred kočije; takih bi se torej ., ,.-. obdačiti ne moglo. Konečno je pa v Ljubljani še troje kočij, ki slutijo le v reprezeatacijske nam ■ . in katere bi morale bržkone tudi biti izvzete od' davka. Davek od 6 kočij pa bi bil tako neznaten da res ni treba merodajnih krogov, ki imajo obilo druzega nujnejšoga in važnejšega dela, nadlegovati z zahtevo, naj bi se pečali tudi s tem vprašanjem. a Potrebno se mi pa zdi — pravi poročevalec — proti nasvetu g. obč. svet dra. Gregoriča zavzeti tudi v obče svoje stališče. Tu moram pa naravnost reči, da so zahteve, kikor ona po upeljavi luksusnega davka na kočije in jahače, pač jako hvale/, n predmet za demagoge, ki si ž de po ceni pridobiti popularnosti pri širjem občinstvu, katero se vnetna za visokodoneče fraze, da so pa naravnost škodljivo v narodnogospodarskem oziru Upel java lukausn^a davka bi namreč marsikoga napotila, da bi prodal konje in kočije, s tem pa bi mnogo denarja, katerega ljubitelji konjskega sporta trosijo za konje iq kočije, odr.egnjenega bilo prometu, kar bi gotovo škodovalo obrtnikom in kmetovalcem. Zlasti posledoii bi bili prav oh ut.no prizadeti." Govornik pojasnil je še obširno slabe pofltedice nasvetovanega luksusnega davka za kmetijstvo in konjerejo ter konečno predlagal, naj občinski svet njegovo poročilo vsame na znanje Občinski svet vzel je potem poročilo brez debate na znanje. Ko je zopet župan Hribar prevzel predsed stvo, i/vrnila ee je volitev kur it on j a v z m is u § 1 J, statuta za višjo dekliško šolo. Načelnikom kurato rija bil je izvoljen c kr. višje gimnazije ravnatelj gosp Andrej Senekovič, člani kuratoria pa gg, dr. vitez Bleivveis-Trs teniški, mestni uči telj Jakob Dimnik, c kr. učiteljišča ravnatelj Fran H u b a d , odvetnik dr. K r i s p e r , profesor Frau Orožen in ravnatelj obrtmh strokovnih šol Ivan Š u b i c. V imenu liuančnega odseka poročal je potem obč. svet Senekovič o inventarju mestne občine. Ljubljanske mestne občine glavinsko imetje ,« precejšnje, toda zbrano ni; trtba je je torej urediti in skupiti v celoto. Mestnemu knjigovodstvu se je naročilo, sestav.ti nitaučen, po produktivnih in neproduktivnih objektih ločen inventar v svrho na-j tja posojila za električno razsvetljavo in novo artilerijsko vojašnico. Da se pa inventar koLkn mogoča natančno in zanesljivo sestavi, izvolil je občinski svet sinoči iz ovoje srede tri člane, gospod«-Ravniharja, dr. Stareta in V e I k o v r h a, kateri bido glede ronirvo rajnih ohjnkrnv knjigovodstvu primerne nasvete dajali. Župan Hribar poročal je o odpisu mastnega dolga 120 834 gld. 17 kr. pri mestnem loterijskem posojilu. Loterijsko posojilo imelo je služiti za po kritje izrednih potrebščin iu uravnavo mestnega gospodarstva v obče. Ker je za potrebni vnak?etni amortizačni znesek na vsak način nedvojbeno preskrbljeno, naravno je, da je mestna oblina upravičena, ves preostali kapitsl loterijskega zakluda porabiti že sedaj za občinske potrebe, ne da bi jej bilo potreba misliti na povračilo i^t^ga. Po dogovoru s finančnim odsekom predlaga torej gospod župan: Ostanek dolga pri mestnem loterijskem zakladu v znesku 129.834 gld. 17 kr. odpiše se, ter mej ak tivj mestnega loterijskega posojiia vodi v evidenc ket svota, ki sa je mestni občini izplačala za razne investicije; izplačilo svote, ki bo je za amortizo-vanje vsega pri mestnem loterijskem z«kladu naje tega posojila plačevala vsako leto iz mestne blagajnice, pa se ustavi. Predlog bil je soglasno vzpiejet. Obč. svet. dr. Požar poročal je o odobritvi mestnega retmlacijekega in razširjevalnega načrta z ozirom na 3., 20 in 76. stavbinskega reda za mesto Ljubljano ter po obširni motivne \> po mestnem višjem inženerju D..IF-ju stavil v imenu stav-hii-4. ga odseka sledeče predloge: Ončinski svet skleni: 1) Da se splošni regulacijski načrt, katerega je občinski svet dno 23. jnnuvarja 1806 vzprejel, z vsemi spremembami, ki bo se do a<-daj pri določevanju stavbinskih črt dovolile, odobri, potem pa javno razglasi in po preteku zakonitega roka zopet vzame v pretres, da odda svoje mnenje o morebitnih ugovorih in da ga predloži v odobrenje c. kr. deželni vladi. 2.) Posebej se v zmisln S 20. stavbinske^a reda določi, da se vsaj 30 metrov od pokopališčnega mejnega zidu ne sme nič zidati. 3 ) V zmialu § 75. stavbinskega reda določi se za sedaj splošni način zazidavanja v f osameznih delih mesta tako, kakor ga je izdelal mestni stav bineki urad. Ta nučrt zazidavanja se smatra ob je dnem kot iutegrujoč del splošnega regulacijskega načrta. 4.j Glede določitve regulacijskih črt za oni del mesta, kjer se sezida artilerijska vojašnica, t. j. mej Dunajsko cesto in južno Železnico naroča se mesnemu magistratu, naj da po stavbinskem urada dotični načrt študirati in izdelati, naj ee ozira na mnenje stavbinskega odseka, po katerem naj skuša uravnati glavne prometne proge k obema pr« h doma Čez železnični tir, in da projektuje okoli bodoče vojašnice prostorne drevorede in primerne trge. — Vsi predlogi bili so po kratki debati, katere bo se udeležili gg. dr. vitez 111 e i vv o i s, dr. Krisper in dr. Tavčar, brez spremembe vzprojeti. Obč svet. dr. Stare poročal je o porabi i skupil za prodana zemljišča Podtnroeke grajščine, j ki znašajo sedaj 32 430 gld. Občinski svet sklenil ' je vsled naeveta poročevalca, naj se omenjeni znesek, ki je naložen v hranilnici, z obrestmi vred realizuje in v mestni hranilnici na conto corrente naloži znesek 30.000 gld , od katerega bi se smel za morebitne občasne blagajnične nedostatke porabiti potrebni znesek proti takojšnji refundaciji, ko tekoči dohodki mestne blagajnice stopijo zopet v normalno stanje, ostanek pa in obresti da se določijo za pomnožitev regulacijskega fonda. ObČ. svet. Senekovič poročal je o opustitvi vojašničnega amortuačuega zaklada, kateri znaša sedaj 35 520 gld. 2l*/a kr. Ker je brez dvojbe, da bode vojašnica vedno donašala toliko, da se bode do konca amorlizaone dobe loterijskega potojila, t j. do konC'* leta 10'20 vanjo in vesto« va&i kapital obrestoval vsaj s 4 75% f-klenil je občinski svet po nasvetu finančnega odsdca, da se doslej nabrani amortizačai zak>ad porani, in »ve-r v povračilo onih 20.000 gld., katero si je mestna •občina izposodila iz posoj la 200 000 gld. da jih je va< gla vneti loterijskemu v.nkiadu ; ostalih 15.520 gld. 21' j kr pa naj se rezervira ta prenaredbo mestne dvorane, gle d o kare re bodo g. župan v krat k'm stavil primerne predloge, in za druge unju^jši tekoče potrebe. O i leta 1897. počenši pa sa bode Bačel nabirati nov auinrtizačiu zaklad mestne vojašnice. Obč. svet Gogola vprašal je gospoda žu pana, keko stoji zadeva gVde novega 3% diživin ga posejila; po pojasnilo župana Hribarja pa ei pridrži v tem oziru poseben predlog za današnjo sejo. ObČ. svet. Kosa k omenja, da se na Sadnem trgu dogajajo velike nerodnosti in da je pre-kupovaoje zopet, v polnem cvetu; Bftregadelj žfch, da se na sadnem trgu namesti redar. Zipan Hribar izjavi, da bodi potrebno ukraoii Obč svet. dr. Majaron o ozarja na to, da eo vhled podiranja „knežega dvoicaM Gospodske ulice eaprte; v istih ulicah jh tudi trotoar po obeh straneh z materijalom založen. Go^pid župan iz javi, da hode tudi v tej zadev« potre bo o ukrenil. Dnevne vesti« V Ljubljani, 2 septembra. — Občinski Bvet ljubljanski) K>t ob činski svet v sinoČtti seji m rešil vsega dnevcega reda, nadaljevala so bode sej t danes ob 7. mi zvečer. EtasVOO včeraj ostalih točk prids na di.e»ni red ša s+oiosttlni predlog obč« svet. Gogole gleda 3° „ driavnega posojila z*1 Ljubljano. — i,Veseli bb Ljubljana!) Prijatelj našega list« nam javlja iz Gorice izredno maslo vest. Slavni slovenski .liloa-f4 dr. Anton llahaič se je j naveličal Gorica tako, kakor so se Gor>čani na ve ličali njeg*. Odkar ho ga odpravili iz malega seme« ničča, pojema njegov ugled; tudi najožji njegovi Komišljen ki so spoznali, da je kot znanstvenik la navaden šarlatan, kot človek pa brez zadostne etične podlage. Tudi goriškemu nadškofu ie preseda Mebnioovo počenja nje, tudi on je spoinal, da Mahnič duhovo žkvga naraščaja ne vagaja nego le pači in to je menda narok, da hoče dr. Mohmč zapustiti soinčno Gorico iu se preseliti v našo megleno Ljubljano, kjer je it več takdi .filozofov kakršen jo on iu kj^r ga bodo MOklaVŠki gospodje »a višji nkaa vsprejoli z odprtimi rokami — čeprav kislega obraba. Z drom. MJmičem d ibi ljubljanski škof na svoj o Hmn moža po svojem ukusu in nic ne dvomimo, da se Jjui^ posreči — pottrohti kranjsko prebivalstvo. — (Umrl) je včtroj popoludne g. soduemn svetniku in poslancu dru. F e r j a n č i č u njegov petuajetletni cvetoči sin Fran c e. Lansko lt-to je dovršil v Ljubljani nižjo gimnazijo, potem pa bil vzprejet kot, jedini Slovenec v c. in kr. pomorsko akademijo na K*ki in se pokazal tu ra vse Btr.ani odličnega gojenca. Prišel je prošli mes^c na počit-uice k očetu na lih d, nenavadno zdravih le in za bvojo mladost naravnost orjaške postave. Zadnji ponedeljek ga je prijel krč v črevesu. Zdravniki so uvi.teli, da bo treba operacije in eo ga vzeli saboj v tukajšnjo bolnico. Priš«! je še zdravnik iz Trsta, ali operacij- ni pomagala. Po hudih mukah je mladi junak včeraj svojo dušo izdihnil na neizmerno žalost svojega očeta, cele rodbine, kakor tudi njenih umogih prijateljev, ki eo z veseljem gledali telesno in duševno r*-.st ljubeznivega mladeniča, ter morajo sedfj odkrito sožalovati radi njegove tako nepričakovane smrti. Pogreb bode jutri ob 5. uri popoludne »z mrtvašnice sv. Krištofa. Hodi mlademu pokojniku lahka zemljica domača! — (Stavbena kronika) Dež. vlada je razpisala rok za vlaganje ponudb za stavbo novega deželnovludnega poslopja nu oju Tržaške ceste in Erjavčevih ulic. Stroški za stavbo so preračunjeni na 200.000 gld. Ponudbe je vložiti do 30. t. m. pri dež. predsedstvo, Zgradba, s katero pe začne še letos, mora biti gotova do 1. avgusta 1898. 1. — Danes se je začelo betoniranje fundsmenta, na katerem ae zgradi zvonik cerkve sv. Jakoba Ta zvonik bo najvišji na Kranjskem. — (Mestna hranilnica v Novemmestu) V mesecu avgustu 185)6. 1. je 54 strank vložilo 22 516 gld. 22 kr., 71 strank vzdignilo 17.271 gld. 25 kr, torej več vložilo 5.224 gld. 97 kr.. 21 strunkam posojil se je izplačalo 9.040 gld.. stanje vlog 300 945 gld. 4l a kr., denarni promet 76 321 gld. 72 kr. — (Deželno pomočno društvo rudečega križa za Kranjskoj razpoši'ja ravnokar s/oje poročilo o društvecem delovanju leta 1895 . v katerem letu si je društvo o potresni katastr« fi pridohilo mnogo z. i log za Ljubljano. Drnš'vo je imelo lani 3 Čaotae člane, 210redn po nekega konja poslani hlapec ni vrnil; splošno e«> je sodilo, da ga je no* t 1 ?. m k i zidar ujo ril iu oro?.o ki ao se noč in dan trud II, da pridejo stvari ua sled. [a končno je DSŠel vrhniški žand .rmerij "ki stražmtšter n<< morilca, nego — hlapca, ne mrtvega in oropanega, nego le nekoliko .mačkastega*. Hia poo je prijatelj dobra kapljice, PriŠed5i v Ljubljano m misel iivinoadravnica, kjer jti bd konj branjen, in krenil proti svojemu domu, na Staro Vrhniko, od koder se je ves skesan vrnil k svojemu gospodarju, — i.Narodni dom v Gorici) Konsorcij 10 rodoljubov jo kupil v nr» d Gorice veliko hišo z dvoriščem in vrtom; tu se prirede* prostori za razli'ne narodne potrebe, zh. sti za posojilnico, za razno šole in za „Sokola*. \ai troški bodo znašali okoli 50 000 gld — (Razpisane službe) Pri cs kr. civilno-sodnem depoaitnem nradu v Gradcu mesto računskega • sistenfa z d bxdki X.I. čio. razndt in mesto praktikanta z ud., u to m letnih 400 gld Za prvo službo je položti jamščino v znesku najnižje plače te vrsto, za obe slu/.bi pa dokazati da je prosilec prestal zrelostni izpit po zvršeni viSji gimnaziji ali realki ali zvršil trgovinsko šolo, za prvo pa tudi ispit iz drž. ručunoznanstva. Prošnje do dne 10. septembra j i>dsedst*u d»ž. eodiAča v Gradcu. sedeli, potegnil sabljo nožnica in rekel : „Sablja je nabrušena! Čs / neto besedo, vas usekam in jed. n udarec zadostuje, da vam prekoljem glavo. Potem je zgrabil prestrašenega civilista za roko in s sabljo nekajkrat vanjo urez.il. — „Dziennik Pulski* javlja, da sta se v Kolomeji dva čistnika v neki restavraciji tako napila, da sta postala nevarna navzočnim gnstora Natakar jima ni hotel dati več pijače. Častnika sta se ga lotila s (-abl;ama, valed česar je natakar bežal, Jednu častnikov je bil tako vinjen, da ni mogel is dvorane, dru^i pa jo hitel za natakarjem in ga ujel na ul ci. Udrihal je toliko časa po natakarju, da je ta brez zavesti iu ves krvav obležal na ulici. * (Kako se preminja pesek v denar ) Tj težko stvar in pogodil propadli trgovec Alojzij Uroša v Torinu. Napolnil je namreč razne vtiče in manjšo Bkatljioe s peskom, jih lepo zaue'atil in oddal pod Izmišljenimi n.»slovi na žalesnico, izjavivši na VOS* nem 1 stu, da j« vsebina kdo zna koje dragoceno blago. Na temelu oddanih potrdil železnice in reco-pisov j.t prosil pri raznih trgovcih pa ojils, „dokler mu naslovniki ne pošljem denarja ?a poslano blago" in ostavil je dotičnim trgovcem železniško listke v ■astavo Na ta način prusleporil je lepo svotico denarja Slednjič pa {e prišla Stvar na dan, kajti železniški upr«vi videlo se je čudno, da ni bilo najti niti jfda^ga naslovnikov, na koje no bile naslovljena sfa'lje Odprli eo p^šdmtve in našli v njih pesek in drobno kamenje. S)d;šče je nagr.ohlo izumitelja Čudeža, po k"jem se sorerainja pesek v denar, a 18 me8SOi zapori. Slovenci in Slovenke! ne zabite družbo sv. Cirila in Metoda! Za družbo sv. Cirila in Metoda je podaril g. primarij dr. Vincenc Gre goric lo gl I. m^-sto ienea na ('isto svojomn nečaku Prancu F-rjan'-iču, sinu g drž. poslanci dr, Perjandiča B i^ plati I Đ agajniltvo« Uredništvu našega lista h.i poslali: Za družbo sv Cii'ila in Metoda: Gospo lična An. Kraje v Grahovem pri Carknic i l kron 14 v.u, nabrane v vesnli družba: mej drugimi darovni je g. Kavčič 11 kron. — G I v m (« r u d h n, posestnik in trgovec na Jeličinem iu j>n Idriji 4 kr'>ne, k'»t .dobljeno stavu". Skupaj 25 ki o a 14 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalks in DJib nasledniki l * (Gališke idile.) Vojaštvo si skuša na najrazličnejše načine piidobiti spif .šne simpatije. „Kurjer Lwowskiu por« i.i, da so to dni v Lovenhockovi restavraciji eedt či častniki glasno in provokatorično razpravljaii o vzvišenosti vojaškega stanu in o za-irk« rniiHti tiste druhali, katera se skupno imenuje „civdisti". Poročnik Karel lLdnecke 05. pešpolka je bil posebno g I o in da dokaže dejanjski, kako prezira civiliste, stopil je k mizi, kjer so civilisti Dunaj 2 septembra. NemŠkoliberalm stranka je skrajno rasborjena zaradi govora i namestnika i \w\wx na li atoližkem shodu v Sol-I Dogradu. Levičarji smatrajo to kot dokat, da namerava vlada ststaviti pro tili bera1 no diV.avno-sborsko večino, Solnogr.ad 2, septembra, Katoliki shod jo sklonil, poljedelskemu ministra Ledeburju zahvalo, da je predložil državnema zboru načrt o kmetijskih zadrugah, in prositi finančnega ministra Bdinskegs, naj centralo teh sadrug na Dunaj a izdatno dotira, Potrebni dt nar naj se dobi potem pri svižanju borznega davka. Shod je daljo zahteval, da hodi vero-nauk obligatnu pri maturi in da imej v komisiji S88t0pnik škofov glede VSeh predmetov isto pravice, kakor \si drugi člani komisije. Učenci slabega vedenja in nereligijosnoga mišljenja, naj se od mature i/AljuMjn. (iled ljudskih šol je sh ul EShttival, da morajo biti konfesionalne in da imej jedino cerkev nad/nrstvo. PetGl'burg; 2. septembra. Ni potovanju v Vratislav iu v Pariz spremljal hode carja prvi pomočnik Lohanova, tajni svetnik Si s k in. Carigrad 2. septembra, Sest največjih vojnih ladij, jedna avstrijska, jednu nemška, jedna rusku, jodna italijanska in dve angleški, so priplule v Bospor la ost mejo pred Carigradom, zunaj Bospora pa stoji pet velikih ruskih vojnih ladij. Narodno-gospodarske stvari. — VI. shod avstrijskih gostilničarjev aa vrsi dno 21., 22«, 23. in 24 septembra 1806. v lšai. Mej 10 točkami vzporedovimi omenjamo: a) Prireditev razstave za kuharsko umetnost na Dunaju 1. 1807.; h) poročilo u ureditvi zaloge mešanega blaga in trgovine s pivom v steklenicah; c) povikšanjo dvvka na pivo; d) ursdltSV mero-ektistva (sodomeratva); e) postopanja društva potujočih trgovcev. Prijave je do 15 septembra poslati na osredno pisarno /aveze avstrijskih gostil- ničarjev na Dunaju I., Naglergasss i. V »pored in prijavnica no lahko pnghdata v pisarni trgovake iu obituisko zmotil cu v Lpildjmi. Za prebivalce mest, uradnike Itd. Proti tež- ■ kclrm prebavi jen j o in vsem nasledkom mnogo«'a sedenja m napornega dnftovnega dela je oprav neobhodno potrebno domače edravllo pristni „BlrtJl-ov Soiillitr-pra-.ek", ker upliva na pr* bavljenje trojno iu oravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja l gld. Po postnem po-VSetjl razpošilja to zdravilo vsak dim lek r A. MObb, C in kr. dvorni zalngatelj, na DUNAJT, Tuohlanben 9. V lekarnah na o. . ' i ' nm /:diti v.iti MOUi «v preparat, za-tnamo an /. varnostno znamko in podpisom. -i (17-ej—1*2) IcvrŠilue ul I Hkttelcn&JvMe drtusbe: Antona Žagarja posestva v Iski va*f, ('"Mena L4.460 gld., duč fi. septembra in 10. oktobra v Ljubljani. Janeza Laha setnljilca v Oradilkem dne1 7. septembra in v. oktobra v Ložu. Meteorologično poročilo. "o. Ji Čas opazovanju Stanje barometra v mm. lempe-ratura v C Vetrovi Meh o itfoirtna v mm. t 94 arah 1. 9. zvečer :'«;'.» 15 0 ul. sv/li. jasno 2. ■ 7. k j nt raj 2. popol. W6*a 7flft-0 i2-r> 20*2 bi. SVzIl. si. jzab. skoro jas. oblačno 00 Srednja včerajšnja tomp ra*ura lf>0°, x& 1 i* Do r malo m pod t Dr. ^Yif; ; pogreb pa se b titek dne ,1. septembre 01 .'». uri popoludne. (9914) V Ljubljani, dne I. septembra 1898, Mesto vaacojca posebnega naznanila. Vonol se hvaležno odklanjajo. Hiša št 4 v Kurji vasi katera je posebno za eo.stilniSki obrt pripravna in v kateri B6 tudi si daj gr stilna nahaja se iz proste roke takoj prodd. Natančneje po poizve pri posestmei Iti - o rifi Boritllllc sami. [8880 •>) a^HsHMai ^ ae dobijo vsak dan v gostilni „Pri zlati ribi* ZESiloje -ulice stav. ©. (2» 11 —6) Franjo Rozman, gostilničar 'Hi laiain»Mitiji i i ii' i i trt (pomnoženi rt'MtltiicljNkl tok.) steklenica 1 gld., Tj steklenic 4 gld. Bi rabi se za drgnjenje v kropijo konjskih udov. Ta cvet, mnogo let po iftknlenih livinoedrav« m k d; in od praktičnih poljedelcev primani kot i-rccilen, lajša otrpno-loit konjakih udov ter •inil v krepilo prai in v reitit'acijo (oflvr-btenje) p; kakem tru-dapoinem delu. Skušena redilna štupa za živino za konje, rogato živino, ovce, prašiče itd Rabi se skoro 40 ltt ------ir~.-v4)J z nrvjboljšini vspehoa iseinoma po blevib, ako atvinće ne r.ore j'.sti; zboljiujj mleko, jč Zametek z rabiluitn ;$ navodom vred v. Ija 50 kr , B zametkov z rab ilni m navodom samo 2 gld. j Pri pO rode in razpošilja na vse strani s prvo postu lekarnar TJbaid pl. Trnk6czy Ljubljana, Kranjsko. (2160-29) Žigu "bije na s t si "bile. ~>r-*$ 2 prstana (jeden potočen) v nedeljo rine" 23. avgusta od Z*>. lenega hr-ba do Glavnega trga. Prosi se. oddati m v upravništ. ti nSlov. Naroda- proti plačila. (2912) Domača učiteljica" so tnl*4>| vaprejme v prijaznem trgu na Spodnjem Stajereketti za poučevanje za ljudske Sole in na glasovirjn. — Vo'i s-e uva pri upruvnišUu „S'ov. Naroda". (2909-1) najmočnejša naravno arsen in železo so ti r -žuioća mineralna voda (2717-n priporočevana od prvih medicinakih avtoritet pri: anemiji, klorosj, |»ol(nih, živčnih in ženskih holi-ztiili, malariji i. t. i Pitno zdravljenje uporablja se ceh leto. Zaloga v vseli trgovinah z mineralno vado in v lekarnnli, aaro C v največji izberi iu po najnižjih cenah trakove k vencem z ali brez napisov v vseli barvah (*9ll— 1 4—6 dijakov od 10—H let starih vzprejme 10 v stanovanje In na hrt.no. N'a ra i ■'.. <> jo gl.isovir in instrukcija pod moškim t a d (1 iratvom. — Već. se 1/.v0 pri iipri«\nistvn „tšlovemkega N.ir • 'bi". 8894—9) I VI21T NI C £ priporoča „Narod u a Tigkarna po nizki oeni. TU Usojam se, slavnemu občinstvu naznanjati, tla sem Otvorll na Poljanski cesti štev. 31 iko zaloiro raznovrstnih koles? (278(j—8) stare gostilne „Prl tislarjy" v Kolodvorskih ulicah v Ljubljani da aom to ataroznano biio /. vsemi pritiklinaml od prejšnje laat* niče kupil in da bodem vodil gostilniški obrt tudi gled6 prenočite po stari šegi, po nizkih cenah in z izborno postrežbo. Za obilen olusk se torej s tem u L-~ (2906 i ano priporočam, gontiluičar posebnu priporočam najfinejša pfigr „Styria"- kolosa *1S^U katera so obče jako priljubljena iu kot. izvrstna poznata, po najnižjih, conah. <>l>i ibijeim, dobro obranjena „l,neiiniatik"d{ol<'sn pinilajinii po 7O—10O gld. Ravno lam nabaja se n.elinni^ia «I<-!mvuIc», in se pr.vzemajo vsa v to stroko spadajoč« popravilu. K obilnemu nakupu be prinoruču Franjo Čuden Ii)nhliiiiiM u i;i r ili j I Vel i F .11 »-Mini Ir«. llk^a,^^^ Preizkusili in priporočili so 1 znamen ti možje medicinske vede tinktura z& želodec lekarja P!CC0L!-ja v Ljubljani katera kropča želodec, pospešuje _ prebavljenje in telesno odprtje. Stelclsnlca lO lcr. (9886—9) ii steklenic i gld. Poltna teapoli^jatev se vrsi v BabaJflkOi po 19 steklenic a 1 gld, M kr. it ti. - postni zaboj s 66 steklenicami velja l» gld, 86 kr, PottaittO | biča naročitelj. Za bližajočo se setev priporočamo svojo jga&JT" zaja.mčeiio čisto T z najvišjimi darili odlikovana Thms-Uino moko (is k Hi Tli«»ilillN-#,illoff> z zajamčeno vsebino 15 —17%, citratnoraztopljivo fosforne kisline m 85 10O»0 fine moke. Haprekoisno gnojilo za vso vrste žit, seaaih in aatib pridelkov, za deteljiiii in luccrnska polja, vinograda nasiule h molja in sočivja, po-selmo t>:i /a gnojenje senn?.«-ti| pripravno. Najboljšo, najuspesne.lfte m najoooejiie foaforoklsllno gnojilo prekosi poaebno glede trajnega aAinka vso suporfoafato. Vsebina ritratnoi*a'dopQive fosforne kisline so Jamol, slu(\ijno manjkajoi-a količina se povrne. ^rt(J,r,~9^ 8 cenilniki, strokovnimi spisi in drugimi željouiini razjasnili je eadovol|ao na nalogo Prodajalni bnran fosfatne giu čeških Thomas-zaloo v Pragi Marijine ulice 11. Ur/.(»javni naslov: Thomaavverke, Prag. Telofou 1414. lutoriirbunski »klop. I Izdajatelj in odgovorni urednik: Juaip Nolli. Lastnimi iu tisk „Narodno Tink urno".