8 Naše- NOVINE 10- septembar 1979 Slovenska stran PIŠETA IN UREJUJETA: Lojze Košorok in Pavla Gruden IRAŠKA NAFTA ZA JUGOSLAVIJO BEOGRAD "Jugoslavija se lahko opre na Irak kot trden in stabilen vir oskrbe s surovo nafto". je izjavil novinarjem iraški minister za plan in predsednik iraškega dela mešanega komiteja za gospodarsko in /nanstveno-tehnično sodelovanje med državama Adnan Husein Hamadani. Te dni se je v Beogradu pogovarjal s kopredsednikom mešanega komiteja in podpredsednikom jugoslovanske vlade Andrejem Marincem. VELIK IZVOZ "METALNE" MARIBOR - V polt-retjem desetletju svojega poslovanja se je kolektiv delovne organizacije "Metalna" s svojimi izdelki uveljavil že tako rekoč po vsem svetu. Njegove izdelke poznajo že v petdesetih državah na vseh petih celinah. "Metalna" namreč izvaža toliko, da nanese to v njenem celotnem prihodku petino. Letos bodo iz te mariborske delovne organizacije dostavili svojim kupcem za skupaj dvanajst milijonov dolarjev svojih izdelkov, zvečine razne opreme in dvigal. Skupaj z drugimi jugoslovanskimi organizacijami bo "Metalna" letos poslala Iraku opremo za hidrocentralo "Hemren", opremo za irigacijske sisteme ter gradbena dvigala. V Sovjetsko zvezo bo poslala dvigala za mostovne konstrukcije ter dviala velikih nosilnosti (po 160 ton). Razen tega sodeluje pri opremljanju hidroelektrarn v Nepalu in Bagdadu. 41.000 TOVORNJAKOV IZ MARIBORA MARIBOR - Tovarna avtomobilov in motorjev je v dvajsetih letih po tistem, •ko so v njenem poskusnem oddelku izdelali prva prototipa komercialnega vozila TAM 2000, dostavila svojim kupcem doma in na tujem 39.000 teh vozil različnih tipov. S proizvodnjo 2.000 vozil, načrtovano za letos, se bo število teh popularnih tovornjakov, izdelanih v Mariboru, povzpelo na 41.000. PRAZNIK ŽETVE, KRUHA IN POGAČ Turistično društvo v Plenšaku je tudi letos priredilo zanimivo turistično folklorno prireditev "praznik žetve, kruha in pogač". Nekaj tisoč obiskovalcev si je ogledalo, kako nastaja kruh - ogledali so si žetev, mlatev in peko kruha in pogač. Seveda so lahko dobrote tudi pokusili. Domače gospodinje so se izkazale pri peki najrazličnejših vrst kruhov in pogač, seveda pa je bilo tudi prekmurske gibanice dovolj. Uspela prireditev, ki je obudila stare kmečke običaje, so popestrili s tekmovanjem vleče vrvi, v katerem so bili zadružniki najmočnejši, domači fantj e pa so pokazali, da še znajo hoditi s štrkolami. TRINAJST PAROV na letošnji Kmečki ohceti, V Ljubljani so se poročili: Slovenski par Marinka Šmalc in Franc Prelesnik iz Ribnice, pomurski par iz Beltinec, Katarina Smej in Franc Žižek, makedonski par iz Strumice Vangelica Milenkkova in Dimitrije Anastasov, slovenski par iz Celovca Marija Tischler in Valentin Hartmann, hrvaški par z Reke Iva Radetič in Miljenko Raucher, avstrijski par iz Celovca Marija Schoffmann in Valentin Mitterdorfer, srbski par iz Beograda Zorica Djurkovič in Dragan Alavantič, češkoslovaški par iz Bratislave Katarina Uhrova in Lumir Machek, italijanski par iz Parme Carla Carnerini in Barbara Ferraboschi, zahodnone-mški par iz Leverkusna Gertrud Anna Meurer in Manfred Benhrendt, zahodnonemški par iz Wiesbadna Elizabeth Mechtild Pohlschmidt in Wolfram Richter, švicarskipar Beatrice Staub in Max Bissig, ter sovjetski par iz Tbilisija Maja Chikhadze in Georgij Lackhisvili. Kako so živeli Mladi raziskovalci proučjejo, življenje naših prednikov - Znanstveniki so pokrovitelji ŠENTJERNEJ, - V Šentjerneju se že nekaj dni mudijo mladi raziskovalci, udeleženci 5. mednarodnega raziskovalnega tabora, ki ga vsako leto pripravijo republiško gibanje znanosti mladini, republiška raziskovalna skupnost in drugi. V taboru, ki ga kolektivno vodijo znanstveniki najrazličnejših znanstvenih ved na čelu z vodjo centra za arheologijo pri Naronem muzeju v Ljubljani. /nanim raziskovalcem dr. Vinkom Šribarjem. dalje s predstavnikom republiškega gibanja znanost mladini Andrejem Jusom. sc je /bralo 60 dijakov, študentov ter njihovih mentorjev. Nekdanje področje arheoloških raziskav, ki jih je pred leti začel na staroslovanskem naselju Otok pri Dobravi, kasnejši Gutenvverth. dr. Vinko Šribar. so danes razširili še na področje geografije, biologije, etnologije, kemije in fizike. Letošnji tabor je poleg svega dobil še eno izredno pomembno razsežnost. Raziskave so razširili tudi na področje teme. ki zajema splošni ljudski odpor "Nič nas ne sme presentiti", kar daje njihovemu delu še večjo veljavo. Pri tem imajo seveda največji delež biologi, fiziki, etnologi in kemiki, ki raziskujejo energijo, zdravje, prehrano in vodo. na šentjernejskem polju. Glavni namen tabora je v tem, da se pri bodočih slovenskih raziskovalcih spodbudi zanimanje /a /godobinsko dediščino starih Slovenov. ki so v davnini živeli na tem zgodovinsko izredno razgibanem ozemlju. Prav gotovo bodo prispevali velik delež tudi k osvetljevanju naše zgodovinske preteklosti, navad in običajev naših prednikov in njihovih kulturnih dosežkov. Raziskave, ki jih bodo kompleksno nadaljavali tudi v prihodnjih letih, bodo v povsem drugačni luči prikazale staroslovansko naselje, ki je n eprecenljivega kulturno zgodovinskega pomena. Ob šolanju mladih raziskovalcev se tudi ostri njihov čut in odgovornost do zapuščin naših prednikov in drugih prebivalcev, ki so kdajkoli živeli na dolenjskih tleh. Kar po domače... Ameriška kultura: pogled na sedemdeseta leta V Beogradu, na levi obali Save, poleg Muzeja sodobne umetnosti, se te poletne dni odvija svojevrsten spektakel, edinstven in nenaveden. Dogaja se pod ogromno geodezijsko kupolo, ki so jo nalašč za to priložnost postavili v Beogradu, reče pa se mu "Ameriška kultura - pogled na sedemdeseta leta". To je prva postavitev te ameriške razstave v svetu. Septembra bodo kupolo z vsemi ceremonijami vred preselili še v Zagreb, nato pa bo v naslednjih dveh letih potovala širom po Evropi. NAJVIŠJA UNESCO NAGRADA Med 236 učenci šole "Adam Bohorič" v Brestanici, ki se je udeležila likovne razstave v UNESCO natečaju za neuvrščene, je bila izbrana med 3850 deli iz 41 držav sveta izvrstna risarka, odličnjakinja v šoli, ki ji je podelila tudi knjižno nagrado in pohvalo za vsestransko delovanje. Takole pravi ta list naše.gore, ki se je kar sama odločila za likovni krožek v katerem so učenci višjih razredov: "Rada rišem, motive ne izbiram, saj prihajajo kar sami. Zanima pa me, kakšna bo nagrada". Temno zagorela desetletnica, tretješolka STANKA KOZOLE, je izbrala motiv dneva mladosti in na risalnem listu zajela vso radost, valovanje in barvitost na stadionu ob Titovem rojstnem dnevu. Bila je to velika zelena ploskev, v perspektivi dobro zajeto občinstvo, folklorne skupine v prvem planu in ob strani pisani baloni. Kar se tiše njene bodočnosti, se je pa takole odrezala. "Učiteljica bom. Bom pa stroga. Hočem red." TITOVO VOŠČILO BOŽIDARJU JAKCU BEOGRAD ■ Predsednik Josip Broz Tito je brzojavno voščil slikarju Božidarju Jakcu za njegov 80. rojstni dan in dolgoletno ustvarjalno delo. V voščilu je poudaril, da je Božidar Jakac s svojim plodnim umetniškim delom in vso dejavnostjo obogatil družbene in . estetske vrednote našega časa. Še posebej pa predsednik Tito omenja Jakčev osebni prispevek revoluciji in socijalistični skupnosti. Akademiku Božidarju Jakcu, slikarju, grafiku in portretistu predsednika Tita so voščili še Sergej Kraigher in Lidija Šentjurc, Stane Dolanc, Viktor Avbelj, France Popit, Milan Kučan, dr. Anton Vratuša, Mitja Ribičič in Janez Vipotnik. TRIDESET LET VEVŠKEGA VRTCA za nas vredno pomisleka. Vzgojnovarstveni zavod Vevče je pred dnevi proslavil 30-letnico obstoja. V tovarniškem vrtcu je pred tridesetimi leti dobilo varstvo 27 malčkov, sedaj pa ima zavod v treh dislociranih-enotah 753 trok vseh starosti. V treh jasličnih oddelkih je 54 dojenčkov, v ostalih oddelkih je še 569 malčkov, 140 otrok do 14. leta starosti pa je vključenih v oddelke podaljšanega bivanja. Kljub vsemu pa jih kot vse ostale vrtce pestijo prostorske težave. Da pa ne bi bilo povsem prikrajšani tisti otroci, za katere v vrtcu zaenkrat še ni prostora, jih dvakrat tedensko s kombijem pripeljejo v vrtač iz vseh oddaljenih krajev (zlasti iz- Besniške doline) v okviru 80 urnega programa za petletnike.Na proslavi, ki so se je udeležili tudi starši, od katerih so pred leti mnogi tudi sami preživeli otroštvo v tej ustanovi, so otroci prikazali potek dela in njihovo življenje v vrtcu. Moder človek raste iz svojega začetka, trdi tibetska modrost. Izgleda, da se nekateri celo rode s to modrostjo... Pred 28 leti se je začela življenjska zgodba slovenskega dečka, ki je s čvrsto voljo in z vztrajanjem dosegel tak uspeh, da ga moramo zapisati v zgodovino avstralskih Slovencev. .Junak te zgodbe je g. GEORGE MILTON CU J ES, sin nam vsem dobro znanega rojaka in narodnega delavce ga. Jožeta Čuješa. Mali Jurček je bil že od zgodnjih let vzgajan v slovenskem duhu. Njegova mati, po rodu Leitvanka, obvlada slovenščino boljše kot prenekatera Slovenka. Za to se je seveda potrudila naš Jože, steber Triglavske skupnosti v Svdneju. Jurček je že v osnosvni šoli pokazal, da "bo nekaj iz njega", saj je šolo smatral za čisto resno zadevo. Bil je vzoren učenec in tudi z vedenjem ni pravil niti staršem niti učiteljem nikakršnih težav. Od 1956 do 1968 je obiskoval Trinity Grammar School (Church of England), kjer si je pridobil naslov School captain 1. 1968, captain of cricket 1967 in 1968, captain of football 1969. Igral je rugby v Combined Association School's Rugby moštvu, in cricket od 1967-68. V letih 1962, 1966 in 1968 je prejel Citizenship Prizes na osnovi Rhodes scholarship; v letih 1967 in 1968 je urejeval šolski časopis a veliko maturo je položil 1. 1968 in istočasno tudi dobil štipendijo za šolanje na univerzi. Od 1. 1969 do 1973 je študiral ekonomijo na sidnejski univerzi in s častmi diplomiral. Leta 1974 in 1975 je študiral na New England Univerzi, kjer je leta 1967 sprejel učiteljsko diplomo. Leta 1977 je na sydnejski univerzi čital moderno zgodovino in si pridobil naslov Master of Arts. V kratkem bo prejel diplomo za Šolsko administracijo, ki jo je študiral v Armidale college of Advanced education. Na NSW univerzi sedaj študira Education Research Methods, kar je del študija o šolski administraciji, in ko bo to skončal, bo prejel naslov Master of Educational Administration. Sicer mu je pri skrbnih starših bilo takorekoč postlano z požicami, ker pa ni lenega rodu, saj smo Slovenci vsi delovni, si je ob prostem času, ko je obiskoval gimnazijo, že začel služiti košček svojega hruha. Delal je na cesti, pomagal zidarjem, in celo v mlinu si je vadil mišice, da bi se praktično spoznal z življenjem. Po šolskih urah je čistil pisarne, šole in celo hotele. Vozil je dvigala in delal kot vratar v raznih sydnejskih palačah. Tako se je ob težkemu delu in pridnemu učenju pripravljal za svojo poklicno življenjsko pot. Resnično, znal je pljuniti v roke kadarkoli se mu je ukazala prilika, a kadar ga je poklical študij, je pozabil na vse drugo. Nikdar ni bil polovičar. Tudi danes se ob prostem času (kako si ga le ustvari?) udejstvuje kot dobro volj ni delavec na socialnem polju. A vsako nedeljo, že iz otroških let gre k maši, ne da bi kdaj izostal. Če dodamo še to, da se je za časa študiranja □ženil, in da ima s soprogo 3 otročičke v starosti od 4,5 in 7 let, lahko mirne duše rečemo, da sta oba občudovanja vredna. Njegova sopt %a študira na New Englan Univerzi za naslov Bachelor of Arts. Torej sta oba v ponos ne samo svojim otrokom in staršem ampak tudi vsem Slovencem. Tukaj zgodbe še ni konec. Poglejmo kako teče njegova kariera. 1971: Appointed Research Assistant - Department of Economic History, Sydney Universitiy, 1972: Appointed Assistant Master, Trinity Grammar School 1975: Appointed Boarding House Master - Founder House 1978: Appointed Subject Master, Department of Economics and Commerce. Kot Housemaster v Founders House, ki je največja Boarding House ža študente v Viktoriji, in sicer v Willers Hill šoli, ene najeksluzivnejših šol anglikanske cerkve v Avstraliji, ima ogromne odgovornosti. Od prevega leta osnovne do zadnjega razreda višje šole bo v vsakem pogledu odgovoren za šolanje in vzgojo 55 učencev, ki prihajajo iz raznih dežel: South Islands, Nova Zelandija, Hong Kong in celo dva Jugoslovena. Ker je to šola za moške in ženske dijake, bo njegovo delo brez dvoma toliko težje in odgovornost še večja. Ker se ta šola šele gradi, ima g. George Čuješ razen ostalih dolžnosti tudi dolžnost izbrati in imenovati učitelje, ki bodo v tej novi šoli poučevali. Razen tega je odgovoren tudi za koordinacijo vsega pouka, kar ni šala. Kaj naj porečemo? _ George Hamilton Čuješ, M.A., B.Ec. (Hon), Dipl. Ed., M.A.C.E., J.P. in v kratkem Dip. Ad., iskreno čestitamo in želimo vam in družni vse najlepše v bodočnosti. Pavla Gruden S KRSTOM IZVEZDOM U SLUŽBI NARODA Prota Milan Smiljanič Ponašanjem koje poziva na prijateljstva i duboko poštovanje, prota Milan Smiljanič je stekao poverenje naroda. Kao čoveka koji o svemu ume da govori jasnim i tečnim jezikom rado su ga prihvatili i slušali i seljaci i akeademci. I sa jednima i sa drugima je lako uspostavljao kontakte i sticao njihove simpatije. Kao retko ko umeo je da se približi narodu i da oseti njegovu dužu. Politički protivnici su se najviše plašili njegove snažne reči, koja je u svakoj prilici umela da uzbudi i raspali mase. Negde tridesetih godina Milan Smiljanič, kao gostujuči sveštenik i tada več poznati radikalski prvak, prisustvovao je velikom narodnom saboru u selu Bjeluši. Sabor je bio povodom osvečenja spomen-ploče, podignute ratnicima palim u prvom svetskom ratu. U govoru koji je tom prilikom održao sveštenik Smiljanič je, da bi ilustrovao kako su se tadašnje vlasti odnosile prema porodicama izginulih ratnika, opisao slučaj jedne seljanke sa Zlatibora. Vida Markovič, domačica iz sela Alina Potoka obratila se tadašnjoj invalidskoj komisiji i zatražila invalidsku penziju koja joj je, kao samohranoj majci, po tadašnjim propisima pripadala. Komisija je pronašla da je ona zdrava i da- ne treba da prima invalidinu. Seljanka sa Zlatibora je rekla da se komisija prevarila: ona ne može biti zdrava jer nema srca, njeno srce su sinovi koji su ostali na bojnom polju. Upravo zbog toga što je "umeo s narodom", što je imao razumevanja za svačiju nevolju, prota Smiljanič je vazda bio i spreman da pomogne, da učini sve što je u njegovoj moči i u granicama zakona i moralnih kormi. Kao čoveku koji se s krstom i mantijom našao u samim vrhovima vlasti, često su mu se obradali i ljudi "iz njegove struke", tražeči da interveniše u raznim slučajevima. BOL ZA NJIVOM KRAJ MORA VE Kada je bio ministar poljoprivrede u vladi SR Srbije, došao kod njega prota Milutin iz Kusatka i zatražio da sa njim kao sa starim poznanikom nasamo razgovara. "Ušao on, tako, kod mene u kabinet", seča se prota Smiljanič, "i pita: čuje li nas neko? Ama ne čuje, kažem ja, vrata su tapacirana, govori slobodno. On primače stoli cu bliže meni pa mi onako na uvo kaže: Slušaj, oče proto, mislio sam da te zamolim da mi pomogneš: hoče vlasti da mi u ovoj agrarnoj reformi uzmu onu njivu kraj Morave, tamo kod Palanke. A ja mu kažem: oče proto, mi sveštenici treba da se mirimo s agrarnom reformom, jer znaš kako je Hristos rekao: 'Ako hočeš savršen da budeš, poštuj boga i oca i na kraju razdaj sve svoje imanje siromašnima pa uzmi krst i podi za mnom'. "E, moj oče Milane", uzdahnu prota Milutin, "znam ja šta je rekao Hristos, ali ni ti, ni Hristos ne znate kako je dobra ona moja njiva u Jasenici. Hoče da mi je oduzmu i samo me srce zaboli kad pomislim da če tuda biti". Na primedbu da je prema igumaniji Varvari iz manastira Ljubostinje imao više razumevanja, prota Smiljanič kaže: Manastiri koji su imali istorijski značaj agrarnom reformom su dobili po 30 hektara zemlje za sopstveno izdržavanje. Manastir Ljubostinja nije oglašen istorijskim pa mu je ostavljeno samo 10 hektara. I igumanija Vardara, upravnica manastira došla jednog dana kod mene kao ministra da moli za pomoč. Mislim ja šta ču i kako ču, pa rešim da idem kod Tita. Najavim se i on me primi. Kažem zašto sam došao, objasnim mu da se radi o manastiru istorijske vrednosti na čijem imanju monahinje gaje voče i imaju vinograd. On prihvati moje objašnjenje i napisa da se i taj manastir proglasi istorijskim. Tako su i Ljubostinji ostavljene najbolje njive, i vinogradi sa kojih proizvode odlično vino. Svake godine igumanija Varvara i meni pošalje po jedan balon, jer kaže da je mojom zaslugom manastiru ostala ta zemlja". MOSTIZMEDU VERU- JUČIHI NEVERU-JUČIH Odmarajuči se u svom prijatnom domu u selu Ravnima, uvek okružen svojim komšijama, bistrim Zlatiborcima sa kojima je uvek umeo da podeli radost i Jugu, prota je ispričao kako je kao ministar i potpredsednik Prezidijuma Skupštine Sr. Srbije uskladivao odnose izmedu Crkve i Partije. "Ja nišam mogao biti zvanični predstavnik Crkve, jer kao običan parohijski sveštenik nišam mogao da rešavam te stvari; ali sam uvek kad se radilo o nečemu što se tičalo Crkve ili vere, išao u Patrijaršiju i pitao: hočemo li ovako ili onako? I tako oni iznesu svoje, ja kažem svoje i onda nademo put i način kako se to može rešiti. U tom pogledu sam bio neka vrsta mosta izmedu komunista i nekomunista, ili, kako sam i drugu Titu često govorio, održavao sam vezu izmedu verujučih ineverujučih". Objašnjavajuči zašto je tako postupao, prota kaže: "Govorio sam uvek, a i sada to kažem: svejedno je da li je neko komunista ili vernik - pravoslavac, Musliman, Jevrejin ili katolik. Važno je da li je čovek. Ako je čovek, ja mogu sa njim da drugujem i prijateljujem, bez obzira na to koje je vere. Neosporno je da je sada ovde, u našoj zemlji, bolje nego što je bilo kada su vlast imali redikali, liberali, naprednjaci i drugi. Lično sam zadovoljan onim što imamo. Sečam se ranije nismo imali puteva, vodovoda, kanalizacije i mnogo čega drugog. Tada smo se mučili i vezali "tanko za kratko", a sada imamo svega i zašto ne priznati da je sada bolje nego što je bilo". USPOMEN MRTVIMA, NA KORIST ŽIVIMA Svake godine 22. novembra, na dan pogibije protinog sina Manojla, političkog komesara prve partizanske fabrike oružja u Užicu, na porodičnom groblju pokraj crkve u selu Sirogojnu i u protinoj kučnoj kapeli u Ravnima održava se godišnji pomen umrlim i izginulim članovima ove mnogoljudne svešteničke porodice. Tom prilikom prota Milan i njegov sin Milhailo, takode prota, čitajuči molitvu u kučnoj kapeli, odužuju porodični dug prema preminulim članovima ove velike zajednice. Prota Milan tada činodejstvuje sa epitrahiljom koji se smatra svojevrsnom crkvenom relikvijom. J ugoslo venski zaroblje-nici pravoslavne vere, koji su za vreme drugog svetskog rata bili u nemačkom logoru, napravili su epitrahilj od šatorskog krila kao podloga i svih oficirskih i vojničkih oznaka kao ukrasa. Sa tim epitrahiljom je prota Drago Jankovič iz Sarajeva, takode zarobljenik, vršio službu 11 logoru za vreme rata. Kada se posle rata vratio u zemlju, on ga je poklonio proti Smiljaniču u znak pažnje i sečanja. Prota sada upotrebljava taj epitrahilj samo kad čita opelo nekom od ratnika iz prvog ili drugog svetskog rata, u zriak pijeteta prema onima koji su se borili za slobodu. Drugu j uči sa narodom i deleči s njim dobro i zlo, prota Smiljanič se i učio na narodnoj mudrosti. Kao veliki poštovalac Vuka Karadžiča bavio se i još se bavi skupljanjem narodnih umotvorina. U njegovoj radnoj sobi, ispunjenoj knjigama i raznim časopisima, nalazi se i nekoliko velikih svezaka sa poslovicama i izrekama koje je prota čuo u narodu. U jednoj svesci su pedantno zabeležene i reči koje ne postoje u Vukovom rečniku. Posebno su sredene narodne izreke i aforizmi o ženama. Prota kaže da mu je sugestij u za to dao pokojni Mile Pavlovič Krpa, poznati profesor Beogradskog univerziteta, koji mu je poklonio svoju zbirku aforizama o ženama. Radoznali posetioci protinog doma najradije listaju tu svesku, smej uči se izrekama punim narodnog duha. Tako neumorni putnik, ratnik i narodni poslanik koji je svuda srdačno dočekivan i prijateljski ispračan provodi svoj zasluženi odmor. Iako se povukao pod teretom godine, on se ne predaje. U tišini svog doma preko novina i televizije prati savremena zbivanja i sreduje zapise o svom zavičaju. Sa komšijama koji ga redovno posečuju dogovara se kako če da izgrade most na susednoj rečici. Prota je uštedeo jednu sumu novca koju je namenio za tu svrhu. "Pročitao sam u Koranu jednu suru" kaže prota, "u kojoj se kaže da je Bogu ' najprijatniji i za dušu pokonika najkorisniji onaj spomenik koji služi na dobro živima". (Kraj) OBAVEŠTENJE Izbor Lepotice YUGOETHNIC organizuje izbor najlepše J ugoslo venke u NSW za 1979 godinu. Program izbora održače se u subotu 29 septembra 1979 u Police Boys Club Newtown, sa početkom u 20 časova. Pokrovitelji ove jedinstvene priredbe su: YUGOBANKA, JAT, STOPANSKA BANKA, ADRIATIC TRAVEL, YUTIL, GORENJE PACIFIC, MERKUR OVERSIS, GENERAL TURIST, APOTEKA MESTEROVIC, SAMOPOSLUGA TONI SPIROSKI, BRANA TRAVEL, BALKAN TRAVEL, NAŠE NOVINE, NOVO DOBA I NOVOSTI, I MNOGI DRUGI. POBEDNICE OVOG TAKMIČENJ A DOBIČE VELIKE NAGRADE OD STRANE ORGANIZATORA I OD POSLOVNIH FIRMI KOJE SU POKROVITELJI OVE PRIREDBE. Pobednice odlaze u Perth na finalno takmičenje za najlepšu Jugoslovenku na nivou Australije. Za ovo veče priprema se veoma bogat program: - Izbor Miss personalni, (najlepše Jugoslovenke). - Izbor Charity Queen, - Bogat umetnički program Yugoethnica prilagoden za ovo veče. - Bogata lutrija. - Domača kuhinja sa tradicionalnim specij- alitetima. - Domača i strana žestoka piča. -1 mnoga druga iznenadenja za posetioce. Celo veče zabavljače vas dva dobra orkestra, zabavni i narodni sa svojim odabranim repertoarom. Ulaznice su puštene u prodaju i mogu se dobiti preko naših klubova, putničkih agencija i restorana. Rezervišite ulaznice na vreme, možda ih kasnije nemožete dobiti. Decu ispod 14 godina nije dozvoljeno dovoditi, jer za njih nije ova priredba. Ceo program če se voditi na svim jugoslovenskim jezicima. Devojke koje žele da se takmiče za Miss personality (za najlepšu - Yugoslovenku), još nije kasno, prijavite se na adresu Jugoethnica, 142 Addison Rd. Marrickville, Ponedeljkom, Sredom i Petkom od 8 do 10 na veče. Jedinstvena prilika PROD A JEM ZEMLJU Veoma pogodan plač za gradnju kuče - SOUTH COAST. Plač se nalazi na lokaciji TOROSS HEADS, Lot 1145, Manly St. No. 13 Blok zemlje (plac) se nalazi u urbaniziranom naselju: postoji škola, uvedena je struja, uredeni putovi, vodovod. Oko 100 metara udaljen od atraktivne plaže. Plac se prod;. ■ zbog odlaska u domovinu. Veomk po voh la cena. Za sva obavištenja obratiti se na Tel. 516-4677 (redakcija list ili na adresu vlasnika: M. Dragovič 30 Shaftesbur rtd. Burwood, 2134, NSW.