TOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe ^fjl^ za vojvodino kranjsko.
Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 50 K, na % strani 30 K, na >/4 strani 15 K in na % strani 10 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
8U8. V Ljubljani, 30. septembra 1905. Leto XXII.
Obseg: Soseda Razumnika govedoreja — Poučno potovanje v Švico. — Umetna gnojila vam pomorejo! — Dolenjci in Štajerci ne prenaglite se s trgatvijo! — Kako se napravlja stanoviten in za kupčijo pripraven sadjevec. — Vprašanja in odgovori.' — Gospodarske novie.e. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati.
vec Čez
Soseda Razumnika govedoreja.
XVIII. Oskrbovanje telet.
Doli pri starem Petru je v zadnjem času telet poginilo. Na svet so prišla čila in krepka, dva meseca je izginila njih čilost, postala so slabotna in tužna. Največ so ležala z nazaj vpognjeno glavo. Dobila so drisko, ki se ni dala ustaviti, in čez osem dni je vsaka živalca poginila.
Te nesreče stari Peter ni mirno gledal, temveč je sklenil vse narediti, da se jej zanaprej ogne. Dajal je teletom kamiličnega čaja, potem mleka in žganja, potem zopet kaj drugega. Pomagalo ni vse skupaj nič!
Nato je sklenil poslati po Razumnika. Ta naj mu pravo svetuje, kajti prišli sta zopet dva teleti na svet.	Podoba 84.
Razumnik je prišel. Rebra se dol vlečejo, ker je trebuh Videl je V stelji ravno po- nabasan s slabo krmo. « rebra, giblo in silno shujšano tele.	b trebušna koža.
S paznim očesom je gledal
to tele in njega okolico. Poleg mrtvega teleta je ležalo drugo v vlažnem in temnem kotu, ki je pa bilo tudi že pri koncu. Po stenah je bilo vse mokro. Tla so bila kakor močvirje. Stelje je bilo tako malo, da so živali morale ležati na mrzlih tleh.
a~
a --
„Vzdigni tole še živo tele," veli Razumnik. ,.Rad bi ga bliže ogledal in mu obtipal srce."
Peter je vzdignil napol mrtvo tele. Z velikim trudom je spravil ubogo žival na noge. Žalosten je bil pogled na revše, čez in čez polno nesnage. Velike rjave lise od gnojnice so se poznale po plečih, po trebuhu in
na stegnili. Živalca je silno smrdela.
„Teleta se ni mogoče dotekniti niti s palico," pravi jezno Razumnik. ,,Polno je nesnage in tule na tem mestu mora skoraj v gnojnici utoniti." „Letos imamo malo a. stelje," se opravičuje ~ Peter. ,,S slamo moramo varčevati."
„A to vendar ni ležišče za teleta," nevoljno odvrne Razumnik. „V ta-
Podoba 85.
Lepo vložena rebra pri primerno Mh razmerah ni g d napolnjenem trebuhu s tečno krmo, „ , . . , *
rt rebra, b trebušna koža. ce so teleta bolna m pogajajo."
„Drugega prostora pa nimam," zagotavlja Peter. „V hišo za peč telet vendar ne morem devati."
Za boljše ležišče pa vendar moreš skrbeti svojim ubogim živalcam," odgovori nevoljno Razumnik. „S par deskami se poceni da napraviti suho ležišče. Tudi steno lehko 1 '/a m visoko z deskami obiješ. Vse to stane nekaj starih desek in par žebljev. Kakršen je pa ta prostor sedaj, pa ni bivališče za mlade, občutljive živali. Tukaj se morajo mlade živali prehladiti, če leže s trebuhom v gnojnici in se s hrbtom tišče mrzlih, vlažnih
sten. Vrhutega je tukaj v vsem hlevu največ prepiha, ker tule vodi luknja na prosto, ki niti ni s slamo ali s čim drugim zabasana."
Tele je zopet padlo na svoje mokro ležišče. Slabotno je položilo glavo na mokro, vmazano slamo. Ne-gnusna, redka tekočina je šla od njega in je vse okrog onesnažila.
„Ali tele še sesa?" vpraša Razumnik.
Peter pokliče deklo. Ta je prijela napol mrtvo tele ter ga je tirala pod kravo, kjer je na tla padlo. Dekla je poskusila teletovo glavo privesti do vimena, a tega ni bilo mogoče doseči.
„Ne pije več," pravi dekla. „Misim, da bo kmalu poginilo."
„Ali ne napajaš svojih telet iz posode?" vpraša Razumnik. „To je vendar bolje in umestneje."
„To nam dela preveč truda," odgovori Peter. „Mi teleta privežemo h kravi, kjer morejo poljubno sesati."
,.Potein ni čudno, da tvoja teleta bolehajo," pravi Razumnik. Če so teleta sama sebi prepuščena, potem več pijejo, kakor morejo prenesti in prebaviti. Posledica tega so obolela čreva, driska in smrt. V tvojem hlevu je pač bolje, če teleta sesajo, kajti za napajanje pri tebi nedostaja zmisla, reda in snage."
„Če enkrat vidim, kako se teleta iz posode napajajo, potem to tudi jaz zmorem," zagotavlja Peter. „Pač izprevidim, da na ta način ne sme naprej. Če mi pokažeš, kako ti ravnaš, bi me veselilo in bi ti bil hvaležen."
ni treba odpirati oken. To je pozimi in pri slabem, viharnem vremenu vedno neprijetno."
Peter je šel naprej. V nekem koču so bila privezana štiri teleta, ki so bila po kakih 12 tednov stara.
Hodnik zadaj za gnojničnim jarkom je bil lesen. Stene so bile z deskami obite.
Prostor, kjer so stala teleta, je bil zadaj za tretjino dolžine iz betona, in na njem so bile položene 10 cm debele deske (glej pod. 65.)
„Tvoja teleta stoje pa na deskah, sosed!" vzklikne Peter. „Jaz sem mislil, da imaš hleve le s cementom tlakane."
„Cementna tla so mi pregladka in tudi prehladna," pravi Razumnik. ,,Porabil bi preveč stelje, če naj imajo živali dovolj toplo. Krave od prelilajenja vsled mrzlih tal lehko dobe vnetico vimena, mlada goved pa dobi drisko ali še nevarnejše vnetje trebušne mrene. Tudi spodrsne se na gladkih cementnih tleh lehko, in to je nevarno."
„Ti imaš teleta privezana?" vpraša začudeno Peter. „Tega ne morem razumeti. V kmetijskih listih sem vedno čital, da naj se teleta v koču prosto pre-gibljejo."
,.Boljša reč večkrat prežene dobro reč," pristavi smeje Razumnik. „Ta prostor je pač zadosten za sprehajanje telet, a reč ima svojo oviro. Če živali okoli tekajo, se priuče razvad. Navadno se ližejo ali si med seboj dlako grizejo. Polizana in odgriznjena dlaka dela
1 W 2W
Podoba 186.
Razvoj govejega zolja. 1, 2, 3 ličinka; 4 buba; 5 zolj; 6 rov v kožo; 7 duplina v koži, kjer je bila ličinka.
i „Pridi danes popoldne k meni v hlev," pravi Razumnik. „Tam moreva več o vsem tem govoriti. Razentega ti svetujem, da ležišče telet tako popraviš, kafeor sem že dejal."
(j S prijaznim pozdravom se je poslovil od Petra, kiiijs obljubil, da popoldne pride v njegov hlev.
;roMed tem je tele poginilo. Peter je ogledoval mrtvi ijjraS jn jih je potem iz hleva spravil. Kmalu je prišel 20iD&ioy hlev z deskami, z latami in z orodjem. Do po-poMpe-Je izvršil Razumnikov nasvet. Tudi luknjo v zidu ičl^o zamašil. Dekla je privlekla suhe slame, in pO.tfiijij) ,^of dejali dve še zdravi teleti v ta suhi in gorki kot.
. . Popoldne je šel k Razumniku, ki ga je kar naj-pnjiiiinei enŠpre j el. Šla sta skupaj v hlev.
' ' '!',.Najprej poglejva mlado goved," prične Razumnik. .VK^Mr si {(^ ogledava, pojdeva v kravji hlev in k te-
-oq »iHl^^a-miado goved je bil zelo prostoren. Bil je tri metre, visok in svetloba je prihajala od dveh strani. .'iiiori)!Vi,lM|f-®evu je pa izboren zrak," je začuden dejal PMŽi\76,jČlbvek bi mislil, da je v sobi, ne pa v fflt#tf.8prihaja v hlev ta čisti zrak?" ir,q 8y s-feMSfivIm oddušnike, ki tamle gori pod stropom ■'tf&žMga Razumnik. „Ker je vnanji mrzli i 9kako^^>rki v hlevu, zato počasi pada in #dgMja9felffiŠ^^n segretega, ki gre iz hleva skoz oddnSiik^^srtarfett-br.k. V hlevu torej zaradi zračenja
-91} 8 9Š9l 90 jlibsifo-i
dinšelv ,difs'irn 9ošiJ m.
v želodcu in v črevih dlačne žoge, ki morejo biti zelo nevarne, če zalaste črevo. Lizanje in glodanje more biti tudi povod hlapanju z jezikom, in to hočem preprečiti."
„Jaz sem pa menil, da je^ pregibanje za teleta zelo potrebno," pristavi Peter. „Če so teleta privezana, potem se ne morejo pregibati."
,,Pregibanja seveda ne sme manjkati," nadaljuje Razumnik. „To je neobhodno potrebno pri vzreji mlade govedi. Noben živinorejec ne bo imel uspeha, če ima živali vedno na verigi. Gibanja pa mojim teletom ne manjka. Vsak dan morajo za nekaj ur na prosto. Pregibanje v hlevu ni dosti vredno napram pregibu na paši ali na tekališču."
„Kje pa imaš pašo za teleta?" vpraša Peter. „Jaz tvoje mlade živine še nikdar nisem zunaj videl."
„Precej poleg hiše je majhen holmec in zraven gozdiček," pove Razumnik. „Med holmom in gozdom, na zavetnem, solnčnem bregu je tekališče. S ceste ga ni videti. Prostor je zelo primeren, je solnčen, in če živali sence žele, jo imajo blizu. Gozd jih tudi vetra brani."
„Koliko stara teleta pa daješ na pašo?" zopet vpraša Peter, kažoč vedno več zanimanja za Razumni-kovo gospodarstvo. „Mlade živali se na prostem kaj rade prehlade!"
„Kakorhitro so teleta odstavljena, pa pridejo v lepem vremenu na pašo," odgovori Razumnik. „Kolikor hitreje se mlade živali na pameten način utrdijo, tem bolje je."
„V tej starosti pač ne morejo na paši kaj jesti," meni Peter dvomeče. „Jaz vsaj sem se prepričal, da teleta v taki starosti ne pojedo veliko trave, in potem tudi ne verujem, da bi zelenjava mladim živalim prijala. Ali ni tako, sosed?"
„V nečem imaš prav," odgovori vprašani. „Jaz svoja teleta v hlevu krmim kakor navadno do tedaj, da so popolnoma sita, in šele potem gredo vun. Pričnejo pa prav kmalu travo smukati. Ker niso na paši lačna, zato se tudi ne prenažro."
Med tem pogovorom je prišla dekla odpirat vrata ; teleta je odvezala, in mlade živali so veselo zbezlale na prosto.
„Danes se pa vendar teleta ne smejo gnati na prosto," vzklikne nekako prestrašeno Peter. ,,Pravo aprilsko vreme je zunaj; sneg in vihar se menjavata, vmes pa dežuje."
„Moja teleta so tega že zdavnaj vajena," pristavi Razumnik. „Starejša teleta hodijo celč pozimi za nekaj časa v sneg, in jim nič ne škoduje. To utrjuje in ohranjuje zdravje."
Začudeno je poslušal Peter te besede, ki mu niso hotele v glavo.
,.Zakaj sem pa potem moral luknjo v hlevu tako skrbno zamašiti, če mrzel zrak ne škoduje ?" vpraša čez nekaj časa.
„Dokler se živali na prostem gibljejo, jim mrzel zrak ne more veliko škodovati," poučuje Razumnik. ..Škodljivo pa je, če mrzel zrak mirne živali piha le od ene strani. Na prostem se živali sameodsebe pregib-ljejo, če jim mrzli zrak ne prija, in gibanje je najboljše sredstvo proti prehlajenju. V hlevu se pa ne morejo gibati."
Dekla je prinesla koš sena in ga je zdevala v nizke jasli.
„To seno pa prekrasno diši, sosed; mora izborno tekniti!" vzklikne navdušeno Peter.
„To je dobra krma; imaš prav, Peter," pritrdi Razumnik. ,.Star in resničen živinorejski pregovor slove: Najboljše seno teletom ! in tako jaz delam. Najboljši svoj travnik se prav zgodaj pokosi, preden trava oleseni. Pokošeno travo po možnosti in kolikor vreme dopušča skrbno posušim in spravim. Seno hranim na posebnem kraju. Tako je torej moje seno za teleta. Telečji želodec ne more prebaviti trdega sena. Teleta dobivajo od neprimernega sena vzlic dodanim tečnim krmilom vendarle velike trebuhe. Velik trebuh je pa pri teletih, kadar se razvijajo, zelo opasna reč. Velik trebuh prepreči dobro razvijanje in in obokanje reber, ker težak in velik trebuh trajno rebra dol vleče (glej podobi 84. in 85.). Pri krmljenju s slabim senom se tudi kosti, vezi in mišice ne morejo razvijati. Rastoče živali nikdar ne zadovoljijo živinorejca, ker so njih oblike neprimerne in posameznim delom nedostaja kreposti in moči. Resnično vzorna reja je le tedaj mogoča, če imajo skoziinskozi primerno seno na razpolaganje."
„V tej zadevi sem jaz še zelo zadaj," odgovori odkritosrčno Peter. „Hočem si pa pomagati in tvoj nasvet upoštevati. Doslej so moja teleta dobivala isto seno kakor odrasla goved. Moja teleta so vedno imela prav poštene trebuhe in ne vzbočenih reber. Kaj pa tvoja mlada živina dobiva poleg sena?"
„Razen sena na dan preko 1 kg zdrobljenega ovsa in pšeničnih otrobov, in sicer malo več ovsa kakor otrobov," odgovori Razumnik. Oves predvsem pospešuje tvorjenje krvi in razvijanje mišic. Otrobi pa zaradi njih
vsebine fosforovokislega apna pospešujejo rast kosti. Močna krmila pokladam suha in pomešana z rezanico ter jim primešam nekoliko soli."
„Ali teleta ne dobivajo oblode?" vpraša Peter. ,.Jaz dajem vse otrobe v oblodi."
,,Razen posnetega mleka in vode moja teleta ne dobivajo nič mokrega," nadaljuje Razumnik. 'Napajam jih zunaj na dvorišču, in sicer trikrat na dan. Tudi na paši imajo priliko piti."
„Kako je pa s snaženjem pri tebi?" vpraša zopet ukaželjni Peter, hoteč se pošteno okoristiti z ugodno priliko za pouk. Jaz doslej s snaženjem nisem veliko časa zamudil."
„Vsak dan enkrat dam teleta dobro skrtačiti," odgovori Razumnik. Poleti se teleta polcgtega tudi skrtačijo, kadar pridejo s paše."
„Zakaj?" vpraša Peter.
„To ima svoj tehten vzrok," pojasnjuje Razumnik. „V poletnem času roji goveji zolj (glej pod. 86.), ki poišče zlasti mlada goveda in zalega jajca na njih kožo. Iz jajec izvaljene ličinke se prerijejo v kožo, kjer se čez zimo razvijejo v ogrce, ki spomladi zopet iz kože izlezejo."
„Saj ni nič škode, če ima živina ogrce," zavrača Peter. Pogosto sem čul, da je goved, ki ima veliko ogrcev, posebno dobra."
„To je takole," razlaga Razumnik. ,.Zolj gre najrajši na govedo s fino kožo. Živali s fino kožo so navadno prav dobre. Odtod prihaja, da imajo ogrčaste živali za dobre. Z dobroto teh živali pa zolji niso v nikaki zvezi. Še celo velika sitnoba je, če se na kaki mladi živali veliko ogrcev naseli. Ko ogrci spomladi vun lezejo, more žival zelo oslabeti, ker prebadanje kože povzroča bolečine, žival trpi, izgubi tek in zaostane v razvitju.
Veliko bolje je, če ni nobenega ogrca na živali, zato ni škoda za trud, teleta okrtačiti, ko pridejo s paše domov. Na ta način se odstranijo jajca od zolja, četudi ne vsa. Sedaj pa pojdiva v hlev. kjer so sesajoča teleta. O odstavljenju sva dovolj govorila."
Šla sta v kravji hlev.
Poučno potovanje v Švico.
17. Ogledovanje zadružnega skladišča v Winter-
tura.
Jutro dne 22. avgusta je bilo deževno. Bali smo se, da nam slabo vreme pokvari vse nadaljnje potovanje; hvala Bogu pa, da se to ni zgodilo.
Ker je bil obisk skladišča napovedan na 9. uro dopoldne, bi si bili izletniki radi ogledali mesto Win-tertur, ki slovi po svoji živahni in veliki obrtnosti; ali vreme tega ni pustilo. Da se čas porabi, sem po zajutrku povabil vse gg. udeležnike k skupnemu razgovoru. Pojasnil sem pri tej priliki vse, kar je bilo na dosedanjem potovanju posebno poučnega za naše razmere. Opozarjal sem zlasti na zgledno skrbno ravnanje z gnojem in z gnojnico, na obilno pridelovanje krme, na močno gnojenje travnikov in sadnih vrtov in na zgledno živinorejo, ki se odlikuje zlasti s skrbnim odbiranjem plemenskih živali in z močnim krmljenjem. Na vse to sem opozarjal, ker se da vse to tudi pri nas posnemati, če je količkaj zmisla in zanimanja za napredek. Po končanem razgovoru, ki so se ga udeleževali tudi nek-teri gg. udeležniki, smo se podali proti skladišču.
Skladišče je mogočna dvonadstropna stavba, ki
stoji blizu kolodvora, tik železnične proge. Na pročelju
*
ima velik napis „Zveza vzhodnošviških kmetijskih z ad rug .
Bližajoč se lepemu poslopju, ki je zgrajeno preprosto, ali vendar v modernem slogu, smo bili kajpada zelo radovedni, kaj se nam bo tukaj nudilo in kako posluje to skladišče. Že na dosedanji poti smo se prepričali, da je zadružna misel močno vkoreninjena med Švicarji. Tam ne velja geslo „Vsak za se, Bog za vse", kakor je pri nas razširjeno, ampak tam nastopajo pov-sodi z združenimi močmi, kjerkoli je mogoče. In prav temu delovanju je mnogo pripisati, da je gospodarstvo tako uspešno. Povsodi smo našli živinorejske zadruge, mlekarske zadrege, sirarske zadruge itd., ki vse skrbe za kolikor mogoče ugodno prodajo domačih pridelkov in prirejkov. Pa tudi za ceni nakup kmetijskih potrebščin deluje vse polno kmetijskih zadrug. Najbolj se je zadružništvo dosedai razvilo v vzhodni Švici. Tam posluje danes veliko število kmetijskih zadrug, ki ne oskrbujejo svojim udom samo kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, kmetijskih strojev, raznega semena itd., ampak priskrbujejo tudi različno konsumno blago. Nekaj teh zadrug deluje na svojo roko, večina se je pa združila v trdno skupnost, v „Zvezo vzhodnošviških kmetijskih zadrug v Winterturu", ki danes šteje 128 zadrug z 9200 udi. Največ zadrug je v kantonih Curih, potem v Aargau in Turgau. Združene zadruge so zavezane nasproti „Zvezi" z zneskom do 300.000 K. Vse zadruge v zvezi so dobro organizirane. Na čelu jim stoje posebni oskrbniki, ki so trgovsko naobraženi, in so nastavljeni proti kavciji. Eazentega se od strani zveze skrbno kontrolirajo.
Ko smo dospeli do skladišča, nas je prav ljubeznivo sprejel g. Schramli-Steinmann, ki vodi vse podjetje in je temeljit veščak na polju zadružne trgovine. G. Schramli nam je z vso trgovsko zgovornostjo pojasnil razmere zveznega delovanja in je razkazal vse raznovrstne zaloge, ki se nahajajo v skladišču.
Po njegovih besedah se je zveza ustanovila že 1. 1887., tako da deluje sedaj že 18. leto. Do 1. 1891. je delovala samo stem, da je posredovala nakup kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, semen, strojev, močnih krmil itd. Od 1. 1891. se je pa lotila prodaje na svoj račun in se je poprijela tudi prodaje konsumnega blaga. 01 tega časa napreduje venomer. Ker ji je manjkalo za svojo trgovino potrebnih prostorov in skladišč, je I. 1899. zgradila svoje skladišče, ki je stalo 570.000 K, ki je pa spričo naraščajočega prometa že danes premajhno, tako da se bo moralo vkratkem razširiti. Dvonadstropno poslopje se razteza na 3 strani, a dozidati bo treba še četrto stran. Vsi sedanji prostori so polni blaga, od podzemlja gor do podstrešja, ki je do zadnjnga kotička popolnoma porabljeno. Vsa zaloga se ceni na 800.000 K. Blago se sklada in naklada v vagone, ki se po posebnih relsih privažajo prav do skladišča. Pri zvezi je nastavljenih 45 oseb: 18 v pisarni, drugi v skladišču. Blagovnega prometa je imela zveza 1. 1903. za 5,000.000 K. Rezervni zaklad znaša nekaj nad 100.000 K.
Po teh besedah smo začeli ogledovati skladiščne prostore. Najprej smo šli v podzemlje, kjer se nahajajo različne velike kleti za vino, olje, premog itd. Najbolj nas je zanimala vinska klet, ki obstoji iz več oddelkov. Kakor je povedal g. Schramli, je vinska kupčija najbolj hvaležna in ima danes merodajen vpliv na vinske cene po vsi vzhodni Švici. Preteklo leto je zveza prodala 3.500 hI vina. Zaloga vina redno znaša 6000 hI; v skladiščnih kleteh je prostora za
3400 hI, v najetih 10 kleteh pa za 3000 lil. Vino se hrani v velikih sodih, ki drže po 30—40 hI, pa tudi po 100—300 hI. Sodi so hrastovi in se kupujejo po 10 K za hektoliter vsebine. Kleti so po 4 m visoke, ravni stropi so iz armiranega betona (sestave Hennebeg). Tla so betonirana, in kar nam je posebno ugajalo, tla so spodaj pod sodi odprta in pokrita le s peskom, zato da prihaja potrebna vlaga v klet. Ta naprava je v velikih kleteh posnemanja vredna ! V ostalem so kleti najmoderneje opremljene. V zalogi je okoli 20 vrst vin, posebno domačih vin, pa tudi vnanjih. Pokušali smo vino „Tiroler-Special" pa tudi španska vina, ki se točijo po 40—60 h liter. Vsa vina se po dvakrat na leto pretočijo.
Vinska posoda se snaži s parom. V ta namen so postavili v zadnjem času parni kotel, ki se sedaj rabi tudi pri kuhanju žganja m za ogrevanje kleti, zlasti kjer se starajo črna vina.
V pritličju smo si ogledali prostore za kmetijske stroje in železDino. Stroje ima zveza le deloma v zalogi. Večji stroji se naročajo naravnost pri dotičnih tvornicah. Največ se proda strojev za košnjo in za spravljanje sena in za pripravljanje krme. V veliki meri se zveza peča s prodajo umetnih gnojil, močnih krmil in kmetijskih semen. Umetnih gnojil se je lansko leto oddalo 659 vagonov, močnih krmil pa 282 vagonov. Ta števila mnogo govore, če uvažujemo, da se vse to porabi v vzhodnem delu Švice. Velika je tudi kupčija s semeni. Razen kmetijskih semen se prodajajo tudi zelenjadna in cvetična semena. Najbolj nas je zanimalo poročilo o nakupu in prodaji deteljnega semena. G. vodja Schramli je pravil, da so naročili iz Štajerskega 20.000 kg deteljnega semena, zajamčeno čistega predenice. Ko so pa blago preiskali, so našli vse polno predeničnega semena, in sicer semena debelozrnate predenice. Vse seme so morali zaraditega še enkrat očistiti, in je pri tem čiščenju odpadlo 4000 kg v smeti, kar je povzročilo dotičnim od-dajalcem veliko škodo. Tudi v prihodnje hočejo vsako vrečo posebej preiskati, da ne bo nobene sleparije.
Zveza se peča kakor rečeno tudi s prodajo konsumnega blaga, in z njim je skladišče založeno gor do podstrešja. Zveza prodaja sladkor, kavo. moko, petrolej, sukneno blago, suho in stekleno robo itd. itd. i«kratka vse, kar se dobiva po različnih naših prodajal-nicah. Samo sladkorja je oddala lansko leto 119 vagonov. Oddelek za sukneno blago ima svojega posebnega načelnika. Pregledali smo vse prostore v I. in II. nadstropja ter v podstrešju, in povsodi smo našli ne le vs^ polno blaga, ampak tudi vzoren red in vzorno snago. Videlo se je na vsem, da je podjetje v prav spretnih rokah. Iz nadstropja v nadstropje in od podstrešja dol do pritličja so speljana posebna v zdi g al a, da se z njimi blago spravlja na določeni kraj.
Zveza posreduje tudi sadno kupčijo. L. 1903. je prodala 40 vagonov sadja, in sicer 24 vagonov namiznega sadja in 16 vagonov sadja za mošt. Te kupčije se je udeležilo 16 zadrug, ki so nabirale sadje od udov. Uspeh je bil prav ugoden. Dočim so dobili zadružniki po 24 K za 100 kg jabolk, so jih morali drugod prodajati prekupcem po 14—15 K 100 kg. Sicer je pa g. Schramli priznal, da je sadna kupčija najbolj nevarna in najlaže združena z izgubami.
Ko smo si ogledali skladišče, smo šli še v pisarniške prostore, ki so seveda najmoderneje in z vsem komfortom opremljeni. Tukaj nam je g. vodja Schramli predstavil višjega revizorja g. Jakoba Koradija in
blagajnika g. Davida Angsta, ki sta drage volje podala nekaj pojasnil glede knjigovodstva. Kakor smo tukaj poizvedeli, prireja zveza tudi poučna predavanja o raznih vprašanjih narodnega gospodarstva, zakonodajstva, zadružništva itd. V to svrho ima mnogo poročevalcev in govornikov. Lansko leto je priredila 52 takih predavanj. Razentega je zveza prirejala knji-govodstvene tečaje in je izdala tudi poseben zadružni koledar.
Iz vsega smo se prepričali, da se je v Švici že mnogo storilo na polju kmetijskega zadružništva in da nam daje ta dežela tudi v tem oziru lep zgled. Zahvalili smo nazadnje g. vodja Schriimlija za prijazni sprejem in za prijazna razkazovanja ter smo odšli k obedu.
Umetna gnojila vam pomorejo!
Umna živinoreja v zvezi z mlekarstvom je danes v vseh poljedelskih pokrajinah edina kmetijska panoga, ki kaj nese in ki more kmetovalčevo blagostanje povzdigniti. Iz tega vzroka mora dandanes vsak razumen kmetovalec svoje gospodarjenje v tem zrnislu umno pre-ustrojiti ter poleg umnega ravnanja z živino predvsem gledati na zadostno pridelovanje krme.
Pri naših razmerah so še danes travniki, senožeti, košenice, rovti itd najpoglavitnejši prostori, koder pridelujemo glavno krmilo, t. j. seno. Ti prostori pa še niso tako obdelani, da bi dajali sena. kolikor bi ga lehko, zato naj gospodarji z umnim obdelovanjem teh prostorov vse narede, da privedO pridelek do najvišje mogoče množine. Snažite in brana j te svoje travnike spomladi, zlasti jim pa gnojite! Niti kapljice gnojnice se ne sme izgubiti, vsa mora na travnike. Hlevski gnoj po senožetih potresati ni umno, kajti od tega gnoja pride le tisto v zemljo, kolikor dež izpere, drugo se izgubi, se zavrže. Tako delo je tratenje gnoja. Tisto, ki dež izpere, je manj vredno kakor gnojnica, zato ne tratite gnoja, temveč skrbno zbirajte gnojnico in jo na travnike vozite.
Gnojnica in tudi gnoj imata povečini le dušik v sebi. ki vzbuja pač bohotno rast, a dela le seno, ki je glede redilne vrednosti bolj slami podobno. Travniške rastline potrebujejo za dobro razvijanje in za tvor-jenje redil nega sena tudi rudninskih redilnih snovi, in sicer predvsem fosforove kisline in kalija. Teh redilnih snovi je mogoče dati rastlinam v zadostni meri le z umetnimi gnojili.
Seno in sploh krma. ki nima v sebi dovolj teli rudninskih snovi, ni tečna in ne redilna. Brez zadostne porabe primernih umetnih gnojil ne bo nihče vzrejal liitro-rastoče in močne živine!
Izkušenj o izbornem uspehu pri porabi umetnih gnojil imamo sedaj že toliko, da nihče ne sme in tudi ne more o njih dvomiti. Rabite torej vsi umetna gnojila in imejte v mislih, da boste na travnikih imeli z umetnimi gnojili le tedaj popoln uspeh, če boste rabili tudi gnojnico, ki rastlinam daje neobhodno potrebnega dušika.
Jeseni, od meseca oktobra naprej, je pravičasrabitiumetnagnojilanatravnikih. Za travnike so primerna umetna gnojila Tomasova žlindra in kalijeva sol, oziroma namesto zadnje kajnit. Na oral je vzeti vsaj 300 kg žlindre in 100 kg kalijeve soli, oziroma 300 kg kajnita.
Zadnja leta so pokazala, da tistim, ki so rabili umetna gnojila, ni manjkalo krme. Učite se iz te izkušnje, da nihče ne zamudi takega gnojenja.
V zgodnji pomladi se odloči dober pridelek. Kdor je jeseni travnik pognojil z umetnimi gnojili in pozimi nanj navozil gnojnice, temu mrzla pomlad nič ne škoduje, trave in detelje se vzlic mrazu razvijajo, dočim na nepognojenih ali slabo, oziroma nepravilno pognojenih travnikih trava šele tedaj prične rasti, kadar zadostna toplota v zemlji vzbudi gnitje tistega, ki mora razpasti, če naj rastline dobe živeža. Taki travniki dajo vsled mrzle pomladi le redko travo.
Ravnajte se, kmetovalci, po tem nasvetu sebi v veliko korist ter pravočasno naročite še za to jesen potrebnih umetnih gnojil, ki jih ima družba za svoje ude vedno v zalogi.
Dolenjci in Štajerci, ne prenaglite se s trgatvijo!
Vkljub letošnjim neštevilnim uimam in vkljub hudemu nastopu raznih trtnih bolezni si je trtje malone povsodi toliko opomoglo, da je ponekod pričakovati srednje, ponekod pa prav dobre letine. Pa tudi kjer trtje prav slabo stoji, bo trgatev, če ostane stalno solnčno vreme, če že ne po množini, pa vendar po dobroti dobra.
Ker se pa grozdje zlasti poznih vrst ni moglo primerno razviti in dozorevati, si vsakdo jako škoduje, če se z letošnjo trgatvijo prenagli. Sedaj, ko je dež zemljo dobro namočil, nikakor ne kaže pričeti že v tem mesecu s splošnjo trgatvijo, izvzemši če niso same zgodnje vrste, ker sedaj se bo grozdje napihnilo, in če bo količkaj lepo vreme, bo dan za dnem mnogo boljše.
Ravno od tega časa naprej, to je od druge polovice septembra, je grozdje v mrzlejših krajih vsak dan debelejše in slajše, in v tem razmerju izgubiva vsak dan več kisline. Ta izprememba se vrši, posebno dokler so listi in grozdni peci ji še zeleni. Ko grozdni peclji do polovice porjave, ko torej do polovice olesene, se grozdje sicer ne debeli več, pač pa se sok zgoščuje in izgublja kislino ter postaja istotako slajši.
Na to je posebno letos paziti. Zato naj se pa tam, kjer so letos trte napadle razne bolezni in koder so bile oškodovane po raznih uimah (toča, suša, solnčni ožig itd.), ne prične s splošnjo trgatvijo, dokler grozdje ne bo tako, kakor je gori povedano. Vsekako naj bi se v mrzlejših krajih pričelo s splošnjo trgatvijo šele proti polovici oktobra.	Fr. G o m b a č.
Kako se napravlja stanoviten in za kupčijo pripraven sadjevec.
(Dalje.) b) Hruške.
Pri nas hodijo v prvi vrsti v poštev hruške moštnice, posebno tepke, ozimke itd. Te imajo prilično mnogo sladkorja, pa še vsaj nekaj kisline, ki dela pijačo nekoliko prijetno in trpežnejo.^ dasi bi tudi njih moštu prijalo nekoliko več kisline. Žlahtne iiruške pa zaradi pomanjkanja kisline, deloma tudi zaradi pomanjkanja sladkorja same zase za sadjevec nič ne veljajo, Treba jim je primesi. O njih povem pozneje nekaj več. Hruške, ki se rade omehčajo, se morajo prej rabiti, preden se omehčajo. Že tu naj bo omenjeno, da hruševec posebno rad cika, počrni itd., torej je pri napravljanju hruševca kakor tudi pozneje v kleti treba največ opreznosti. Hruške se morajo stiskati (prešati), njih sok ne sme priti preveč z železom v dotiko, marveč se mora po-
sebno snažno pod kipelno velio vršiti, posoda se mora pozneje pridno dopolnjevati itd. Hruševec nekterih vrst ne povre že jeseni popolnoma. V njem ostane še po 1—2 °/0 sladkorja, ki se šele spomladi razkroji. Nekteri devljejo hruševec proti pomladi v šampanjske steklenice, kjer povro ostanki sladkorja, in tako se dobi peneča pijača. Seveda to ni pravi, fini šampanjec, kakor nekteri mislijo; fini šampanjec se dela samo iz finega vina. Le nespameten ali nevešč človek bi se morda dal prevariti, da bi tak hruševec pil za pristni šampanjec.
Dober hruševec ima po 6 prostornih °/0 alkohola. Navadno se misli, da imajo hruške več sladkorja kakor jabolka, torej pijača iz njih več alkohola. To je pa samo zmota; ker imajo hruške navadno manj kisline, se nam zde slajše, čeravno imajo mnogokrat manj sladkorja kakor jabolka. Hruševec ima v 1000 delih le p0 3—6 delov kisline. Pač pa imajo hruške navadno mnogo čreslovine. Ta na pr. v tepkovcu povzroči, da se tako naglo čisti in da je mnogokrat v okusu celo prekosmat.
2. Kakšno naj bo sadje.
Sadje za trpežen in dober sadjevec naj bo zrelo, zdravo in snažno.
Kadar je sadje na drevesu popolnoma dozorelo, ima tudi največ sladkorja. Oberi grozdje prezgodaj, in dobiš lažje, bolj kislo vino. Namoči napol zrele slive za kuhanje v sod, in dale ti bodo mnogo manj žganja kakor take, ki so na drevju dobro dozorele. Zrelo sadje ima torej največ sladkorja, pa tudi druge snovi so v njem v najboljšem razmerju, daje torej najmočnejšo in najtrpežnejšo pijačo. Zrelo sadje rado pada raz drevje. Če sadje otresamo, kadar je dobro dozorelo, bomo drevo najmanj poškodovali. Ne bo nam tudi treba drevje s preklami lomastiti. Mnogo sadja seveda tudi samoodsebe prerano odpade. Tega seve tudi ne bomo zavrgli. Napravimo pač iz njega pijačo za domačo rabo, ki se kmalu porabi. Če ga hočemo močnejšega in trpežnejšega napraviti, dodamo takemu moštu nekolko sladkorja, na pr. če kaže mostna tehtnica 8% sladkorja, po 2 hi belega sladkorja na 100 l. Popolnoma zrelo sadje pa ne potrebuje nič takih dodatkov. Čim bolj sadje dozori, čim ugodnejši so bili pogoji za zorenje, tem boljši bo sadjevec. Popolnoma tako kakor pri grozdju!' V toplem letu daje sadje močnejšo pijačo kakor v hladnem, sadje iz toplih leg daje boljšo pijačo kakor iz nižav in vlažnih leg. Drobne vrste so vobče boljše za pijačo kakor prav debele, od zdravih dreves boljše kakor od bolnih, posebno takih, ki je z njih listje prerano odpadlo. Sadje naj bo zdravo. Od fusi-kladija napadeno sadje rado daje sadjevcu grenkljat okus. Če je med sadjem, ki se melje, kaj gnilega, ti ne da nikdar prave pijače. Kalno, rado se spreminjajoče vino je posledica gnilega sadja. Gnilobo torej strani! To naj sadjarji posebno upoštevajo.
Sadje mora biti tudi snažno. Na to je gledati že pri otresanju. Kadar se sadje otresa, naj se pazi, da se preveč ne otolče. Otolčeno sadje se medseboj omaže ter se kmalu začne razkrajati. Ker se pa sadje vedno ne melje takoj, je to treba uvaževati. Kadar se sadje trese, naj se pod drevesom razgrne nekoliko slame ali kakšna plahta, zlasti na kamenitnih ali blatnih tleh. Sadje se ne bo tako razbilo in pa ne tako onesnažilo. Ko se je nekaj sadja natreslo, se pobere in potem šele se naprej otresa, da padajoča jabolka ne bijejo na že ležeča in jih ne poškodujejo.
3. Kako se s sadjem ravna pred mlenjem.
Nabrano sadje se ali takoj melje, ali se pusti, da zori. Hruške, ki se rade omehčajo, se takoj meljejo. Jabolka, zlasti pozna, naj se pa še na kupu nekoliko puste, da zore. Ako spravimo jabolka za 8—10 dni v kupe, in če take kupe še celo s slamo pokrijemo, se nekoliko ogrejejo, in to njih zorenje zelo pospešuje. Po dr. Kalischu nastane v jabolkih pri tem zorenju iz škroba še do 3 % sladkorja, kar je enako P5 utež. °/„ alkohola. Toliko močnejši postane torej jabolčnik. Pri tem zorenju izgubi sadje tudi nekoliko kisline. To dozorevanje, ki se pri nas še premalo upošteva, naj bi se tudi med nami bolj udomačilo. Največ je pa tri tedne, kar se sme sadje tako pustiti, če dlje časa tako leži, potem postane bolj močnato, se teže stiska in daje pijačo, ki se težko čisti. Navadno se začne mleti že pred tremi tedni, posebno če začne velik del sadja že poprej^ gniti.
Že prej smo omenili, da naj se sadje snažno spravlja. Pa vkljub snagi pri spravljanju ima le še mnogo nesnage na sebi, ki potem povzroča, da pijača ostane kalna in da se tudi lehko na razne načine kazi. Važen pogoj je torej za zdravje in dobroto sadne pijače, da se sadje opere, preden se melje. To velja posebno glede sadja, ki je raslo ob prašnih cestah ali poleg tvor-nic, ali se je pri spravljanju oblatilo itd. Povsodi, kjer gledajo na to, da pridelajo snažno in dobro pijačo, se posebno drže načela, da mora biti sadje oprano. Kdor enkrat poskusi na videz snažno sadje prati, bo strmel, kako umazano vodo napravi, in verjel bo, da je pranje prepotrebno. Pere se lehko na isti preprost način, kakor se pere korenstvo, in sicer prosto v kadeh ali jer-basih, ali pa s pomočjo takih strojev, ki so za pranje korenstva, Večje moštarne imajo seveda za to prilič-nejše priprave, ki jih pa tu ne bomo opisovali.
4. Mešanje sadja.
V sadjevcu morajo biti sladkor, kislina in čreslo-vina v gotovi množini, če hočemo, da bo sadjevec močan, trpežen in pa čist. Ker imajo razne vrste sadja teh snovi v različni množini, tako da sedaj ta, sedaj ona prevladuje, se z razumnim ravnanjem razmerje lehko zravna.
Sladka jabolka so le tedaj porabna, če se mešajo s kislimi ali z moštom iz kislega grozdja, na pr. s kakšnih brajd. Isto velja glede žlahtnih hrušek, ki jim manjka kisline. Če je premalo kisline, mošt rad črni ali rjavi, rajši cika, se rad vleče, je bolj pustega okusa itd. Na 90 litrov takega hruševca se doda 10 lit. mošta iz prav kislega grozdja, pa se dobi trpežna in jako dobra pijača, ki izgubi vse slabe lastnosti samega hruševca. če se pomore moštu iz sladkih jabolk ali hru-ševcu iz žlahtnih hrušek s kislimi jabolki, oziroma z moštom iz kislega grozdja, se mora moštu na 100 l dodati 250 g vinske kisline in 10—20 g tanina ali namesto tega 5 kg sadu črnega trna, oziroma njegovega soka.	________(Dalje prib.)
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 180. V moji trtnici je trtam že sedaj odpadlo vse listje vsled peronospore, in sicer vzlic 8kratnemu škropljenju. Pač pa poganjajo zalistniki. Ali bodo take cepljenke spomladi porabne za prodaj in ali se korenine trtam vseeno razvijajo, četudi ni listja? (F. I. v K.)
Odgovor: Razvitek korenin je natančno v razmerju z razvitkom listja. Vsekako so tako bolne cepljenke slabo
razvite in imajo le slabotne korenine, zato sami lehko iz-previdite, koliko bo sposobnih za prodaj.
Vprašanje 181. Imam poldrugo leto staro kobilo, ki se z životom vedno drgne ob zid in les, tako da je na repu. na vratu in na prsih izgubila že vso žimo, oziroma dlako. Mazal sem jo že z milnico in s slano vodo, a nič ni pomagalo. Odkod je ta silna srbečica pri konju in kako jo je zdraviti ? (I. P. na Z.)
Odgovor: Dasi nič niste popisali, kakšna je koža, ki kobilo srbi, se vendar sme domnevati, da je Vaša kobila grintava. To bolezen povzroča neka pršica, in sicer bodisi iz vrste onih, ki v koži žive, ali iz vrste onih, ki na koži in v dlaki žive. — Vsa bolna mesta je dobro odrgniti z zelenim milom ter je milo pustiti namazano ves dan. Nato se milo zmije, koža se dosuhega zdrgne in slednjič namaže z oljem, ki ima pridejanega 4 "/„ kreozota. To zmes dobite v lekarni. Ako le ena pršica živa ostane, se grinte ponove, zato je delo natančno zvršiti, oziroma po potrebi ponoviti. Grinte so nalezljive.
Vprašanje 182. Pošljem Vam rastlino, ki jej pri nas pravijo ..stari kruh", in ktere gomolje pri nas rabijo posušene in stolčene za primes k goveji in prašičji krmi. Kakšna rastlina je „stari kruh" in ali ima pokladanje njenega gomolja kaj zmisla? (A. Š. v Ž.)
Odgovor: Poslana rastlina, ki jo Vi imenujete „stari krulr' je Brvonia dioica, ki jo slovenski imenujejo tudi „bluščec", in sicer rdečejagodati. Gomolje te rastline ima v sebi neki strup (brionin), ki povzroča drisko, bluvanje in silno žene na vodo. Če se torej korenine bluščeca po-kladajo, kadar je žival tako bolna, da ji dobro dč driska, bluvanje ali odganjanje vode, potem je to umestno, a redno pokladanje je nezmiselno.
Vprašanje 183. Ali se dajo sodi od jesiha prirediti za vino in kako ? (J. K. v B.)
Odgovor: Taki sodi se dajo za vino prirediti, če se zakuhajo z vročo sodovo raztopino. Soda pa mora tako daleč v doge predreti, kakor daleč je prodrl jesih, sicer je vse delo neuspešno.
Vprašanje 184. Ali sme najemnik lova loviti divjačino po polju, ki je obsejano na pr. z ajdo. Imam lepo ajdo, ki so mi jo pa lovci pohodili in so mi naredili veliko škodo. Ali imam pravico do povračila škode? (A. S. v Št. L.)
Odgovor: Po zakonu imate pravico do povračila škode, in sicer ne le za škodo, ki jo naredi divjačina, temveč tudi za tisto, ki jo narede lovci, gonjači in psi. Na posejanih njivah je pa pri Vas, t. j. na Štajerskem, sploh prepovedano loviti, in lovec niti na njivo ne sme stopiti. V tej zadevi je za Vas merodajen odlok štajerskega namestništva z dne 28. januarja 1.1853., čigar točka 10. slove: „Po žitu, po kakorsibodi obdelanih zemljiščih in po vinogradih pred trgatvijo ni dovoljeno najemniku lova ali lovcem sploh ne loviti in ne goniti. To se ne sme pod nobeno pretvezo goditi ter se tudi ne sme pustiti pse divjačino iskati. Na taka zemljišča stopiti niti ni dovoljeno s pretvezo, da se hoče le pogledati jajca in gnezda fazanov in jerebic."
Vprašanje 185. Ali nadomesti umetni gnoj hlevskega na njivi, kamor sadim krompir. Kakšne vrste umetni gnoj je za krompir, kdaj in koliko ga je vzeti. Z umetnim gnojem hočem zato poskusiti, ker so njive v hribu in pre-odaljene, vsled česar vožnja hlevskega gnoja preveč stane. Zemlja je črna puhlica z apnenikom pomešana. (K. K. v Z.)
Odgovor: Z umetnim gnojem se dajo vse redilne snovi hlevskega gnoja nadomestiti, nikakor pa ne dobrodelni meha-niški učinek hlevskega gnoja v zemlji. Na puhličasti zemlji seveda ta učinek ni posebno važen. Tri redilne snovi so, kijih moramo rastlinam in tudi krompirju z gnojenjem dati, in
sicer dušik, fosforovo kislino in kalij. Zadnji dve se dasta spomladi s superfosfatom in s kalijevo soljo. Kajnita ne smete rabiti, ker je primes klorovih spojin strup za krompir. Dušik se da njivi le tedaj za krompir, če ni že od-prej gnojna, in sicer v obliki čilskega solitra, žvepleno-kislega amoniaka ali v zvezi s superfosfatom kakor amoni-akov superfosfat. Na ha je dati 2 q superfosfata in 2 q kalijeve soli.
Vprašanje 186. Kdaj je bolje branati travnike, sedaj jeseni ali spomladi? (M. V. v B.)
Odgovor: Brananje travnikov jeseni sicer ni škodljivo in tudi ne brez haska, vendar ni umestno, ker pičla korist ne poplača dela. Umestno je le pomladansko brananje, ki je velekoristno. Z brananjem odstranimo mah in predvsem zemljo zrahljamo, da se more vsaj ob vrhu prezračiti.
Vprašanje 187. Ali je ktera vrsta evkalipta, ki pri nas prezimi ? (Pr. Š. v G.)
Odgovor: Evkalipta je v Avstraliji in v Tasmaniji nad 100 vrst. V poštev hodi le vrsta „eucalyptus globulus", t. j. višnjevo gumijevo drevo, ki se v precejšnji meri nasaja že v južni Evropi ter uspeva še v Gorici in v južni Angliji. Pri nas bi, razen v Vipavski dolini, morda uspeval v kakšni zavetni južni legi; a še o tem dvomimo.
Vprašanje 188. Kako se dela črno vino ? Potrebna je menda neka žična mreža za obiranje jagod. Ali se dobi kje taka mreža v trgovini ? (Dr. J. K. v Č.)
Odgovor: Črno vino se pravzaprav dela kakor belo, edino s to razliko, da se pusti dlje časa kipeti na tropinah, in sicer zato, ker se črno vino sploh bolj trpko zahteva, poglavitno pa zato, da vino izluži po možnosti veliko barvila iz tropin. Tropine pa morajo biti pod moštom in po možnosti mošt in tropine zavarovane pred zrakom, da se ne dela cik. Iz tega vzroka se za napravljanje črnega vina rabijo posebne, zaprte kipelne kadi. — Mreža za ločitev jagod od hlastin se rabi pri umni napravi belega in črnega vina in delo z mrežo se imenuje rebljanje. R.ebljalno mrežo dobite pri tvrdki „Administration der AVeinlaube" v Klosterneuburgu.
Vprašanje 189. Kaj je najprej storiti z novo vinsko stiskalnico iz hrastovega lesa, da bi les vinu ne škodoval. Pravijo, da jo je dobro s slanim kropom izprati. Ali naj jo od zunaj s karbolinejem namažem ? (Dr. J. K. v Č.)
Odgovor: V tvornici kupljene stiskalnice ni treba za rabo poprej prirejati, ker je narejena iz parjenega lesa. Doma izdelana stiskalnica naj se dobro in opetovano izpere s kropom, ki mu jo dodati 1 °/0 žveplene kisline. Pri tem delu pozor, ker je ta kislina zelo jedka ! Stiskalnic ni mazati s karbolinejem, vsaj ne tistih, ki pridejo v dotiko z moštom. Tudi duh karbolineja v kleti ni dober za vino.
Vprašanje 190. Imam 8 tednov bolnega prašiča. Bolezen tiči v glavi in v sopilih, kajti zgornji del glave, od rilca do očes, je nekoliko otekel, skozi nosnice nič ne sope, temveč le skozi gobec. Ne j6 nič gostega, ampak le redko ter se mu pri jedi večkrat zaleti. Če mu ne dajem grenke soli, gre silno suho blato v trdih kosih od njega. Oči ima izbuljene in rdečkaste ter včasih tako hrope, da ga je daleč od svinjaka slišati. Kakšna bolezen je to, kako jo je zdraviti, in če ga zakoljem, ali je meso užitno ? (I. E.vB.)
Odgovor: Vaš prašič ima vratno vnetje, ki se pri prašičih pogosto pojavlja. Vzroki tej bolezni so prehlajenje, zlasti kadar se vreme hitro izpremeni, ali mrzle noči, ki sledijo vročim dnevom. Prašiči, ki hodijo na pašo, dobe to bolezen, če vroči pijejo premrzlo vodo ali če se v mrzli vodi kopljejo. Pri takih prašičih je primerna krma najboljše zdravilo. Dajati jim je posebno kislega mleka, pinjenca in otrobove oblode. Na dan jim je dajati 50 g grenke ali pa Glavber-jeve soli. Vsak dan je vrat zdrgniti z zmesjo iz 100 g la-nenega olja in 50 g salmiakovega cveta. Tudi priporočajo
prašiča več ur neprenehoma po vratu drgniti s cunjo, ki je v petroleju namočena. Bolezen je ozdravljiva, zato je prašiča le takrat zaklati, če je nevarnost, da se zaduši. Od takega zaklanega prašiča meso je seveda užitno.
Vprašanje 191. Volu se je spomladi na spodnji čeljusti naredila trda bula, ki je za pest velika. Bula se mu je že dvakrat predrla. Začetkom vola ni bolelo, sedaj pa čuti bolečino. Nekteri pravijo, da je to morska kost, drugi, da je bezgavka. Vol je dobil bulo bržkone od udarca ali sunka. Kako je bulo na volovih čeljustih odpraviti? Ali je bula nalezljiva? (J. Š. v V.)
Odgovor: Ce je bula že v pričetku boleča in premična in je posledica vdarca, tedaj jo je. precej, ko se predere, dobro izprazniti in razkužiti, drugače se ponavlja in prične rasti divje meso. Ce je pa bula trda in nepremična, potem tiči bolezen v kosti ; kost postane gobasta in luknjičava, ali pa se naredi izrastek, t. j. morska kost. Iz takih bul se gnojnica prav pomalem izceja. V pričetku se tudi na kosti ležeče bule dajo z dobro operacijo in z razkuževanjem ozdraviti, pozneje je pa škoda vsakega truda in je bolje goved pravočasno mesarju prodati, drugače shira in slednjič vsled oslabljenja pogine. Take bule niso nalezljive, pač je pa domnevati, da so mladiči od bikov in krav, ki so imeli to bolezen, bolj ali manj tudi sami podvrženi takim kostnim boleznim.
Vprašanje 192. Ali imam kot najemnik lova tudi jaz izključno pravico sam polhe loviti na v zakup vzetem lovišču ? (L. M. v B.)
Odgovor: Dasi spada polh med lovske živali, velja glede njega vendar izjema, in sicer ima pravico do polhov ediuo le posestnik na svojem zemljišču.
Vprašanje 193. Iz Vaših spisov spoznavam, kolike vrednosti je gnojnica, zato vprašam, če se izplača narediti gnojniško jamo tudi le za 3—5 goved. Ali sme biti gnojniška jama tudi na dvorišču, kamor se bo stekala tudi straniščnica in gnojnica od gnoja ter ali ne škoduje deževnica ? (M. Š. v B.)
Odgovor: Gnojniško jamo mora imeti razumen gospodar, in če ima tudi le eno g ivedo. Deževnica nič ne škoduje, ker je nje množina nezuatna in gnojnice najmanj toliko izhlapi, kolikor pride deževnice. Seveda mora biti jama tako prirejena, da se deževnica ne steka vanjo iz vsega dvorišča ali celo s streh. Z ozirom na to, kolikokrat se gnojniška jama izprazni, se računa na goved '/4 do '/a ali do 'i/l kubičnega metra vsebine na vsako glavo.
Gospodarske novice.
* Prisrčna prošnja. C. kr. kmetijska družba ima svojo gospodinjsko šolo na jako primeren in ceni način nastanjeno v poslopju deškega sirotišča „Marijanišča" v Ljubljani,. ki je last dobrotvornega društva sv. Vincencija. Vodstvo „Harijanišča" je silno naklonjeno gospodinjski šoli in je svoje gospodarstvo edino šoli na ljubo preustrojilo v naprednem zmislu ter je letos z ogromnimi stroški priredilo vzorne goveje in prašičje hleve, dasi se neprestano bori s pomanjkanjem denarja. Marijanišče oskrbuje 200 sirot, in to največ zastonj, s pomočjo milih darov, a ti darovi in sploh dobrotniki se vedno bolj krčijo, ker se dobrotljivost tudi od premnogih drugih strani zahteva. Velikih uslug, ki jih Marijanišče družbi izkazuje glede gospodinjske šole, družba ob svojih pičlih dohodkih ne more drugače poplačati, kakor da mu gre drugače na roko, in sicer s priskrbitvijo darov od kmetovalcev. Družba dobro vč, da kmetovalci ne
morete z denarjem podpirati Marijanišča na korist mnogim sirotam, ki so skoraj izključno kmetskega stanu, a premnogim kmetovalcem je prav lehko pedariti od svojih pridelkov porabnega živeža, ki za sirotiški zavod toliko pomemi kakor denar. Prav prisrčno prosimo p. n. gg. ude, ki količkaj zmorejo, da pošljejo družbi ali pa vodstvu Marijanišča kakih živil, zlasti krompirja, fižola in sadja. Bog povrni stoterokrat vsakemu, ki stori kaj za sirote! Stroški za vožnjo se seveda radovoljno plačajo, oziroma povrnejo.
*	Semenske rži ima družba nekaj malega naprodaj ter jo oddaja, dokler je kaj zaloge, po 20 K 100 kg.
*	Opozarjamo na gnojenje z umetnimi gnojili prihodnjo jesen in prosimo gg. ude, naj gnojila, to je Tomasovo žlindro, kalijevo sol, oziroma kajnit, kmalu naroče, drugače bo težko točno postrezati, kajti jeseni je silen naval na železnicah in se mora računati z zamudami. Po dosedanjih izkušnjah bomo jeseni oddali kakih 150 vagonov umetnih gnojil, in to največ nadrobno, iz česar more vsakdo posntti, da je le ob pravočasni naročitvi mogoče premagati tako delo v zadovoljstvo čč. naročnikov. Cene so naslednje :
T om as o va ž lind ra 16 °/o, 18%, za 100 kg......5 K 80 h 6 K 40 h
Te cene veljajo le za oddajo nadrobno v vrečah po 100 kg, dočim za oddajo podružnicam na vagone po 100 vreč more družba ceno še izdatno znižati. Podružnice, ki leže ob železniški progi Trst-Ljubljana ali Reka-Ljubljana in naroče poln vagon, imajo tudi dobiček pri voznini, ker potem družba ne vračuni vožnje do Ljubljane, ki je v gorenjih cenah zapopadena, temveč le resnično plačano voznino.
Rudninski superfosfat po 7 K 50 h 100% z vrečo vred.
Kajnit po 5 K 50 h 100 kg.
Kalijevo sol po 12 K 60 h 100%. To gnojilo se oddaja tudi v vrečah po 50 kg. Kdor gnoji travnike s Tomasovo žlindro ali z rudninskim superfosfatom, ta mora gnojiti tudi s kalijem, bodisi s kalijevo soljo ali s kajnitom. Mi odločno priporočamo kalijevo sol, ki ima v sebi 40 % kalija in stane 12 K 60 h, dočim ima kajnit le 12—13 u 0 kalija ter stane 5 K 50 h. Namesto 300 % kajnita se vzame le 100 % kalijeve soli, a ima še več kilija in se vrhutega še prihrani 3 K 90 h.
Kostno moko, kostni superfosfat, čilski soliter, roženo moko in druga gnojila se oddajajo po dnevni ceni.
Listnica uredništva.
M. V. v B. Sadje, ki pada na sosedov svet, kamor veje vise, je njegovo kakor tudi veje. Tem manj imate pravico zahtevati, da sosed odstrani gnojišče, kamor pada sadje. — Soseda ne morete siliti, da bi svoj svet iztrebil; če prerase grmo je na Vaš svet, ga torei morete odstraniti. — Družba oddaja svoje gospodarske potrebščine izključno le udom, in oddaje ne more tako nadzirati, da bi kak ud kupljenega blaga ne oddal neudu.
Pr. S. v G. Posamezni udje ali podružnice, ki Tomasovo žlindro skupno naroče, dobe pri vagonu 25 K popusta, ker družba prihrani stroške nakladanja, razkladanja ter vožnjo iz kolodvora v skladišče in nazaj. — Brane tvrdke Umrath & dr. so prav dobre.
L. M. v B. Glede pogozdenja Vaših malovrednih senožeti se izvolite dogovoriti z okrajnim gozdarjem pri glavarstvu, ki Vam drage volje pojde na roko.
M. S. v B. Če hočete narediti klet, kamor ne bo vhajala voda, tedaj morajo biti tla in stene iz cementnega betona. — Če imate tako malo mleti, da se ne izplača mlin na bencinov molor, tedaj poskusite s tistim mlinom na gepelj, ki Vam ga zastopnik ponuja, a on se mora poprej pismeno zavezati, da vzame mlin nazaj, če ne bo tak, kakor obeta in kakor ga Vi zahtevate.