Ivan Durak
(Ruska iirifiovedka. — Poalovenil Fr. Hubad
 mestn pri kralji je bilo veliko veselje;  pripravljali  so svatbo zfl dve hčeri.   Po avatbi so odhajali kralji in silni jtmaki vsak na svoj dom. Po njihovem odhodn pvosi  najmlajAa kraljeva iifi svojega očeta, naj bi poslal  po vsem feraljestvn oznanilo.  da bi prifeli vsi imnistri, plemenitniki in njihovi sinovi  na kraljevi dvor.   Mislila jo,   da med njimi najdo svojega žeiiina. Kralj ki je Ijul)il hfer, razpošlje oznanilo t& eber6 se miniatri,  pl^menitniki in njihon sinovi;  ;ili  kralji^ina ne  najde Itlfed njimi svojoga zenina.    Zato prosi očota, naj l>i iikazal priti vsem svojim podlof.nikom,  naj  bi  pripvavil  hiše  xanje  in  prigotovi! 6bed.    nSaj iraat«,'1 rekla je, nočka raoj, take palače, v katerih bodo podložniki leliko stanovali do ustanovi&enega dnuva.   Kdo ve ? morda jc moni namenjeni ženin kak podlož-nik, ki se striva v priprostej obleki."
Kralj se je tej prosnji dolgo ustavljal, a naposled jfi razposlal vender ukaze na vse strani, naj se zbere ves priprosti narori o dolocenem dnevu. Kadar pride kraljevi ukaz tudi v 6no vas, kjer je živel Durak, zafnota ao pripravljati tndi njegova brata v mesto. Burak ju prosi, da bi viftia tudi njega s sebnj, ali ona gu ne marata. Prosili ste zdaj žeui zanj. Zatorej ro Žeta brata: nVzameva te, ali to ti ¦poveva, ako se predrzueš kaj govoriti, zve-ževa te, da nama nikoli več ne uides." Dorak jima obljubi, da bode moiCal, in vzela sta ga s seboj. V mesto dospevši, eakali so v pripravljenih palačah doioSenega dnevu. Ta dan se ]e zbralo neznatio veliko Ijudi. Pripravljen ie bil tndi obed. Sedli so za mize. tted obedom prinosi1 mlajša kraljtfema vsakerau piti. Kadar pridc k mizi, prv katerej jiA spdel Durat, dala je piti najpred vscm drugim, potlej še Jc prido do njoga in nm prinose kupo k n&-pitkn. Ali zdajci ngleda, da im:i Iran zavczano &olo. Zatorej ga vpraša: rZakaj imas zavezano eelo ?u Ta odgovori: nHodil som po gozdu za gobami, in udaril sem se." AJi ona mu ne Teriije, in reče: -Odveži čelo. da vidim." Bui-ak ni zual, kaj bi storil, ali ona ga pritnora, da odveže rohec. iti zdajci  8P  razsvetii vsa kraljova palat-a.    Kraljičina m«  nkaže, da stopi izza
5*
68
mize, utrne ga z brisačo ter popelje h kralju, rekoč: ,7Milostivi očka, tn je moj ženin, katerega sem iskala." Kralj pogledsi Puraka, zaeudi se in reče: ,Kaj ti je, hčl nioja; ali ne vidii, da je neumen ? Tvoj ienin je l)il mlad, prekrasen jimak." Ali hči je le govorila, da je ta uni, kateri je bil prijahal na sodnje mesto in prosi, naj bi ga jej dal za moža. Kralj ugo-varja, ali vse je bilo zainan; bil je primonm, da jej di Duraka za moža. Kadar je bila svatba koni-ana, odkaže jima kralj posebne sobe in reiJe htferi, da mu njen moz ne sme nikoli pn>d ofi. 7ato je živela kraljitina s svojiin možem nekaj 8asa prav na sameni. Kmalu potem zve kralj, da se po nje-govit gozdili, pci katerih ni smcl clnig loviti nogo kralj ssim, polika ziato-rog jolen.
Poželi iraeli tako čudnega jelena in reee zctoina : nKeta Ijuba! storite mi to Ijnbav, in ujeinita mi zlatorogcga jelena, kaferi se potika po ruojih gozdih." Zeta ga noiela žaliti, zatorej ukažeta ogedlati najboIjSa konja, poslovita se od žen in odjahata v gozd.
Najmlajiia fa-aijeva hH pride k možn v sobo, in um refe: „!&( sudiš doma in ne znaš ničcsarl Draga dva očctova zeta sla oiljaliala iskat jdena zlatorogega, a ti sediS ?" Durak jej odfsovori : »Pojdi k očctu kral.ju. iu prosi ga, naj mi da kaeega konja, če tudi ni ze, drugo rabo, nego za to, ia vozi vodo." Žena gre k očetu in mu reče: nMUostivi gospotkr, očka moj ljubi! pod»rite mojemu lnožu kacega konja, morda on ujamo. jclcua, kateroga ste zaželeli." Kralj Diu tikaže dati holnegn kojjja. Kraljičina gre k moiu in ma reic: ,Wi. • izprosila sem ti konja." Durak stopi na hodnik in vidi, da mu hočejo osedlati konja, ali on jim brani, sedt nauj brez sedla in odjaha. Kadar prijalia dve vrsti od grada, skoii raz konja, prime ga za rep, potcgne kožo z njega. vrzc mrho mrtvo na tla in rečo: BEvo, vrane in srake! tu imato pojedino od kralja."  Nato zažvižga. hrkue z mladeuiskim zvižgoui, z junaškim pokrikom :
,,šivček, rujavček, Vešži bclee; Stoj pred mano, Jfakor list med travo !"
Konj pritete, zemija se strese, iz ušes mu vije dim, iz nozdervij mu ližo plamen. Jedva pritefo, že stoji pred njira, kakor ukopau. Uurak tnu zleze v liho in skozi drugo Ten in postane tako ]ep mladenečj da ui mogofe povedati, niti popisati s perčsom. Nato dene ua konja sedlo eerkasko, pod-progo buliarsko. dvanajst podprog iz šame svile šemahanske : svila se ae trga, jeklo se ne lomi, arabsko zlato ne rujavi. Kadar Durak zasede kouja, skat-e ž njim po označencra gozdu, kakor lelikonogii snia. Kmalu najde jelena zlatorožca iu ga njame. Prireze ga z« rog in ga u'ac na cesto. Ondu si razpne Sotor, priveže konja iu jelena, a on leže. ila si oddahne.
Kraljcviča sta dolgo jaliala po polji, ali nikjer nista našla jolena. Kadar prideta po cesti, ijer je stal šator, ugledata privozanega jelena in govorita med seboj. «GIej, bratee, to je sator onoga juuaka, kateri je bii pnjahal aa sodoje mesto. Ulej tudi privezanega jolena. Idiva k njemu in prosiva ga, da ga nama proda bodi si za katcro koli plačilo." Drugi piitrdi k teiuu; idota, k šotoru,  odkrijeta se, stopita v Jafor iu puklonivša se Duraku reeeta.    Bili-
r                                                           
lostivi gospodar! prifiia sva <hi bi kupila vasega jplima." Durak jima odgovori: ,.Riid bi ga vama prodal, ali storil sem obljubo, kadar sem šel jelena lovit. da }ra no prodara nikomur." Kraljeviča vprašata, kako obljubo je storil. Durak jima pove, da obljuba ni velika, samo paloc z noge. Nato jima veže, da je iz daljne dežele doma ter 1113 bode nihčc znal, da iiista jelenasaraa ujela. Kraljc-vim ga uista poznala, mislila »ta, da jo ros iz daljnega kraja doma, a želela sta tndi izpoJniti kraljcvo žoljo. zatorej skloneta. da mn dasta z noge palec. Sozujeta se in Durak jiraa odreže palea. Na to se obnjeta, vzameta jelena in odjahflita domov. A Durak dene šator vkupi1, vtakne palca za sedlo in odjaha na mesto, kjer je bil ngonobil kraljevega konja. Undu skoži raz konja in mu dii arobodo.
Zbralo se je pa na tem mestit mnogo vran in srak. Dnrak zgrabi pa-Mco, pobije vrane in srako, navežo jih na vrviro in jih vleče s seboj v grad. Pri kralji je bilo veliko vosoljo. ker sta liila zftta prignala jelena. Dnrak pride pod okiio in zavpije: n<!ospodar milostivi! podaril fii mi konja, a ni mo mogel nositi; zatorej ti prinosera njejarovo kožo in divjačine za obed."
Kralj in hžori ste sr niu smijali, a kraljevižema ni bilo za smeh, od-rezana palea jima nista rlala pokoja. Durak dene divjačino na tla ter odide V svojo sobo. Prido njegova žena za njim in mu pripoveduje, kako ste se jej sestri sraijali, ker je vzcla njcga za DioŽa. Ourak jej reče: nLe naj se sinerjeti, pride dan, da se jima bodeš smijala ti."
Skoraj potem zvb kmlj, da po njegovih oljsirnih gozclih hodi zlata svinja štetinka z dvamijstcrimi prasei. Pokliče svoja pametna zota in jima reče: ..Zeta draga! ako me Ijubita, poja&ita v gozd in ujoinita zlato svinjo Šče-tinko in dvanajst prasoev."
Zeta nisla bila neposluftna; iikažeta osedlati kouja m odjahata. A kralji-cina pride k Durakn iu mu rece: nKaj sediš domii? OČka je poslal zota loviti ziato svinjo; jozdi tudi ti, morda jo ujameš sebi na east." Dnrak od-govori: nNa ^em bodera jahal?" Kraljieina gre k očetu in prosi srojemu možu konja. Kralj jej refie: BH6i Ijuba! meni konja ni žal, ali žal mi je tebe, kcr se ti bodo smijali." Hči refie : ..Gospodar milostivi, ouka moj ljubi! pustite, naj se mi smejejo. kolikor jim drago." Kralj ukaže Duraku dati konja. Durak ga ne pusti osedlati, nego sfide nanj brez sedla in jaha iz kraljevega dvora. Jaha skozi mesto. Kadar prijaha na polje, potegne s konja ko/.o. vrže mrho tja, in rcee: nEvo, srake in vrane! tu imate pojedino od kralju.*' Zdajoi zažvižga, hrkne z mladeniškim žvizgom, z junaškini tzkrikom:
,,Sivček, rnjavček, VcSdi belec; Stoj pred mano, Kakor list med travo!"
Konj priteče, zemJja se strese, iz udes mu vije dim. iz nozdervij mu liže plamcn. .ledva pritece. že stoji kakor ukopan. Dnraček mu zleze v uho, prileze skozi drugo zupet vcn in postane tako krasen mladeueč, da ui povc-iliiti, rie s pereaom popisati. Nato sede na konja in odjaha po polji v zapo-vi?dani gozd. Kmalu se rau posreči, da ujame zlato svinjo ščetinko z dva-najsterimi prasci.    Zfine jo s seboj.
S            70
Kadar prijaha na opsto, razprostre isator, priveže konja iu sviujo z dva-        najsterimi prasd a Durak, leže, da si malo odpočije.                                              
Druga dva zeta nists mogla najti svinjc.   Vrneta se domov,   Kadar pri-      jahata do Durakovega šatora,  ugledata svinjo in govorita med seboj:   nGlej,         Ijratec, tu je zopet junak, od kalerega sva kupila jolena ; idiva k njemu in prašajva ga, je li nama proda svinjo.    Skočita raz konj,  ideta k satoru,  od-krijeta se, stopita iioter,  prikloueta se iu začnota prositi Duraka, uaj bi jima prodal sviDjo. Durak jima odgovori. da je ne prodaje, a vender jima jo hoee dati,  ako si pustita odrezati oba palca z rok.    Sirouiaka nista znala,  kaj bi storila; rada bi  bila irnela svinjo, ali m\ jhna je biio palcev.    Uurak jima reŽe,   da leliko hodihi v rokovicab. in 60 bi ju vprasal kralj, zakaj nosita ro-kovice, naj mu odgovorita, da jn bole roki.   Končuo uiu obljubita palce.
Durak jima odivže palca, da jima svinjo in prasee, in zeta odjezdita v mesto. Kadjtr otlidpta porlere Durak šator, dene ga na sedlo in jaha ua ijni kraj, kjer je bil pustil kraljevega kouja. Ondu skoči raz konja in mu da svo-bodo. Videfi na tem kraji mnogo vrao in srak, pobije jih precejšao Število, naveže na mico, vzame kožo in gre domov. Pri kralji je bilo zbranih mnogo Ijudi. Durak zakriči: n(iospodar milostivi! kakoga konja si mi dal? Ki me mogel privpati uazaj. Zatorej ti prineHein njegovo kožo in divjaČine za obed." Nato gre v svojo sobo. Pride za njim fcena in mu pripovpduje. kako ste se jej smijali sestri. Durak jej reže: rLe naj so, smejeti ; pride dan, da se jima bodeš smijaJa ti."
Za nekaj easa pokliče kralj zopet svoja zeta pred-se in jima reee: rZa trikrat devetimi deželami v tridesctem kraljestvu, v podsolnčnem gospodarstvo stoji. smreka od samega zlatii. Yejc ima srebrne, na ujili scde rajske ptieo in pojo pesni carske. Kdor žeii imcti tako sinreko. naj odlomi vejo od nje, prinese jo na svoj dora iii ,jo vsadi, drugi dan imi vzraste srareka onakova, kakerŠna je ona tain v tridesetem kraJjestvu. Prosim vaju, zeta moja Ijuba, prinesita uii srareko; pol svojega krajjestva vama dam." Zeta bi bila rada dobila pol kraljcstva, zatoi'ej sta slusala ki";ilja. osedlala konja, poslovila1 se od svojih žcaa, in odjezdila. Durakova ži.»na pride k možu v sobo in inu pove, da je oce poslal zeta z& trikrat deveto deielo v tridftsfito kraljestvo po svebvuo vejieo od zlatt1 smreko, in »111 tudi pove. kaj jima jo obljubil za l.o.
Durnk jej reče: nI'ojdi k ofietu in izprosi mi kouja, bodi si kakeršnega koli." Kraljičina gre io reče očetu: ,,Očka moj Ijubi! poklouite mojemu mozu, kouja!" Kralj se nasmeliue, rekoč: BH6i ljuba! tvoj Durak mi pogubi vse konje." Hci mu odgovori: nOče Ijubi! prosim vas samo zdaj še, potem nikoli ve&." Kralj ukažo, naj dajo Duraku konja. Kraljič-ina se mu zahvali. gre k raožu in mn pove, da rau je izprosila konja. Jedva enje Durak to, gre veu, nkaže prignati kouja, ali ne pusti ga osedlati; nego brez sedla ga zavsedo in odjaše. Kadar prijaha na poJje, skoži raz konja, prime ga za rep. potegoe kožo z njoga ter vrže mrho na tla, rekoe: nEro, vrane iu srake! tu iinate pojedino od kralja." Potem zažvižga. hrkne z mladeniškini žvižgoin, z juna^kim vzkrikorn:
nSivČek, rnjavfek,
VeS6i belec;
Stoj pred mano,
Kakor list med travo!"
71
             Kouj   priteče,  zemlja sc sirese,  iz  nšes 11111 vijo  diin   iz  nozdcmj mu
    liže plamen.    Jodva   prileie,  žc sloji pred lvancm Durakom,  kakor  ukopan.
      Dnrak mn zlezt* v tiho, prileze skozi dnigo zoprt \ra in posstaue tekii krasen
       mladeneč, da ni povedati, ne » peresom popisati. Dene na konja spdlo Crkasko,
podprogo buhavsko, dvanajst podprog iz čiste svile šemahanske:  svila se ne
trga, jeklo se no lomi, arabsko zlato nts rnjavi.    Kadar osedla konja,  zavsede
ga m tjije po bedrili.   Konj skoči k viiku,  vzdignc se  nad stoječe gozde in
pod podeče so oblake tcr jinšSa gore in doline mcd nogarai, a male r<?ke po-
kri™ s svojira repora.
Durak jaše dolgo po e«sti tcr se približava gospodarstvu, kjer jc stala smreka. Tu zagleda smreko čudno in krasno; takiij stopi k njej in si odlomi vejico. Poleg smreke sta biln dva atudeiifa, iz katfrih je tckla živa in mrtva voda. Iz teh stndencov si napnlui dre steklcnici, ki ja je inip) pri sebi. Potem gre iz vrta, zavsede konja in jaha domov. Jalia dolgo-li, kratko-li, blizu-Ii, daleko-li; hitro se pore pripovedka, a delo se ne izgotovi tako hitro. Kon&uo prijaha v doniačfl kraljcstvo, ali ne jala preraiin potom v kraljevo palačo, nego uatavi se, razpne Sator polcg velike cesrte, vtakne smrekovo vpjico pokg šatora v tla, a on leže, da si odpo^ije.
Dva kraljeviJa, kraljm zcta, jczdite daleJ na okolo; ker ne najdeta, česar sta iskala, vrncta se riotnov. Kadar prijahata po cesti, kjer je stal Sator, ugledata srareko y zemljo znsajpno poleg žatora. Krr sta želela smreko UHetj, po katero ju je bil posial kraij, dogovorita se in prijahata k Satoru. Skočita raz koDJ, odkrijefa sc, stopita v sator in so zelo ponižno prikloneta junaku. Potem govorita: nGospodur milostivi! prišla sva k tebi, da nama prodaš prelepo smreko, ki atoji poleg tvojega šatnraV Durak jima rfiee, da je ne prodaje. Kor ga pa le pi-osita in prosita, reče jiraa Durak, da jims ,jo prodi, ako si puslitu z brbta odrfzati vsak po jeden jermen kože, Kadar kraljeviča to slišita. ustrašita se zefo in ne vosta, kaj bi atorila. Xu, ker bi rada kraiju ustregla in bi rada imola, da bi govoril ves svpt o njiju, kaj sta storila, pri-staueta in sc slečeta. Durak izreže vsacemu po jelen jermon kože z hrbta in jima da vejk-o hidovlte smroke.
Kraljeviža vzameta vojieo, odjahata v kraljevo palačo tor jo položita kralju v roke. Vesel tako dragc stvari vzradnje sc kralj in napravi veliku pojodino, na katero pozove vse svoje ministre in plemcnitDikc.
, V tem podere Durak Sator, spravi ga na sedlo in jaha na ono mesto, kjer je ležaJ konj, katerega mu jo, podarij kra)j. Ondu najde mnoga vraa in srak, pobije jih veliko število, naveže na vrvk-o. vzanip konjsko kožo in hajdi domov. Kralj ga uglcda in se mu smejp. a Durak mu reče: n(iospodar miloativi! podaril si mi konja, aii konj rae ni mogel prinesti domčv; tu imaš ojegova kožo in za kosilo sem ti prinesel tudi divja6ine.;t To rekši. vrže srake in vrane ob tla ter odide v svojo sobo. Za njim pride kraljičiua, njegova žena, ia mu pripoveduje, kako so se jej sinijali vsi, in šc posebno sestri. Durak jej reče: ,,Potrpi, pride dan, da se jim bodeš smijala ti/
Za nekaj časa refe Durak svojej ieni: ,Jutri se obleci v najdražo obleko!" Žeua ga izpražaje, zakaj bi se tako oblekJa, ali on jej ne pove niiesar, uego- rečc: ,Obleci se, kakor sp.m ti dcjal." — Kadar pride ustanovičeni dan, odide iz grada. Prišedši na polje, zažvižga, hrkne z mkdenUkim žvižgom, z jnnaftkim pokrikom:
72
in jrnnbsau  xi  uiib ^ijv    nSivček, mjavček,                    Vešči Ijeleo;
Stoj pred inano, Kakor Ust med travo!"
Konj priteče, zemJja se strese, iz ušea se mu vije dim, iz nozdervij uiu iiže plamen. Jedva priteče, že stoji kakor ukopan. Diirak mu zleze v ubo, prUeze skozi drugo ven in postane tako krasen mladeucč, da ni povedati, ne a peresom popisati. Potem sede na kouja in jaha v grad. Ob tem easu je bilo pri kralju veliko veselje, mnogo ministrov in drugih plemenitnikov je bilo zbranih. Kadar Durak prijaha, pride mu kraJj z zetoma in miuistri naproti. Pelje ga za hrastove mize, na katerih so bile najalajše jedf in medene pijaSe. Zacno piti, jesti m se veseliti. Kadar ao se že vsi dosti naveselili, zafteK so se razgovarjati. Ker je Durak sedel polog kralja, reče inu : nOospodar mi-' Iostivi! slišal sem, da imate tri hfere in da so oinožene vae; dva vaSa zeta vidim, a tretjega ne vidim." Kralj mu odgovori: wDragi moj! Moja naj-mlajša hLi se je omoiila z Durakom (bedakom), zatr> ga nt> pužtam pr6d-se." Durak o sebi ne pove  nifesar in  rc&t kralju:   ,,'jospodar milostivi! prijahal           
sem zato v tvoje kraljestvo, da bi vzel tvojo  najmlajšo hui za ženo."   Kralj           
se tega ze]6 razvoseJi  in  reče. da  bode Duraka  pogual iz kraJjestva.   Zdajd          
vstane Durak in refo: nOospodar miloetivi! zaradi mene hoecš Duraka, moža          
svoje najmlajše hčere, zapoditi Iz svojega kraljestra?   Stoj malo iu vedi, da           
sem jaz Durak." Kralj ga dolgo gleda ali ne more ga poznati, saj ga tudi ni bilo mogoee, ker je imel na sebi oklcp in jo bil toli krasen. Kor ga ni mogel poznati nihfe, rečo Diirak kralju: BPoznaj nie, goapodar milostivi, da scni jaz tvoj najmlajši zet. Durak." Kailar kralj to fiujo, mzveseli se in ga poljubuje. Pride tudi nj^gora žena in ga objaine. Ker sta dmga dva kraljova zeta imela roki v rokovioali, reže Purak kraiju: »Gospodar milostivi! izvolite povedati, zakaj sfdita tvoja teta z vokovicami za nmo." Kralj odgovori, <la ju bole roki. A Durak rot-e. da je on zdravnik dober iu spretcji; zatorej prosi kraija, naj jiiua iikaže rokovico sleči. Kralj jima ukaže, ali ona se dolgo branita. Koneoo vender slečeta rokovice in glej r raaiijkal jima je palec na obeb rokah. Kralj ju vpra&a: nKje iniata pnlca,?*' Kraljevit-a nista zuala, kaj bi oilgovorila. Ivan Durak reee: 0Gospodar milostivi! jaz znam, zakaj nimata palcev na rokaii." Potegne palca iz žepa in n?Cc: To sla njiju palca, kfttci*a sta mi dala za jelena zlatorožea." — Nato prosi, naj jima »kaže ki*aQ, da se seaujeta. Kvalj to fttori in vidijo vsi, da nista imela palcev na nogah. A Ivaii Duraček liitro pokaže palee, katerili nisla imeJa. in reči» kralju : nOospodar miloRtivi! to so njiju palci. katere sta mi dala za zlato sviujo šcetiako." — Nflto prosi. naj pokazeta hrbet. Kadar to sturita, pokaže Ivan Diu-ak. da jima je iz hrbta izrezan jermeu, iti rece: nGospodar milostivi! tukaj sta jermeua,* in ju potegne iz žepa.
Kralj Be razsrdi und svojima zeloma. a Ivau potegne iz žepa dve ste-klenici z fcivo in mrtvo vodo, položi jima jermena na hrbet in ju pokropi z mi'tvo ia živo vodo in ni se poznalo vež, da sta bila izrezana. Takisto so jima prirastli palci na rokah in nogah s pomofijo rartve in žive vode.
Kadar stiv biJa kraljeviča zopet zdrava, padeta pred Ivana DuraČka na kolenij zahvalita se mu in ga prosita odpušfeenja, da sta se mu poprej smi-
    jala.    Ivan jima odjmsti, a  kralj  nspravL voliko pojediuo.  ua kalei'o povabi
     vse svoje ministre in pltmonitiiikp.   liilo je veliko veselje.  Odslftj je Jcraljeval
      Ivan DuraČek s svojo ženo v tem velikem kraljestvu, a kralj je odstavil svoja
       tlva zeta in ju poslal v njiju kraljestvo domov.