11111:111 ŠTEVILKA 190 LETO XVII 30. JUNIJ 1983 brestov obzorn i k glasilo delovne organizacije GLAVNI DIREKTOR BRESTA O SEDANJEM GOSPODARSKEM POLOŽAJU IN O NAŠIH PRIHODNJIH NALOGAH v Vemo, kaj hočemo in kako, zdaj gre za to, da to prevedemo v povsem konkretne programe, v dejanja, v akcijo vseh in vsakogar. Ni nam treba spreminjati sistema, spremeniti moramo prakso, ki ni v skladu z ustavnimi načeli in dolgoročnimi interesi delovnih ljudi. Nekateri bi radi spremenili sistem, da bi ohranili staro prakso. Franc Šetinc Več ali manj so znani rezultati o Brestovem gospodarjenju v letošnjem prvem polletju; smo sredi uresničevanja sedanjega srednjeročnega razvojnega načrta delovne organizacije; vrsta gospodarskih ukrepov v zadnjem času neposredno narekuje nove in nove naloge ter ustvarja drugačne pogoje za naše gospodarjenje... To so bili temeljni razlogi, da smo se odločili za razgovor z glavnim direktorjem Bresta TONETOM KRAŠEVCEM, v katerem naj bi vsaj delno razbistrili omenjena vprašanja, se pravi, ocenili naš sedanji gospodarski trenutek in se zamislili nad našimi prihodnjimi nalogami. 7— Letošnje prvo polletje je hlinilo v nedvomno zapletenih gospodarskih gibanjih v svetu 'n doma. Kakšna bi bila splošnejša ocena Brestovega gospodarjenja v tem obdobju? Menim, da je leto 1983 leto težkih in napornih preizkušenj Za delovne ljudi v Jugoslaviji in seveda tudi v Brestu. Letos moramo vračati velike dolgove tujini, živeti ob zmanjšani investicijski potrošnji ob »zamrznjenih« cenah, ob veliki nelikvidnosti vsega gospodarstva, ob težavah pri zagotavljanju surovin in reprodukcijskega materiala ter z zahtevnimi nalogami, ustvariti Poletni obraz našega jezera kar največji izvoz na konvertibilno področje. Tudi Brest je v letošnje leto vstopil s takšnimi zahtevnimi nalogami: doseči čimvečjo proizvodnjo za konvertibilni izvoz ter poravnati obveznosti do domačih in tujih kreditov. Prilagoditi smo se morali razmeram na domačem in tujem trgu, preiti na manjše serije ob nespremenjeni tehnologiji, spremljale so nas velike likvidnostne težave, primanjkovalo je sredstev za omogočanje normalnega poslovanja in za osnovo smo imeli skromne dohodkovne rezultate iz prejšnjega leta. Brestovi delavci so razumeli nujno potrebo po čim večjem izvozu in smo tako kljub temu, da je izvozni načrt večji kar za 24 odstotkov, izpolnili v tem obdobju (fizično) 43 odstotkov letnega načrta. Mislim, da je to eden izmed boljših dosežkov v načrtovanem obsegu izvoza v SOZD Slovenijales in v slovenskem lesarstvu. Izvoz je za 18 odstotkov višji kot v enakem lanskem obdobju (6.418.000 dolar- jev ali 51,3 milijarde starih dinarjev) in pomeni 32 odstotkov skupne Brestove proizvodnje. Lahko rečemo, da je to rekordni dosežek zadnjih let. Plan uvoza smo izpolnili z 38,8 odstotka, kar kaže na naša velika prizadevanja za manjši uvoz. Je tudi manjši glede na enako lansko obdobje — indeks 76. Manj smo bili uspešni pri doseganju načrtovane proizvodnje, saj smo dosegli le 44,5 odstotka načrta, kar bo težko nadomestiti. Izvozni programi v Pohištvu in Jelki so namreč povzročali veliko preglavic in predvsem zato je proizvodnja nižja. Ob tem bi posebej opozoril, da se vse bolj kaže tehnološka zastarelost naših pohištvenih tovarn in smo zato vse bolj omejeni pri prevzemanju tehnološko zahtevnejših, a dohodkovno ugodnih proizvodnih programov za izvoz in domače tržišče; to je posebej očitno v Pohištvu, Masivi in Jelki ter delno v Gabru. Rekel bi še, da bo potrebno več storiti za boljšo organizacijo dela v posameznih temeljnih or- ganizacijah, da bi proizvodnja stekla normalneje. Prodaja na domačem trgu se zaskrbljujoče in resno umirja, v fizičnem pogledu celo upada. Največ povpraševanja je po kuhinjah in tapetniških izdelkih, obenem pa je največ pritožb zaradi velikih dobavnih rokov in pomanjkljive kompletiranosti prav pri kuhinjah. Dobro gre na domačem trgu tudi prodaja mineralnih plošč, nekoliko manj pa je povpraševanja po žaganem lesu. — In kakšen je naš finančni položaj? Nedvomno nas najbolj tare zagotavljanje likvidnostnih sredstev, saj nam za normalno poslovanje primanjkuje 25 do 30 milBard starih dinarjev sredstev. Rešujemo se s kratkoročnimi krediti od bank do nekaterih delovnih organizacij (Perutnina, Usnjarna, Kovinoplastika) in do rezervnih skladov republike in občine. Glede na 30 odstotne obresti, ki jih zanje plačujemo zdaj, v prihodnje pa bo treba (Nadaljevanje na 2. strani) Usklajevanje potreb in možnosti PRIPRAVLJAMO SPREMEMBE SREDNJEROČNEGA NAČRTA Brestov srednjeročni razvojni načrt od leta 1981 do 1985 smo pripravljali že v času zoženih pogojev za gospodarjenje. Zato so bile naše, sicer precej večje razvojne želje skrčene na najnujnejša vlaganja. Tedaj smo opredelili prednostna vlaganja v zamenjavo dotrajane strojne opreme, v širitev prodajne mreže, v finalizacijo negorljivih plošč, predvsem pa vlaganja v posodobitev naših termo energetskih zmogljivosti. Vrednostno uresničevanje tako sprejetega razvojnega programa je bilo v prvih dveh letih srednjeročnega načrta zadovoljivo glede na načrtovanja za prvi dve leti. Povsem drugače pa je, ko primerjamo uresničevanje s planom celotnega srednjeročnega obdobja. Pomeni, da smo glavnino naših naložb načrtovali za leta 1983, 1984 in 1985. To so bile predvsem načrtovane naložbe v modernizacijo kotlarn v temeljnih organizacijah Žagalnica, Masiva in Jelka. Osnovni pogoj za uresničitev naših razvojnih načrtov je bilo sprotno dobro gospodarjenje, se pravi, doseganje dobrih gospodarskih rezultatov ter sovlaganje sredstev nekaterih drugih delovnih organizacij pri modernizaciji kotlarne v TOZD Žagalnica. Tako zastavljenih pogojev ne uresničujemo v celoti. S tem se nam močno zmanjšujejo možnosti za naložbe. Takemu stanju so po svoje prispevali tudi zaostreni pogoji za gospodarjenje, ki se z najnovejšimi ukrepi zveznega izvršnega sveta še naprej zaostrujejo. Dosedanja Brestova usmeritev v večanje izvoza na konvertibilna tržišča ostaja še naprej naša osnovna naloga. Pri tem mislimo predvsem na večji izvoz naših končnih izdelkov. Take cilje pa bomo lahko uspešno razreševali med drugim predvsem tudi s sodobnejšo strojno opremo in ustrezno tehnologijo. Pomeni, da moramo predvsem razmišljati o vlaganjih v tiste naložbe, ki bodo dajale najhitrejše gospodarsk učinke. To je en sklop vprašanj, ki zahtevajo od nas, da ponovno z vseh vidikov preučimo naše dosedanje razvojne načrte in se dogo- vorimo za tisto, kar je v seda-nem trenutku najbolj smotrno in nam bo največ pomagalo pri povečevanju proizvodnje in izvoza. Po drugi strani pa lahko ugotovimo, da smo z uresničitvijo dosedanjih naložb in naložb, ki so v teku, že nekoliko spremenili stanje izpred treh let. Pri dosedanjem uresničevanju srednjeročnega razvojnega načrta je namreč prišlo tudi do nekaterih strukturnih sprememb na področju programov in usmeritev. Naj omenim na primer, da smo se odločili za proizvodnjo tesanih tramov, da smo opustili naložbo za nameravano proizvodnjo opažnih plošč, da smo odprli več novih trgovin in skladišč, pa tudi aktivirali drugi kotel v TOZD Žagalnica. Skratka, gre za splet okoliščin, ki zahtevajo ponovno vsestransko presojo dosedanjih razvojnih ciljev, z namenom, da bi do leta 1985 kar najbolj smotrno vložili naša skromna finanč-a sredstva v prave naložbe, hkrati pa tudi že ocenili in nakazali prednostni vrstni red vlaganj do leta 1990. D. Mazij Čakajo nas težavne preizkušnje (Nadaljevanje s 1. strani) še več, pomeni to največjo oviro za naše prihodnje uspešno poslovanje. Letos bomo tako morali plačati 18 do 20 milijard starih dinarjev samo obresti za kratkoročne in druge kredite. Sicer pa smo doslej redno in v celoti odplačevali dinarske in devizne obveznosti do banke. — Tudi o cenah je veliko govora!? Vprašanje cen je za nas izredno pomembno. Cene naših izdelkov so z izjemo nekaterih tapetniških garnitur in enega pohištvenega programa praktično zamrznjene. Istočasno pa so cene surovin in renrodukciiskega materialov porasle za nekaj manj kot 40 odstotkov. To je tudi eden izmed odgovorov, da smo v pohištvenih temeljnih organizacijah dosegli v tem polletju zelo skromne rezultate. Tudi primerjalni pregled nekaterih kazalcev v lesarstvu z nekaterimi drugimi industrijami Gozdarstvo, kovinarstvo, kemija, tekstil) nam pove, da so dohodek, skupna poraba, čisti dohodek, brutto akumulacija (vse na delavca) mnogo večji kot v lesarstvu. — Vse to se najbrž odraža tudi pri osebnih dohodkih? V Brestu smo letos osebne dohodke obdržali na ravni iz lanskega decembra in so bili ob letošnjem prvem trimesečju višji od povprečnih osebnih dohodkov v občini; ob prvem polletju pa je položaj že povsem drugačen, ker so osebni dohodki na Brestu ostali nespremenjeni. Prepričan sem o veliki politični in samoupravni zavesti Brestovih delavcev, da ob splošni rasti cen vztrajajo na takšnih osebnih dohodkih; zavedajo se, da dosegamo slabše gospodarske rezultate, kar je odraz prizadevanj za povečanje izvoza, kjer pa ustvarjamo slabši dohodek. Menim, da je to prispevek Brestovih delavcev k stabilizaciji predvsem v Brestu, pa tudi v širši družbi, kajti realni osebni dohodki ob 49 odstotni inflaciji močno načenjajo življenjski standard zlasti tistim, ki živijo samo od osebnih dohodkov. V prihodnjem obdobju je naša osnovna naloga, da ne bo več delavcev, ki bi prejemali manj kot milijon starih dinarjev, pri čemer pa ne bomo smeli zapasti v uravnilovko. Nedavno sem gledal podatke o osebnih dohodkih v občini in videl, da direktorji naših temeljnih organizacij dobivajo nižje osebne dohodke kot nekateri strokovni delavci na občinskih samoupravnih interesnih skupnostih. Ali še eno očitno neskladje: ne da bi podcenjeval delo snažilk, vendar se mi zdi nesprejemljivo, da imajo snažilke v nekaterih delovnih organizacijah enak ali skoraj enak osebni dohodek kot učitelj na osnovni šoli, ali da je razlika pri snažilkah od ene do druge delovne organizacije tudi do 500.090 starih dinarjev. Glede razmerij v nagrajevanju na Brestu moramo napraviti nekatere popravke in bolj nagraditi tiste, ki resnično delajo in prispevajo k večjemu skupnemu dohodku. Ker bo o gospodarskih rezultatih prvega polletja več zapisanega v drugem sestavku, bi rad samo omenil, da nam kažejo, kako smo v resnično težavnem položaju. Na eni strani imamo izgubo v največji temeljni organizaciji, v Pohištvu, po drugi strani pa bi želel poudariti tudi pozitivne premike predvsem z ustvarjenim dohodkom v Tapetništvu in da je Mineralka prvič, od kar obratuje, zabeležila pozitiven rezultat. — Kaj nam pravzaprav prinašajo naj'novejši ukrepi zveznega izvršnega sveta? Čeprav še ni celovitega pregleda, kaj je bilo in kaj še bo sprejeto v pogledu novih ukrepov, že lahko rečemo, da so pred nami še bolj resni časi, ki bodo zahtevali resne, odgovorne in do kraja premišljene gospodarske posege v vsaki temeljni organizaciji, v vsakem delovnem okolju in v celotni družbi. Naj preletim najpomembnejše omenjene ukrepe. Eden izmed zelo pomembnih je zmanjšanje razpolagalne pravice z ustvarjenimi devizami od dosdanjih 60 odstotkov na samo (po sedanjih informacijah) 44,3 odstotka, pri čemer je še vprašljivo, ali bo ta odstotek enak za vse panoge. Najnovejša informacija, ki smo jo prejeli, je za Brest trenutno ugodna, ker je glavnica za odnla-čilo kreditov reprogramirana (okrog 425.000 dolarjev) in smo obvezni plačati samo obresti na ta kredit. To pomeni, da nam za uvoz repromaterialov, za združevanje z drugimi delovnimi organizacijami v reproverigi in za odplačevanje obresti in najemnine za računalnik ostane dovolj deviz. Seveda pa je vprašanje, koliko nas bo oviralo zagotavljanje rednega odplačevanja v okviru sestavljene organizacije Slovenijales. Naslednji pomembnejši ukrep je povečanje obrestnih mer od sedanjih 39 odstotkov za kratkoročne kredite na 37 do 40 odstotkov ter iz 11 odstotkov pri kreditih za pripravo izvoza na 20 odstotkov. Vse to bo močno vplivalo na dohodkovni položaj Bresta. Predvideva pa se še vrsta ukrepov: osebni dohodki se lahko povečajo le do 20 odstotkov izplačanih osebnih dohodkov v preteklem letu; če niso izplačane obveznosti do bank ali delovnih organizacij, se lahko splošna poraba poveča le za 12 odstotkov v primeri z letom 1982, skupna poraba pa za 13 odstotkov; nove naložbe bodo mogoče le v proizvodnjo za izvoz in proizvodnjo hrane; sprostitev cen nekaterim izdelkom, med njimi tudi pohištvenim; žiro računi po temeljnih organizacijah se lahko ukinejo; ostrejša davčna politika do vseh dohodkov izven delovnega razmerja in tudi do nepremičnin (več stanovanj, avtomobili, jahte); redno spreminjanje tečaja tujih valut; večje izdvajanje sredstev v rezervni sklad in še vrsta drugih ukrepov. — In kaj vsi ti ukrepi pomenijo za nas? Tako kot drugod, jih pozdravljamo tudi v Brestu, predvsem zato, ker se zavedamo, da je potreben red in da se ve, kdo pi5e in kdo plača. Bi pa dodal, da v gospodarstvu pričakujemo tudi dolgoročnost in takšne ukrepe, ki pospešujejo, ne pa ovirajo normalno poslovanje. Ukrepi sicer spodbujajo izvozno proizvodnjo, premalo pa je razlike pri spodbujanju konvertibilnega izvoza v primerjavi s klirinškim. Ukrepi nas bodo prisilili, da se bomo morali še bolj povezati v reprodukcijski verigi s proizvajalci kemičnih izdelkov, okovja, tekstilci in gozdarji, čeprav se le-ti za to ne ogrevajo preveč. Omenil bi še, da je ob izredno hitrem spreminjanju ključnih ukrepov v naši gospodarski politiki izredno težko delati na daljši rok. Samo primer: v juniju smo v okviru delovne in sestavljene organizacije dosegli bilančna soglasja, kako bomo pokrili vse potrebe in obveznosti do tujih kredotiv, uvoza in zdru-žeevanja deviz, zdaj pa je vse padlo v vodo, potrebni so novi odnosi, nova usklajevanja, novo izgubljanje časa. Kljub vsemu se zavedamo, da je do teh ukrepov moralo priti in zato jih moramo tudi dosledno izvajati v korist našega razvoja in naše samostojnosti. — Na osnovi vsega povedanega nastajajo tudi za Brest nove obveznosti in naloge? Storiti moramo vse, da načrtovano proizvodnjo dosežemo oziroma v nekaterih temeljnih organizacijah tudi presežemo. Če tega ne bomo dosegli, se podrejo vsi plani, od izvoza in prodaje na domačem trgu do ustvarjanja dohodka, likvidnosti, osebnih dohodkov, skupne porabe, pa še kje ... Temu osnovnemu cilju so podrejeni vsi ukrepi in naloge v drugem polletju; skratka, to je in mora biti težišče dela vsakega Brestovega delavca — od snažilk do direktorjev. Zato ob tej priložnosti pozivam vse Brestovce h kar najbolj odgovornemu in predanemu delu vsakega na svojem delovnem mestu in v organih upravljanja, da bi sproti premagovali najrazličnejše težave. Zavedati se moramo, da je predvsem od nas samih odvisno, kako bomo delali in odločali o rezultatih tega dela. Nobeno jamranje in malodušje nam ne bo pomagalo, tudi ne Čeprav moramo s pogumnimi spremembami začeti takoj, se moramo zavedati, da bo spopad s staro miselnostjo, navadami, potrošništvom dolgotrajen in nadvse težak. Največ ovir bo zlasti pri tistih, ki hočejo od [socializma vse, sami pa ga bore malo pomagajo graditi. Zato je nujna resna in dobra, najširša organizacija vseh subjektivnih sil. Trdna disciplina. Ne bomo se smeli vdati skušnjavi nervoze in malodušja. V nas samih bo dosti čeri, ki jih bomo morali premagati. Predvsem ne bomo smeli dopustiti, da bi z linearnimi ukrepi, brez selekcije med dobrim in slabim delom, s poenostavljeno formulo solidarnosti rušili, namesto da bi gradili našo stabilizacijo. Če bomo to dovolili, bodo od vseh priseg stabilizaciji ostale samo besede. Franc Šetinc likega dela proizvodnih zmogljivosti, veliko dinarsko in devizno zadolženost v razmerah, ko smo skoraj v celoti odvisni od najemanja dragih posojil za sprotno poslovanje, rekel bi za »poslovanje v izrednih razmerah«; eksistenčno smo prisiljeni izvažati, velikokrat pod zelo neugodnimi pogoji; upadanje kupne moči na domačem trgu pohištvenike najbolj prizadeva, tako da ni mogoče prelivanje sredstev z domačega trga v izvoz. Opažamo pa tudi mnogo naših, Brestovih slabosti — od nedodelane organizacije dela do premajhne učinkovitosti strokovnih delav- Dejstvo pa je, da je združeno delo še premalo povezano, da bi takšne hude čase laže preživljalo. Zakon o združenem delu vsaj po svoji vsebini še ni zaživel tako, da bi se lesarstvo povezalo v reprodukcijski verigi slabo delo ter malomaren odnos do delovnih obveznosti in do družbenih sredstev. — Bodo vsi ti ukrepi vplivali tudi na uresničevanje srednjeročnega načrta? Že v kratkem nas čaka razprava o dopolnitvah in spremembah srednjeročnega načrta — predvsem zaradi naših izredno skromnih sredstev ter novih zahtev za zagotavljanje proizvodnje in načrtovanega izvoza. Kar najbolj učinkovito moramo zamenjati del strojne opreme v Masivi s pomočjo mednarodnega kredita, opraviti potrebno reorganizacijo v proizvodnji žaganega lesa na Jelki in v njeni tesalnici pričeti s proizvodnjo tramov ter opraviti manjše racionalne posege v tistih temeljnih organizacijah, kjer nam bodo dali najboljše učinke. O tem bo kmalu tekla beseda po vseh temeljnih organizacijah. Za sprotno in normalno poslovanje bomo najeli tudi blagovni kredit za uvoz repromaterialov iz Italije, tako da bi ob zmanjšani razpolagalni pravici z devizami zagotovili proizvodnjo brez zastojev. Poudaril bi še, da moramo tudi v času dopustov odgovorno delati, zlasti strokovni kadri, da delovne naloge ne bi zastajale. — Vsekakor pa sami in zaprti vase najbrž ne bomo kos težavnim nalogam, ki so pred nami. Nujna so najrazličnejša povezovanja in usklajevanja skupnih interesov... Brest je resnično v težavnih razmerah. Ugotavljamo precejšnjo zastarelost in dotrajanost ve- — od surovin, primarne predela-vine in izvoza. Pri tem ne mislim samo povezave med gozdarji in lesarji, saj imajo le-ti v strukturi porabljenih sredstev v pohištveni industriji le nekaj manj kot 20 odstotkov deleža, ampak tudi s kemijsko industrijo, proizvodnjo okovja, tekstilno proizvodnjo ... Vendar je to tema za drugo priložnost. Razreševanje Brestovega sedanjega stanja in razvoja je gotovo stvar Brestovih delavcev, seveda pa ne izolirano in zaprto, temveč v najširšem odpiranju v svet in v jugoslovanski prostor. Zato morajo tudi povzave v okviru slovenskega lesarstva, v okviru sestavljene organizacije Slovenijales — proizvodnja in trgovina ter v okviru poslovnih in drugih povezav pri zagotavljanju surovin in repromaterialov, pri poslovanju po načelu skupnega prihodka, postajati vsebinsko bolj polne in ne samo formalne. Predvsem je premalo dorečeno področje reprodukcijske verige — kemija, tekstil, okovje, posebno pa trgovina. V nadaljevanju povezav gozdarjev in lesarjev na Notranjskem se dogovarjamo o oblikovanju plansko-poslovne skupnosti, ki naj bi omogočila in pospešila še bolj tesno sodelovanje "ozdarstva in lesarstva ter okrepila vsa tista prizadevanja, ki zagotavljajo višjo stopnjo soodvisnosti gozdarstva in lesarstva ter višjo stopnjo oplemenitenja lesa skratka, še bolj usklajen razvoj obeh panog. Povečali smo sodelovanje tudi s Kovinoplastiko. Glede na skupne interese obeh delovnih organizacij smo izpostavili naše sodelovanje na naslednjih področjih: sodelovanje in skupno delo pri oblikovanju novih programov ali skupnih izdelkov; razreševanje energetskih vprašanj za Kovinoplastiko in obe naši temeljni organizaciji v Loški do; lini ter morda za naselji Stari trg in Lož; možnosti večjega sodelovanja na področju strojegradnje; širitev sodelovanja na pdoročju računalništva; ekonom; sko-finančno sodelovanje — tudi na področju računovodstva, premeščen j e likvidnostnih težav; sprotno sodelovanje in usklajevanje posameznih aktualnih vprašanj (na primer delovni čas); sodelovanje, izmenjava izkušenj, informiranje o delu in aktivnosti družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov, kulturno, športno sodelovanje in tako naprej. Vse te dejavnosti so boli ali manj že žive. Menimo, da jih je treba še poglobiti in okrepiti v interesu delavcev obeh kolektivov, v interesu prihodnjega razvoja socialističnega samoupravljanja in gospodarske moči v obeh velikih delovnih organizacijah naše občine. — Razgovor naj bi ne izvenel v prazno. Kako bi ga sklenila? Morda tako: Če bomo bolj usneli uskladiti osebne in družbene interese, če bomo bolje in več delali, potem bomo tudi ve; like težave uspešno razreševali — bodisi v Brestu bodisi v naši celotni družbi. Pripravil B. Levec iff" Iz TOZD TAPETNIŠTVO — prve faze tapeciranja OB NAŠEM POLLETNEM GOSPODARJENJU rvih mesecih Že kar navadili smo se, da tudi prek našega glasila zvemo osnovne značilnosti gospodarjenja v posameznih obdobjih, ko pripravimo obsežnejši in celovitejši obračun našega dela in prizadevanj. Kako smo gospodarili v letošnjem prvem polletju? Težko je na kratko odgovoriti, saj je sklop dejavnikov, ki vplivajo na to, zelo obsežen. SPLOŠNI OKVIRI Da bi utrdili jugoslovansko gospodarstvo in ga usposobili oziroma ohranili na takšni ravni, da bo zmožno odplačevati obveznosti do tujine ter zagotavljati doseženo raven domačega gospodarskega razvoja in ga tudi pospeševati, je bilo tudi v letošnjem polletju sprejetih vrsta Ukrepov. Vsekakor je na prvem ntestu pospeševanje konvertibilnega izvoza, ki omogoča vračanje naših dolgov, pa tudi notranji gospodarski razvoj. Hkrati Pa je potrebno v delovnih kolektivih odpravljati lastne slabosti in ločevati nedelo od dela. Seveda bo ta proces trajal dalj časa; koliko, pa je odvisno predvsem od nas samih. Da bodo na Področju našega gospodarskega sistema nekatere korenite spremembe, nam nakazujejo tudi dokumenti »Kraigherjeve komisije«, ki so prav sedaj v obravnavi na najrazličnejših ravneh federacije, republik in pokrajin. O letošnjem gospodarjenju v Jugoslaviji, pa tudi v Sloveniji, Pa govori tako imenovana majska analiza, ki je tudi še v obravnavah. Ena izmed poglavitnih Ugotovitev je tudi ta, da gospodarstvo porabi ogromno energije samo za prilagajanje vedno novim ukrepom. Kako nam je uspelo to na Brestu, s kakšnimi težavami smo se srečevali, kako jih razreševali in kakšne rezultate smo dosegli, bo-Uio videli ob prikazu posameznih Področij poslovnega procesa. proizvodnja V celotni delovni organizaciji smo v prvem polletju izpolnili le ^.5 odstotka letnega načrta ozi-roma vrednostno za 1.402,647.000 dularjev proizvodnje. To je za i.8 odstotka več kot v enakem °bdobju lani, vendar pa proizvodnja še vedno za 5,5 odstotka zaostaja za izpolnjevanjem let-ncga plana. Naj nižje so dosegle načrtovano Proizvodnjo temeljne organizacije Pohištvo, Jelka in Mineralka. .v. Pohištvu gre tudi v drugem trimesečju za vpliv programa "ASEL (druga serija) ter za nevere dodatne, prepozno posredovane spremembe na tem programu. To je zahtevalo dodatne Ukrepe v proizvodnji in podal j še-valo čase izdelave. Pomanjkanje Oplemenitenih ivernih plošč je Povzročilo, da je iz proizvodnje «Pauet program KEN, težave pri °bavi borovega furnirja pa so povzročile spremembo zaporedja v proizvodnji in s tem veliko dodatnega dela. Proizvodnja v tej temeljni organizaciji še vedno ni na dinamiM letnega plana (33,9 odstotka), vendar se je v drugem trimesečju v primerjavi s prvim močno izboljšala. V Jelki je močno pod planom predvsem proizvodnja pohištva, kjer so izdelovali predvsem izdelke za izvoz, ki so cenovno nižje vrednoteni kot izdelki za domači trg. Žaga pa je pod dinamiko letnega plana le za 2 odstotka, ker je v drugem trimesečju obratovala v treh izmenah. V Mineralki se proizvodnja giblje izpod načrtovane samo zato, ker je vseskozi obratovala le v eni izmeni (prilagajanje tržišču), razen v marcu in juniju, ko je delala v dveh oziroma v drugi polovici junija v treh izmenah. V Iverki je plan proizvodnje oplemenitenih plošč presežen, pod načrtovano pa je proizvodnja surovih plošč. V zimskih mesecih so bili zastoji zaradi okvar (zmrzal), v drugem trimesečju pa so bili zastoji zaradi nekvalitetnega lepila ter popravila glavne stiskalnice. Težave v proizvodnji so se pojavljale tudi v drugih temeljnih organizacijah, čeprav so biizu doseganja načrtovane proizvodnje, aii jo celo presegajo. Glavna ugotovitev pa je vsekakor ta, da se je z veliko prizadevanj proizvodnja v drugem trimesečju sorazmerno izboljšala v primerjavi s prvim. Seveda pa je zadovoljivo tudi to, da je dela v proizvodnji dovolj, saj vemo, kakšne so težave, če dela v proizvodnji ni, s čimer smo se pred nedavnim še srečevali. NABAVA Oskrba s hlodovino je bila v prvem polletju zadovoljiva, tako da sta obe žagi obratovali normalno v dveh izmenah (Jelka v drugem trimesečju celo v treh). Nekoliko slabša je bila dobava surovin za Iver ko, predvsem proti koncu polletja. To za sedaj še ni povzročalo zastojev v proizvodnji, kar lahko pripišemo ustrezni zalogi ob koncu preteklega leta. Vendar je nastalo pomanjkanje surovin zelo zaskrbljujoče, saj obsega širši jugoslovanski prostor; obenem pa tudi ne kaže, da se bo stanje izboljšalo. V proizvodnji se bo to pomanjkanje bolj odrazilo šele v drugem polletju. Oskrba z repromateriali je bila v prvem polletju vprašljiva, če- prav do večjih zastojev v proizvodnji ni prihajalo. Založenost domačega nabavnega trga je iz dneva v dan slabša, v drugem polletju pa pričakujemo še slabšo. Ob materialih, ki jih primanjkuje, pa dobavitelji pogojujejo dobavo z devizno soudeležbo, sovlaganjem in višanjem cen. Kljub zamrznitvi le-teh naraščajo močno prek resolucij skih okvirov. Zaradi povečanega izvoza nekaterih materialov (avtoplašči, klinasta jermena ...) sploh ni na trgu. Sicer pa je značilnost vseh dobaviteljev, da se ne držijo dogovorjenih dobavnih rokov, močno pa pada tudi kvaliteta materialov. Z razpolagalno pravico 56 oziroma 60 odstotkov smo zadostili potrebam po uvozu za naše temeljne organizacije in plačali sprotne obveznosti do mednarodnih kreditov ter neblagovne odlive. Načrtovani uvoz smo izpolnili 38,8-odstctno. Z zakonom, ki je izšel konec maja, pa je večina rezervnih delov za sprotno in investicijsko vzdrževanje prešlo na vrednostni kontingent, prav tako tudi okovje in vijačno blago. To pa pomeni zelo podaljšan dobavni rok (90 do 120 dni), saj je potrebno najprej pridobiti kontingent (najmanj 30 dni), ki je šele osnova za naročanje in odpiranje akreditiva. Zaradi drsečega tečaja tujih valut nasproti dinarju pa je dražji tudi uvoz. PRODAJA — DOMAČI TRG Letos nismo načrtovali bistveno večje vrednostne prodaje na domačem trgu kot lani. To pomeni, da je prodaja v prvem polletju 1983 fizično manjša kot v preteklem letu, vrednostno pa je na lanski ravni. Kljub temu se zaloge v letošnjem šestmesečnem obdobju niso povečale, saj se močno povečuje izvoz, prav tako pa tudi ne dosegamo načrtovane proizvodnje. Načrtovani obseg prodaje je bil izpolnjen s 43,6 odstotka. Po temeljnih organizacijah je to različno, in sicer od zmanjšanja zalog v Pohištvu in Mineralki do povečanja v Gabru in Jelki. V veliki meri so na prodajo vplivala nekatera družbenogospodarska gibanja, še posebno vrsta omejitvenih ukrepov, ki močno omejujejo prodajo trajnih potrošnik dobrin. Naj ponovimo le nekatere, čeprav so bili že večkrat omenjeni: — zniževanje kupne moči prebivalstva; vrst valstva; — neugodna kreditna politika in visoka obrestna mera; — zastoj v stanovanjski gradnji. Lastne slabosti, ki tudi omejujejo prodajo, pa so predvsem naslednje: — desortiranost programov — zlasti kuhinj; — tržna neuspešnost programov MIHA in 3 X 3; — težave pri kooperaciji; — prepočasno odzivanje proizvodnje zahtevam trga; — podaljševanje dobavnih rokov; — kasnitev proizvodnje pri novih programih. IZVOZ Za Brest je večji izvoz nujnost, ki je bila že večkrat utemeljena (širitev trga, zaposlitev proizvod, nih zmogljivosti, odplačila tujih kreditov, uvoz nujno potrebnega materiala, združevanje v repro-verigi, razreševanje likvidnosti, soočanje s konkurenco ...) in se tudi kaže kot pravilna. V prvem polletju je celotni Brest dosegel 42,7 odstotka letnega načrta izvoza, izraženo v dolarjih, kar je za 18 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Dinarsko načrtovani izvoz pa je dosežen 54,9-odstotno in je prerazporeditev posameznih izdatkov v dohodku prebi- Tapetništvo ima ob polletju dokaj ugodne rezultate kar za 94 odstotkov višji od lanskega v enakem obdobju (na to vpliva tudi rast tečaja tujih valut nasproti dinarju, s tem pa postaja izvoz zanimivejši tudi dohodkovno). Nekoliko zaostajamo pri izvozu žaganega lesa, delno pa tudi pri Negor ploščah in pohištvu. Vzroki so dokaj različni. Pri žaganem lesu je izvoz manjši predvsem zato, ker na tujem trgu zahtevajo predvsem drobnejše elemente, delno pa tudi v slabši hlodovini, ki ne da dovolj kvalitetnega lesa za izvoz. Pri Negor ploščah kupec ni odpoklical vseh količin, tako da bo izvoz za ta del večji v drugem polletju. Pri pohištvu, ki predstavlja tudi največji del izvoza, so vzroki predvsem v nižjem obsegu proizvodnje, v preusmeritvi prodaje na evropski trg (le-tu je nižja raven cen) in zaradi začasnega uvoza materialov (kar povzroča manjši obseg izvoza). Kljub vsem naštetim težavam lahko ugotovimo, da so bili na tem področju storjeni veliki napori za takšen obseg izvoza. Predvidevamo, da bomo v drugem polletju omenjeni izpad delno nadomestili, razen pri žaganem lesu. FINANČNI REZULTATI Že v internih sanacijskih programih temeljnih organizacij, ki so prvo trimesečje zaključile z izgubo, smo predvidevali saniranje šele v daljšem časovnem obdobju in še vedno slabe rezultate v prvem polletju. Lahko pa zapišemo, da so polletni rezultati v vseh temeljnih organizacijah, razen v Pohištvu, ugodnejši od predvidevanj v sanacijskih programih. So pa tudi nekoliko ugodnejši od rezultatov v prvem trimesečju. Z izgubo je poslovala le temeljna organizacija Pohištvo, ki je tudi močno povečala višino izgube, in sicer kar na 59,005.000 dinarjev. Na to močno vplivajo neplačane izvozne stimulacije (15,801.000 dinarjev). Prav gotovo pa na izgubo vpliva tudi velika usmerjenost temeljne organiza- cije v izvoz, in sicer že daljše časovno obdobje. Na rezultatu pa se že odražajo tudi težave v proizvodnji, o čemer je že bilo govora. Močno pa se pri tem kažejo tudi velika neskladja cen na domačem trgu, in sicer zelo visoka rast cen vhodnih surovin, katerim ne morejo slediti cene naših izdelkov (zamrznitev cen in kontrola cen končnih proizvodov), prav tako pa tega ni mogoče nadomestiti z večjo produktivnostjo. Posebej pa moramo izpostaviti Mineralko, ki je dosegla pozitivni finančni rezultat, in sicer prvič v svojem triletnem poslovanju, kar je gotovo velik uspeh. Tudi v drugih temeljnih organizacijah so rezultati uozitivni, čeprav v večini zelo skromni. Vendar je v zdajšnjih družbenogospodarskih razmerah tudi to uspeh, še posebno v panogi, kot je naša. Delno je na tak rezultat vplival tudi inflacijski dohodek iz preračunov razlik v cenah (21,354.000 dmarjev), in sicer v temeljnih organizacijah Gaber, Iverka, Jelka in Mineralka. Sicer bi imele nekatere od teh temeljnih organizacij mnogo slabše rezultate. Za celotno delovno organizacijo je celotni prihodek v primerjavi z enakim obdobjem lani porasel za 23,9 odstotka, porabljena sredstva pa za 24,6 odstotka; od tega amortizacija kar za 51,2 odstotka. Dohodek je porasel za 21,6 odstotka. Rast oprabljenih sredstev je torej še vedno hitrejša od rasti celotnega prihodka, še večji prepad med tema dvema kategorijama pa bi bil, če dohodka ne bi inflacijsko povečali. Vse te kategorije so tudi delno pod načrtovanimi, razen porabljenih sredstev, ki dosegajo prav načrtovano višino. Pri obveznostih iz dohodka pa moramo poudariti obresti, ki so kar za 61 odstotkov višje od enakega lanskega obdobja. To kaže na našo slabo likvidnostno stanje in na veliko odvisnost od tujih sredstev. Sredstva za poslovni sklad so ustvarile le tri temeljne organizacije — Žagalnica, Masiva in Tapetništvo. * Zaključimo lahko s tem, da polletni rezultati sicer kažejo, da je zavzeto delo na vseh področjih preusmerilo gibanje slabših poslovnih rezultatov. Ali pa je to res? To nam bo pokazal čas, saj je vsako napovedovanje v množici spreminjajočih se kazalcev in nepredvidljivih ukrepov zelo tvegano. M. Širaj Najbolj glasni bodo razni politikanti, ki mislijo, da je napočil njihov čas in da je lob težavah vsega ljudstva, vse države mogoče kovati kapital zase. Nekateri se izčrpujejo v razpravah o odgovornosti in bi pajraje kar vse pometali iz čolna. Res ne smemo trpeti več neodgovornosti ne pri veslu, še manj pri krmilu, toda o tem naj odločajo le tisti, ki jim je do tega, da bi se čoln obdržal v razburkanem morju gospodarske krize in ohranil pravo smer, in ne oni, ki jim veslo preveč ne diši in ki bi radi krmilo obrnili v smer, ki ni naša in ki ine obeta ničesar. Franc Šetinc SANACIJSKI NAČRTI NEKATERIH TEMELJNIH ORGANIZACIJ Zaradi slabih finančnih rezultatov ob periodičnem obračunu za prvo letošnje trimesečje v nekaterih Brestovih temeljnih organizacijah, so se le-te odločile za temeljitejšo analizo in izboljšanje stanja. Na tej osnovi so tudi izdelale interne sanacijske programe, katerih bistvene značilnosti povsem na kratko podajamo v tem zapisu. Rezanje kartonov v TOZD ŽAGALNICA TOZD POHIŠTVO Ta temeljna organizacija je v prvem trimesečju obračunala izgubo 25.233.000 dinarjev. Med najpomembnejšimi vzroki za izgubo so bili: — Hitrejša rast cen surovin in repromaterialov od rasti cen naših izdelkov (dejanske cene materialov so že v tem obdobju visoko presegle načrtovane). To pa je že tako slabo dohodkov-nost naših proizvodov še poslabšalo. — Neustrezna struktura prodaje na domačem trgu (v prodaji je prevladovala Katarina WH). — Nižje vrednostno doseganje izvoza od načrtovanega. — Izredno nizko doseganje proizvodnje (predvsem zaradi izvoznih programov). — Večji od predvidenih so bili tudi ostali stroški in obveznosti iz dohodka. Da bi dosegli načrtovani dohodek, je predviden porast celotnega prihodka za 4 odstotke glede na načrtovanega, rast porabljenih sredstev pa za 6 odstotkov. Kljub temu temeljna organizacija tudi po predvideni sanaciji računa ob koncu leta minimalni ostanek dohodka, medtem ko med letom še vedno pričakuje negativen rezultat. Za dosego ugodnejših rezultatov je bilo opredeljenih in sprejetih vrsta ukrepov. Omenimo na-' le nekatere pomembnejše. Na primer, naj se zagotovi učinkovitost in pravočasnost propagandnih akcij; naj s poenotenj ern in standardiziranjem konstrukcij ter izboljšanjem estetskih lastnosti programov dosežemo višje prodajne cene posameznih programov na domačem trgu; izboljšati moramo organiziranost in usposobljenost nabavne službe; odpraviti je treba ozka grla v proizvodnji; proučiti možnost za uporabo računalnika na področju tehnično-tehnološke priprave dela; pripraviti načrt remontnih opravil; izboljšati preskrbo z rezervnimi deli in izdelati načrt za popravilo posameznih strojev; urediti odnose na področju kooperacije; predvidenih je več ukrepov za izpolnitev načrtovane proizvodnje in tako naprej. TOZD JELKA je v prvem trimesečju zaključila poslovanje z 8.899.000 din izgube. Na takšen finančni rezultat so vplivali predvsem naslednji vzroki: — Premajhna prodaja na domačem trgu in v izvozu, predvsem zaradi premajhne fizične prodaje, neugodne strukture ter nizkih doseženih cen v izvozu. — Prevelika vrednostna poraba izdelavnega materiala zaradi same strukture proizvodnje in zaradi višjih cen surovin in repromaterialov od predvidenih. — Težave v proizvodnji in zato nižja proizvodnja od načrtovane. Izračun celotnega prihodka, dohodka in njegove delitve kaže, da tudi ob koncu leta ne moremo pričakovati bistveno boljših rezultatov. Le z doslednim izpolnjevanjem vseh zastavljenih ukrepov lahko pričakujemo pozitivni finančni rezultat, s tem da temeljna organizacija ne ustvari ostanka dohodka niti za pokrivanje skupne porabe. Med letom je še vedno predviden negativen rezultat. Pomembnejši ukrepi za doseganje pozitivnega izida ob koncu leta so zlasti: — Pospešiti je treba pretok materiala in povečati obseg proizvodnje, kar bo mogoče s tro-izmenskim delom in z delom ob prostih dneh na vseh ozkih grlih, ob poostritvi nadzora nad kvaliteto dela, ob smotrnejšem izkoriščanju delovnega časa, pravočasnem lan stranju celotne dokumentacije v proizvodnjo, z zagotavljanjem pravočasne dobave materialov ustrezne količine in kvalitete. — Dokončati je treba naložbo za proizvodnjo tramov na žagi in pričeti s proizvodnjo. — Aktivno je treba sodelovati s TOZD Prodaja pri pripravi novih programov in odprodaji opuščenih programov ter zalog. — Izpolniti je treba zastavljeni program izvoza. — Potrebno je racionalno in smotrno ravnanje s surovinami in repromateriali ter energijo (predvsem proučiti možnosti za zamenjavo dražjih materialov s cenejšimi). — Raziskati je treba tržišče za prodajo tramov in tako naprej. TOZD MINERALNA Trimesečno poslovanje je temeljna organizacija zaključila z izgubo 11.137.000 din. Med pomembnejšimi vzroki za takšen rezultat moramo prav gotovo omeniti manjšo prodajo na domačem trgu od načrtovane in večji znesek neplačanih terjatev. Prav tako je bila vrednost- na poraba izdelavnega materiala večja od načrtovane, predvsem zaradi izdelave oplemenitenih plošč, ki zahteva dražje materiale in zaradi višjih cen surovin od načrtovanih. Večji od predvidenih so bili tudi stroški storitev (atestiranja, kooperantski posli pri opremljanju objektov ...). Temeljna organizacija po sanacijskem programu predvideva ob koncu leta 1983 pozitivni rezultat, s tem da bo potrebno izpolniti še nekatere naloge; med njimi zlasti: — proizvodnjo prilagajati potrebam trga, hkrati pa odprodati zaloge že izdelanih plošč; — izpolniti zastavljeni načrt izvoza; — izdelati projekte konstrukcijskih rešitev v razvojni službi; — organizirati predavanja o uporabnosti negor plošč z ustreznim propagandnim gradivom; — učinkovito delo pri kooperaciji med temeljnimi organizacijami pri vseh vrstah finaliza-cije negor plošč; — pospešiti akcije pri terjatvah do kupcev in tako naprej. TOZD GABER Temeljna organizacija je v prvem trimesečju zaključila poslovanje z izgubo 12.239.000 din. Poleg ostalih vzrokov, ki so botrovali slabemu rezultatu, moramo omeniti tudi težave v zvezi s proizvodnjo kuhinj po naro-čilniškem sistemu, kajti pokazalo se je, da ima za takšno proizvodnjo temeljna organizacija Dremaj hno skladišče polizdelkov. Ostali pomembnejši vzroki pa so: — povečanje vhodnih cen materialov za okrog 35 odstotkov; — premajhen fizični obseg proizvodnje za domači trg (to je povzročilo vrzel tudi na trgu); — tržna nezanimivost novega modela kuhinje BREST — 12; — nepravilno lansiranje elementov in neredna dobava sestavnih delov iz kooperacije (nepravočasno naročanje ali pa nespoštovanje dobavnih rokov); — prenizke cene nekaterih modelov kuhinj na domačem trgu glede na stroške, še posebno pa v izvozu, ki je usmerjen predvsem na konvertibilno področje. Ovrednotena delitev celotnega prihodka oziroma dohodka izkazuje ob koncu leta nekoliko slabše rezultate od načrtovanih, ker je predvideno hitrejše naraščanje materialnih stroškov od prodaje. Da bi do konca leta pokrili izgubo in dosegli s sana- cijskim programom načrtovane rezultate (med letom se izguba še predvideva), so predvideni posebni ukrepi na področju prodaje (novi modeli kuhinj, večja prodaja, pravočasno lansiranje nove kuhinje...), pa tudi na področju proizvodnje (izboljšati odpremo s pomočjo računalnika, povečati izkoristek razreza plošč, uvesti spremembe pri montaži štedilnikov in korit po naročilu, proučiti možnost za izdelavo dodatnih izdelkov iz odpadkov, načrtovati razširitev skladišča polizdelkov in oddelka plošč...). OSTALE TEMELJNE ORGANI ZACIJE V prvem trimesečju je poslovala z izgubo tudi TOZD Prodaja v višini 869.000 din. Ob tem je temeljna organizacija ugotovila, da gre predvsem za probleme zaradi neplačanih terjatev. Skupaj s finančno službo Skupnih dejavnosti je temeljna organizacija omenjeno stanje odpravila že v naslednjem mesecu, zato ni posebej izdelala sanacijskega programa. Nedvomno le bil lani z enotno metodologijo vrednotenja del in nalog, sprejeto na referendumu, napravljen pomemben premik. Prej smo imeli več različnih sistemov. Novembra so bili po poprejšnjem postopku ocenjevanja del in nalog obračunani in tudi izplačani osebni dohodki po novem. Iz nekaterih zbranih podatkov in primerjav, ki so prikazani v analizi, lahko zaključimo, da so doseženi noelavitni cilj? na področju delitve, ki smo si jih bili poprej zastavili. Osebni dohodki delavcev v neposredni proizvodnji, delavcev, ki delajo v težjih delovnih pogojih in kreativnih delavcev so neprimerno višji kot so bili pred uveljavitvijo sistema. Predno so bila vsa dela ocenjena, je bil po enotnem postopku sprejet tudi razvid del in nalog, prav tako pa so bila po enotnem postopku opisana vsa dela. Metodologijo, ocenitve del in nalog, pa tudi neposredne obračune osebnih dohodkov je treba stalno spremljati in pripravljati morebitne dopolnitve. Pojavljajo se že ideje, da bi v metodologiji dali večjo vplivnost kriteriju odgovornosti, ki je sedaj zastopana le s 14,8 odstotka. Glede na naš samoupravni sporazum o skupnih osnovah in mril-ih za pridobivanje in razporejanje dohodka je imela v tem obdobju poslovanje moteno tudi TOZD Masiva. Zato je tudi ta temeljna organizacija izdelala sanacijski program, ki predvideva ob koncu leta pozitivni rezultat, vendar nekoliko slabšega od predvidenega v letnem načrtu. V ostalih temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti je bilo poslovanje sicer pozitivno, vendar so tudi v njih rezultati sorazmerno skromni. Posebno moramo omeniti TOZD Iverka, ki bi imela brez poračuna z odjemalci ivemih plošč za leto 1982 negativni finančni rezultat. Nekoliko boljši rezultati glede dohodkovnosti so doseženi le v TOZD Žagalnica in Tapetništvo. Posebej pa je potrebno poudariti, da se bo stanje likvidnosti (tudi zaradi takšnih rezultatov) še zaostrovalo, poleg tega pa doseženi dohodek in ostali kvalitativni kazalci gospodarjenja ne dopuščajo možnosti za dviganje osebnih dohodkov glede na določila družbenega dogovora. M. Sira] Po metodologiji vrednotenja so ovrednotena vsa dela in naloge na Brestu. Ocenitve izražajo relativna razmerja med deli in nalogami. Po teh ocenitvah so obračunani in izplačani vsakomesečni osebni dohodki delavcev. Enotna metodologija vrednotenja in njena neposredna upora; ha pa nam ne more razreševati vseh odnosov na področju delitve osebnih dohodkov. V samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka so postavljena načelna izhodišča za nagrajevanje uspešnosti ih učinkovitosti delavcev, za nagrajevanje minulega dela, za nagrajevanje inovacij in ustvarjalno; s ti. za nagrajevanje delavcev, ld so se s svojim delom na Bresth že izčrpali, oziroma starejših delavcev. Teh načel z izjemo določil o minulem delu v Brestu n® izvajajo v vseh temeljnih organizacijah. Oblikovana je strokovna skupi' na, ki naj bi pripravila določila za nagrajevanje po uspešnosti ih učinkovitosti in pri tem postavila merila in postopke za nagrajevanje učinkovitosti in uspeš' nosti. Prav tako bi bilo potrebne dopolniti določila za nagrajevanje minulega dela in nagrajeva- (Konec na 5. strani) Novost iz našega tapetniškega programa NA PODROČJU NAGRAJEVANJA ŠE VELIKO DELA Delavski svet delovne organizacije je na svoji seji v juniju razpravljal tudi o analizi o prehodu na enotno metodologijo vrednotenja del in nalog. Iz analize in razprave na seji naj povzamem le nekatere najbolj bistvene ugotovitve in nove naloge, ki nas še čakajo na področju nagrajevanja. OB SPREMEMBAH ZAKONA O ZAVAROVANJU PLAČIL Odslej več finančne discipline Konec junija je izšel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, ki naj bi preprečil nekatere nepravilnosti, nezakonitosti in pomanjkljivosti pri izvajanju osnovnega zakona. Le-te so v prvi vrsti bile: izdajanje menic brez nastanka dolžniško-upniškega razmerja (DUR), nespoštovanja dneva nastanka DUR, nepravočasno zavarovanje Plačil s predpisanimi instrumenti (ček, menica z avalom, nepreklicni dokumentarni akreditiv in garancija) ter splošna finančna nedisciplina. Novosti, ki jih uvaja novi zakon pa so: 1. Čas za dostavo obračuna (faktura, začasna situacija in podobno) po opravljeni celotni ali delni dobavi blaga oziroma °pravljeni storitvi je skrajšan z desetih na osem dni. 2. Natančneje je opredeljeno, kdaj nastane DUR oziroma, kako je določen dan sprejema bla-Ša ali opravljene storitve. . 3. Dolžniško upniško razmerje Je točno določeno in sicer so po Jem zakonu mišljena dolžniško uPniška razmerja samo tista, ki so nastala na osnovi prometa blaga in storitev, na osnovi kompenzacij, premij, regresov in Povračila davčnih in drugih davščin. S tem naj bi preprečili ^dajanje menic brez pokritja. 4. Pojavljale so se težave okrog tega, kateri datum naj no-Si menica; ali tistega, ko je naštelo dolžniško upniško razmerje ali datum izdaje menice. Za-!° je sedaj določeno, da mora °iti menica izdana z dnem nastanka DUR, to je dneva, ko ku-Pec prevzame in potrdi prejem blaga od prodajalca. v,5. V zvezi z zaavrovanjem pla-Sjl za investicije je novo dolo-?1'lo, da sme dolžnik plačati in 1Zročati instrumente za zavarovanje plačila le do zneska sred-stev, ki 'ih lahko uporabi za investicije. .6. Da bi zagotovili večjo dis-C!Plino in odgovornost pri po-ravnavi zapadlih obveznosti, mo-la sedaj upnik v desetih dneh b° poteku roka za izročitev in-ff/? ' ' "J-t VV5«*^-L‘4 Kolikor denarja, toliko.. O VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEM DELU V NAŠI OBČINI Smo sicer sredi dopustniških dni in seveda šolskih počitnic. Morda je prav zato pravi čas, da se zamislimo ob težavah, ki so pestile izobraževalno dejavnost v zadnjem času in ob tem, kaj je moč pričakovati v prihodnje. Naj omenimo še, da je bilo o tem precej razprave ba prejšnji seji [občinskega komiteja ZKS in na letni konferenci občinske organizacije sindikata. Vzgojno - izobraževalno dejavnost financira občinska izobraževalna skupnost. Osnova za oblikovanje prihodka šole je cena oddelka. V njej so poleg materialnih izdatkov natančno opredeljeni tudi kadrovski normativi za Pedagoške, administrativne in tehnične delavce na posamezni oddelek. Cena oddelka je v slovenskem tnerilu zelo različna. Po podatkih Za lansko leto, ki jih je zbrala republiška izobraževalna skupnost, le razlika v ceni oddelka med bajnižjo (502.252 din) in najvišjo 1802.000 din) okroglo 300.000 din. k naši občini je bila 532.174 din, kar je precej manj, kot je slovensko povprečje — 636.104 din. Tako smo na lestvici izmed 60 obeskih izobraževalnih skupnosti na 58. mestu. Zakaj tako? Razlike, ki so izvi-ale iz različne gospodarske moči Posameznih občin ter iz razume-anja potreb in pomena šolstva, J* se z enostranskimi ukrepi sa-P10 še poglabljale. Posledica tega "v..da imajo šole od občine do očine zelo različne možnosti za (lv°je delovanje, zato so razlike v sin o t nem položaju šol vse bolj 'dne. Iz omenjenih podatkov ni ezko ugotoviti, da nas položaj v naši občini lahko resnično skrbi. Sistem financiranja, ki temelji a ceni oddelka, je nekoliko j godnejši za šole z večjim števi-... ni„ oddelkov, saj stroški ne na-. T'Sca.i o vzporedno s številom elkov. Tako je osnovna šola °tranjski odred Cerknica v pri-6 erJavi z osnovno šolo Tone p^-Aljoša v nekoliko boljšem fjg akšen način financiranja tudi Po Up°števa, v kakšnih pogojih je u.k, razumljivo pa je, da je i. J^žrnenski pouk aražji od dvo- •Zluenskega. SDV Uaši občini smo s samopri-UčpV-°m zgradili nove, večje u.Jnice ;n dodatne prostore za sjg^dce. Prostorske možnosti so dvo' ° bistveno povečale in je snr Tnienski pouk le na osnovni teri Jozeta Krajca na Rakeku. S nar materialni stroški šol zelo Čeprav cena oddelka iz leta v leto narašča, vseeno ne dohiteva rasti gmotnih izdatkov, ker le-ti naraščajo izven vseh resolucij-skih okvirov. Zato morajo šole varčevati vsepovsod. Kljub varčevanju smo zaradi skokovitega naraščanja cen goriva, električne energije, papirja in drugega prisiljeni prelivati sredstva, namenjena za osebne dohodke, v neizogibne materialne izdatke ... Že tako nizki osebni dohodki delavcev šole se zato še znižujejo. V takšnem položaju je razumljivo, da šole namenjajo vse manj. denarja za nakup novih učil in drugih pripomočkov za posodabljanje pouka ter za bogatenje knjižnega sklada šolske in strokovne knjižnice. S tem povzročamo veliko pedagoško škodo, saj kvaliteta pouka ne bo v skladu z družbenimi prizadevanji. Posebno še zato, ker bomo morali zmanjševati tudi sredstva, ki so namenjena za izobraževanje pedagoških delavcev. Vse težavnejši gospodarski položaj v naši občini nas bo pehal v druge, še bolj omejitvene ukrepe, ki bodo že zdaj očitne razlike med slovenskimi šolami le še poglabljale. Če se financiranje vzgojno-izobraževalnega dela ne bo izboljšalo, bomo morali krčiti program interesnih dejavnosti, in sicer ne le njihovo trajanje, pač pa tudi vsebinski obseg. Za celovit razvoj mlade osebnosti je raznolika izbira interesnih dejavnosti še kako pomembna, pa tudi vključevanje učencev v te oblike vzgojno-izobraževalnega dela je pomembno z vidika poklicnega usmerjanja. Vprašljive bodo tudi nekatere že ustaljene oblike dela, še posebej šola v naravi, saj starši ne bodo zmogli pokriti vseh stroškov. Ali pa naj bi bila le-ta dosegljiva otrokom iz družin z višjimi osebnimi dohodki, prav tako fakultativni pouk, za katerega naj bi v prihodnje prispevali starši? Socialno razlikovanje bo, kot kaže, pognalo globoke korenine tudi v šoli. Že nekaj časa opažamo, da postaja šolska malica, pa četudi je-regresirana, za nekatere otroke predraga. Za marsikaterega učen- ca pa bo kosilo v šoli le želja, saj naj bi starši plačevali ekonomsko ceno, ker šole v naši občini za te namene ne dobivajo nobenih sredstev. Izjema je osnovna šola Heroja Janeza Hribarja, ki ima z delovnimi organizacijami v krajevni skupnosti sporazum, na osnovi katerega se med drugimi zbirajo sredstva tudi za financiranje šolske prehrane. Vzgoj no-izobraževalno delo začenjamo pred deveto uro, a končamo po 15. uri, zato ni treba posebej utemeljevati, da je za zdrav razvoj naših otrok šolska prehrana nujno potrebna. Pedagoške delavce tako vse bolj tare nesoglasje med zahtevami in potrebami ter med možnostmi. Kako naj opravljamo naloge, ki nam jih postavlja širša družbena skupnost in so opredeljene v smernicah za delo osnovnih šol v SR Sloveniji in v programu življenja in dela osnovne Tudi letos so šoferji slavnostno obeležili svoj praznik šole, ki ga je letos sprejel strokovni svet za vzgojo in izobraževanje, če za to nimamo dovolj denarja? Kako naj širimo krog interesnih dejavnosti, uvajamo kulturne in naravoslovne dneve v prihodnjem šolskem letu? Vzgoj - no-izobraževalni smotri in naloge so enotni za vso republiko, možnosti za njihovo uresničevanje pa silno različne. Kako iz teh zagat? Za aktiv ravnateljev M. Lavrenčič Iz drugih lesarskih kolektivov LIPA iz Ajdovščine bo rekonstruirala in posodobila proizvodnjo ter zgradila kotlovnico v svoji temeljni organizaciji Mizar-na. Naložba je pri ustrezni republiški komisiji že dobila zeleno luč, saj bo omogočila za 37 odstotkov večjo proizvodnjo, pretežno za konvertibilni izvoz, pri kurjenju pa zagotovila prehod od mazuta k uporabi lastnih lesnih odpadkov. Namenjena bo maloserijski proizvodnji, ob bistveno povečanem izkoristku lesne mase pa se potreba po surovinah bistveno ne bo povečala. Obrtna mizarstva in tapetništva (združena v posebno grupacijo) so zaradi težav pri nabavi opreme, uvozu tehnologije in cenovnih neskladij začela razmišljati o povezovanju z velikimi lesarskimi organizacijami. Z njihovo pomočjo bi lahko na tuje prodali veliko več kot če bi izvažali sami. Korist bi bila obojestranska: drobno gospodar- stvo bi don".'njevai]o ponudbo izdelkov velikih delovnih organizacij, te pa bi vanj vlagale sredstva za razširitev proizvodnje. Proizvodnja lesno obdelovalnih strojev v KLI Logatec že daje prve uspehe. Povpraševanje po teh strojih (tudi visoko frek- venčnih generatorjih) je vedno večje, kar je uspeh domačega znanja brez tujih licenc, obenem pa poroštvo, da bo proizvodnja v novi tovarni, ki jo gradijo z združenimi sredstvi KLI in drugih delovnih organizacij, uspešno stekla že v 1984. letu. SAVINJA bo v kratkem podpisala sporazum o poslovnem sodelovanju s SIMPO Vranje. Od njega si obetajo predvsem večjo prodajo na jugoslovanskem trgu, saj ima Simpo razvejano prodajno mrežo z velikimi prodajnimi površinami po vseh naših večjih mestih; v njih pa bo svoje mesto našlo tudi Šavinjino pohištvo. Tovarna pohištva, ki jp MEBLO gradi v Nigeriji, bo predvidoma začela obratovati konec letošnjega leta. Adaptirali so že štiri lesene zgradbe z 900 kvadratnimi metri površine, zgradili eno proizvodno halo (1100 kvadratnih metrov), druga pa bo nared čez mesec dni. Tovarna, v kateri bo 115 delavcev, od tega 6 iz Mebla, bo izdelovala ploskovno in oblazinjeno pohištvo ter vzmetnice in Jogi postelje. Meblo bo dobavil vso onremo in tehnologijo, v firmi pa bo imel 40 odstotkov vsega kapitala. LESNINA se dogovarja o možnostih za združitev z ljubljansko Mavrico, trgovskim podjetjem na debelo in drobno s kemično- tehničnim blagom. Lesnina namreč želi v okviru svojega programa gradbenih materialov v prihodnje razširiti tudi prodajno ponudbo barv, lakov, premazov, lepil in podobnega zaradi potreb lesne industrije in tako pridobiti novo kakovost v svoji ponudbi. Obenem so tudi možnosti, da bi se Mavrica s svojim programom vključila v dejavnost novega Lesnininega gradbeno-servisn ega centra, katerega gradnja teče po načrtih. ELAM ie v preteklih petih letih z naložbami v vrednosti nad 500 milijonov dinarjev rekonstruiral in posodobil proizvodnjo smuči, zgradil nova skladišča, odprl trgovski enoti v Zagrebu in Titogradu, zgradil proizvodno trgovsko enoto v Avstriii in na Švedskem, trgovske firme v ZDA, Kanadi in Švici ter pričel z modernizacijo obrata Plastika. JELOVICA bo ponudila tržišču nov izdelek — stropne obloge (kasete). Njihova uporabnost je večnamenska, predvsem pa bodo služile za oblaganje stropov v stanovanjih. Ker gre za izdelek iz naravnega lesa, je pričakovati na trgu precej zanimanja. Obloge so narejene v obliki kvadratnih plošč širine 60 centimetrov. Jelovica bo zanje lahko uporabila tudi tisti les, ki bi zaradi neustreznih dolžin šel v odpadek, obenem pa bodo enakovredno nadomestile sedanje stropne obloge iz štirimetrskih opažnih plošč. Strelske novice Let°šnja žetev je bila tudi v naši občini pravočasna in uspešna PIONIRJI IN PIONIRKE — Z MALOKALIBRSKIM OROŽJEM Na republiškem tekmovanju z malokalibrsko puško, ki je bilo v Ljubljani, so tekmovali tudi pionirji in pionirke strelske družine BREST. Pravico do nastopa so si pridobili kot regijski zmagovalci. Tekmovali so v trojnem položaju in dosegli odlične uvrstitve. Ekipa pionirjev v sestavi R. Mlakar, E. Kočevar, B. Braniselj je s 528 krogi zasedla 4. mesto. Med posamezniki je bil tokrat najboljši Robert Mlakar, ki je z 201 krogom zasedel 12. mesto. Ekipa pionirk v sestavi I. Otoničar, S. Istenič, J. Kebe, pa se je odrezala še bolje in s 563 krogi zasedla 2. mesto v Sloveniji. Posamezno je bila Ines Otoničar z 203 krogi šesta. Na državnem prvenstvu v Titogradu pa zaradi denarnih težav ne bomo nastopili. TURNIR ZA DAN BORCA Strelska družina ŽELEZNIČAR iz Maribora je organizirala za DAN BORCA turnir v streljanju z zračno puško s 5-članskimi ekipami. Ker s tem društvom sodelujemo že več let, smo se turnirja udeležili. Najprej je bil tekmovalni del, na katerem so strelci Bresta zmagali in osvojili pokal. Drugouvrščenim so ušli le za en krog. Med posamezniki je zmagal Sedmak (MB) s 184 krogi pred Mahnetom s 178 krogi in Kebetom s 178 krogi (oba Brest). Potem pa je bilo na Glažuti na Pohorju prijateljsko srečanje. F. Mahne ss^obzornik košarkarskega kluba ■ ■■ ■ ■ • mt USPEHI MI.ADTH 'ZmrKToli no taVmoll in c/l mni-ilo e.rni« w-.^ jlasiio delovne on (Iz številke 70 — 31. julij 1973) STALIŠČA KOMUNISTOV BRESTA O USTANOVITVI TOZD Komunisti so opozorili na to, da ne smemo pričakovati nekih nenadnih »čudežnih« sprememb, prav tako pa tudi ne gre za to, da pod novim nazivom ostane vse po starem, pač pa moramo z ustanavljanjem TOZD graditi in razvijati tudi nove samoupravne odnose, ki bodo temeljili na odločanju delavcev na čistih računih med TOZD, zasnovanih na dolgoročnih interesih, na solidarnosti in socialni varnosti vseh delovnih ljudi Bresta. Konkretizirale teh načel bodo določali novi samoupravni akti. NOVA INVESTICIJA — CENTRALNO SKLADIŠČE BRESTA Sedaj ima Industrija pohištva Brest Cerknica v sklopu združenega podjetja šest obratov v različnih krajih naše občine, od Rakeka do Starega trga. Vsi obrati imajo skladišča gotovih izdelkov v skupni koristni površini 13.755 kvadratnih metrov. Skladišča po posameznih obratih so bila zgrajena v obdobju od 1967. do 1969. leta. Iz leta v leto pa se povečuje proizvodnja gotovih izdelkov in s tem tudi potreba po novih površinah skladiščnih prostorov. Povečanje proizvodnje zahteva tudi prostorsko razširitev, ki pa gre v sedanji situaciji na račun sedanjih skladiščnih površin. Novo centralno skladišče gotovih izdelkov bo postavljeno na novi lokaciji pri Podskrajniku. Izbira lokacije je bila opravljena po splošno znanih strokovnih metodah. PRODAJALNA V MARIBORU — VZPODBUDNO Maja letos je začela poslovati Brestova prodajalna pohištva v Mariboru. Objekt smo kupili na natečaju od trgovsko-obrtnega podjetja Optima Maribor v ulici Kneza Koclja v neposrednem mestnem središču. Skupna uporabna kvadratura razstavnega in skladiščnega prostora je 260 kvadratnih metrov. Ocenjujemo, da je prodajalna v prvih mesecih spodbudno začela, še večje prodajne rezultate pa bo dosegla v jesenskih mesecih. Razveseljivo je tudi, da se Mariborčani precej zanimajo za Brestove kuhinje, čeprav je veliki proizvajalec kuhinj Marles prav pred nosom. TEŽAVE OB DELITVI STANOVANJSKIH POSOJIL v Stanovanjska komisija je imela letos težavno nalogo. Za 166 prosilcev stanovanjskega posojila je imela na voljo le 1,357.000 din. Zato je lahko kolikor toliko zadovoljivo rešila samo 51 prošenj. Ostalih 115 prosilcev, ki nedvomno tako posojilo tudi potrebujejo, pa je ostalo praznih rok. Odločitev komisije je povzročila val nezadovoljstva. To je razumljivo, saj je ostalo brez posojila le preveč prosilcev. Mnogi od teh so si z lastnimi sredstvi že zgradili hišo do strehe in s tem popolnoma izčrpali svoje prihranke. Tako so jim za nadaljevanje gradnje ostala le sredstva, ki jih lahko sproti odtegujejo od osebnih dohodkov. - OSVEŽITEV KULTURNEGA ŽIVLJENJA Temeljna kulturna skupnost in Zavod za turizem Cerknica sta ob tvornem sodelovanju s Komorno sceno, Partizansko knjigo, Zavodom za spomeniško varstvo in Kompasom iz Ljubljane ter ob pomoči nekaterih delovnih organizacij uresničila svojevrstno zamisel — koncerte komorne glasbe v cerkvi v Zelšah pri Cerknici. Ta edinstveni arhitektonski spomenik nudi s svojo akustičnostjo in svojevrstnim okoljem izreden prostor za kvalitetne izvedbe komorne glasbe. Za koncerte ga je strokovno usposobil Zavod za spomeniško varstvo, Komorna scena pa je zagotovila sodelovanje zares kvalitetnih tujih in domačih komornih sestavov. KDO NAJ DELA? Skupščine kulturne skupnosti zaradi nesklepčnosti ni bilo. Pred kakšnim mesecem dni je bila po daljših pripravah sklicana skupščina temeljne kulturne skupnosti Cerknica, ki naj bi sprejela letni pro-gram_ svojega dela in potrdila letošnji finančni načrt. Da je bilo na lanski skupščini dokaj mučno, smo že pisali, saj je bilo moč le s telefonskimi klici zagotoviti sklepčnost. Letos niti telefonski klici niso zalegli. Izmed 31 članov skupščine se jih je nabralo osem, ki so nekoliko potarnali in se razšli. Da ni bilo nikogar izmed povabljenih predstavnikov občinske skupščine in družbenopolitičnih organzacij niti njihovih delegatov, pa skoraj ne kaže posebej omenjati. Filmi v avgustu 1. 8. ob 4. 6. 7. 8. ob 11. 13. 20.30 — ameriški znanstveno-fantastični film groze KORENINE PRIVIDOV. 20.30 — ameriška komedija VROČI ŽVEČILNI GUMI. 20.30 in 7. 8. ob 16.30 — italijanski pustolovski film BANANA JOE. 20.30 in 8. 8. ob 20.30 — ameriški vojni film NA ZAHODU NIC NOVEGA. 20.30 — ameriški erotični film PREPOVEDANA LJUBEZEN. 20.30 in 14. 8. ob 16.30 — angleški zgodovinski film MEČ KRALJA ARTHURJA. 20.30 in 15. 8. ob 20.30 — ameriški ljubezenski film NA ZLATEM JEZERU. 20.30 — ameriška kriminalka VZTRAJNO ZAPELJEVANJE. 20.30 in 21. 8. ob 16.30 — ameriški pustolovski film SAMO ZA TVOJE OCI (James Bond 007). 20.30 in 22. 8. ob 20.30 — ameriška grozljivka MOČ RUŠENJA. 20.30 — film še ni predviden. JE^V IGRI °k ^-30 — ameriško-italijanski vveslern ŠTIR- 28. 8. ob 20.30 in 29 8. ob 20.30 — nemški erotični film HOTEL LJUBEZNI V TIROLAH. 14. 8. ob 18. 8. 20. 8. ob ob 21. 8. ob 25. 27. ob ob USPEHI MLADIH KOŠARKARJEV IN KOŠARKARIC Mlade igralke in igralci košarkarskega kluba Cerknica so uspešno zaključili prvi del tekmovanja v notranj sko-primorski ligi. Uspešnejša so bila dekleta. Kadetinje (do 16 let) so med šestimi ekipami — Deskle, Lesonit, Idrija, Senožeče, Pivka in Cerknica — premočno zmagale brez izgubljene tekme. Tudi ekipa mladink (do 18 let) je v konkurenci petih klubov — Deskle, Lesonit, Senožeče, Pivka in Cerknica — premočno zmagala brez poraza. Ista ekipa je nastopila tudi v pokalnem tekmovanju članic in dosegla izreden uspeh, saj je v prvi tekmi premagala dosedanjega člana II. zvezne lige Savo iz Kranja, v drugi pa republiškega ligaša Slovana iz Ljubljane. Ta tekma pa še ni registrirana, ker se je Slovan pritožil zaradi materialnega kršenja pravil. Ce bo pritožba odbita, se bo Cerknica v četrtfinalu (8 ekip) pomerila z dosedanjim članom L zvezne lige Ježico iz Ljubljane 7. septembra v Cerknici. V moški konkurenci je bilo malo manj uspeha. Kadeti (do 15 let) so v konkurenci petih klubov V spomin 12. julija smo se delavci temeljne organizacije Pohištvo in številni drugi občani za vedno poslovili od JOŽETA LIPOVCA, ki ga je iz naših vrst v njegovem sedeminštiridesetem letu iztrgala težka, zahrbtna bolezen. V naših srcih bo ostal kot svetal zgled sodelavca in tovariša. Vedno se je dela loteval prizadevno in odgovorno. Njegov prešerni nasmeh, vztrajna stališča do nerešenih vprašanj ob izpolnjevanju gospodarskega načrta, vse je še vedno tako živo, kot da gre le za trenutno odsotnost z dela. Z nami je živel in delal skoraj šestindvajset let. To pa je dovolj dolga doba, da človeka spoznaš do vseh njegovih odlik in slabosti. Jože je sodil med tiste ljudi — sodelavce, ki znajo vzpostaviti tople medčloveške odnose. Zaradi vsega tega ga bomo ohranili v trajnem spominu, ga posnemali in mu tako izkazovali hvaležnost pri našem vsakodnevnem delu in življenju. Kolektiv TOZD Pohištvo Po hudi in neozdravljivi bolezni je mnogo prezgodaj 10. junija v triinštiridesetem letu starosti umrla upokojenka tovarne pohištva Masiva LJUDMILA BAMBIČ iz Malega loga. V temeljni organizaciji je bila zaposlena od 1. 3. 1968. leta na delih oziroma nalogah pomoč pri tračni žagi. Ostala nam bo v lepem spominu kot marljiva in prizadevna delavka. Delovni kolektiv TOZD Masiva zmagali na dveh tekmah in so trenutno na 3. mestu, ekipa mladincev (do 17 let) pa je v konkurenci sedmih moštev po štirih zmagah in dveh porazih na drugem mestu takoj za ekipo Postojne, ki ima v svojih vrstah tudi republiške reprezentante. Kljub velikim uspehom pa je predvsem pri najmlajših videti, da je iz leta v leto manj zanimanja za košarkarsko igro, predvsem zato, ker je potrebno prispevati ogromno truda in se odpovedati marsikateri stvari, predvsem pa kajenju in popivanju v gostilnah in disco klubih. Delo v klubu je nasploh kvalitetno, saj je trenerski kader strokovno zelo dobro podkovan. Zato so za prej nanizane uspehe poleg mladih igralcev in igralk zaslužni tudi trenerji posameznih ekip, in sicer: celotno žensko vrsto vodi in trenira Branko Kranjc, kadete Dean Krivec in mladince Božo Nele, poleg tega pa imamo zelo obetajoče najmlajše pionirje (5., 6. razred osnovne šole), ki jih vodi in trenira Marko Otoničar. TRIM LIGA Tudi letos je košarkarski klub organiziral občinsko TRIM ligo, za katero je bilo manj zanimanja kot prejšnja leta, saj se je prijavilo le šest moštev, ki so merila svoje moči vsak teden in končala tekmovanje 1. julija. Za vsako moštvo sta lahko nastopala tudi dva člana kluba, tako da je bila liga zanimivejša. Tekme so bile zelo privlačne, žal pa se jih je ogledalo le malo gledalcev. Končni vrstni red je bil: L Veterani, 2. Smučarski klub Cerknica, 3. Avtomontaža, 4. Begunje, 5. Sovica-Grahovo, 6. Drobiž. Liga je zelo dobro uspela, saj je bila organizacija tekem brezhibna, za kar ima največ zaslug vodja tekmovanja Zdravko Drobnič. PRIPRAVE ČLANOV Članska vrsta bo letos, po izpadu iz prve slovenske lige, spet nastopila v II. SKL — zahod — v eni od štirih področnih lig. Priprave za novo sezono se bodo začele 17. avgusta in nato potekale vse do začetka lige trikrat alj štirikrat na teden na igrišču pri osnovni šoli in v telovadnici. Veliko igralcev iz prejšnje sezone je prenehalo z aktivnim igranjern-tako da bo igra slonela na mlajših igralcih. Kljub temu lahko pričakujemo uspešne nastope, saj se nam bodo iz vojske vrnili trije naši najboljši igralci — Pakiž, Sivec in Opeka. D. Jernejčič Občinska nogometna liga Občinska nogometna liga v velikem nogometu je končana. V tekmovanju za naslov občinskega prvaka je v jesenskem in spomladafl' skem delu nastopilo sedem moštev. Največ je pokazala ekipa iz St?' rega trga, ki je tudi zasluženo osvojila občinski naslov. Druga j6 bila Cerknica, ki pa bi lahko pokazala kaj več, če bi imeja resneje odnos do posameznih tekem. Postavlja se tudi vprašanje igrišče v Kolenu in kdaj si bodo vzeli toliko časa, da bodo uredili stat'0 igrišče. Tretja je bila veteranska ekipa iz Rakeka. Škoda, da Rakek ne nastopa s člansko vrsto, ki tekmuje v notranjsko-kraški ligi. Pohvala velja tudi sodnikom, ki so uspešno sodili in vodili srečanja. Pokal za najboljše moštvo in diplome za drugo in tretje mest® bodo podeljeni na prvih tekmah v jesenskem delu novega prvenstvi Končna lestvica: 1. STARI TRG 12 9 2 1 67:18 2. CERKNICA 12 7 3 2 38:29 3. RAKEK 12 7 2 3 32:25 l6 4. SLIVNICA 12 4 3 5 33:37 1* 5. SOVICA-GRAHOVO 12 4 1 7 34:35 6. CERKNICA-VETERANI 12 3 2 7 28:30 7. NOVA VAS 12 1 1 10 14:72 J. Zakrajšek Naši upokojenci Iz temeljne organizacije Masiva so v zadnjem času odšli v pokoj naslednji naši dolgoletni delavci: 31. oktobra 1982 je bila starostno upokojena Ana ŠUŠTARŠIČ iz Žerovnice. V tovarni pohištva Masiva je bila zaposlena od 2. 9. 1970. leta. Opravljala je dela oziroma naloge lepljenja, od koder je odšla v pokoj. 9. decembra 1982 je odšla starostno v pokoj Francka STRLE iz Grahovega. V naši temeljni organizaciji je bila zaposlena od 22. 1. 1948. leta. Opravljala je različna dela in naloge v tovarni. V pokoj je odšla z opravil oziroma nalog embaliran j e izdelkov. 28. februarja 1983 je odšla družinsko v pokoj Milka BAHUNEK iz Velikih Blok. V tovarni pohištva je bila zaposlena od 4. 11. 1963. leta. Opravljala je različna dela oziroma naloge. V pokoj je odšla z del oziroma nalog lepljenje pri stiskalnici. Delovni kolektiv se jim zah'-?' ljuje za njihovo dolgoletno T prizadevno delo in jim želi 56 mnogo zdravih let. Kolektiv TOZD Masi'’ TP Martinja BRESTOV OBZORNIK — glasilo f lovne organizacije BREST Cerknim n. sol. o. B oic Glavni in odgovorni urednik LEVEC Ureja uredniški odbor: Vojko Viktor JERIC, Srečo KNAP, Darko LESK. Božo LEVEC, Matija MIŠIC, Franc KAR, Danilo MLINAR, Janez OPEKA, ŠEGA, Marjan ŠIRAJ in Franc TURŠIČ. Foto: Jože ŠKRLJ Odbor za obveščanje je družbeni upravljanja. Predsednik odbora: PERČIČ. Tiska Železniška tiskarna v Ijani. Naklada 2800 izvodov. Glasilo sodi med proizvode Iz 7. Prvega odstavka 36. člena zakona »pl, davčenju proizvodov In storitev v pr®*!«##1 za katere se ne plačuje temeljni »Gr od prometa proizvodov (mnenje sekrt^ir ta za Informiranje izvršnega sveta SRjjd venije št. 42M/72 z dne 24. 1974).