Skokoma v prepad bede Oakar se je pojavilo na denarnem trgu pcmanjkanje gotovine, je opažati rapidno napredovanje gospodarske kri-ze. Števiio zavarovanih delavcev je bi-lo manjše nego istega datuma lanskega fcta: L5. Vlll. za 2.704 delavcev 1. IX. za 2.591 delavcev 15. IX. za 4.669 delavcev 1. X. za 5.46S delavcev 15. X. za 6.821 delavcev 1. XI. za 9.119 delavcev 15. XI. za 10.577 delavcev 1. XII. za 11.023 delavcev Tudi za poostritev gospodarske kri-ze je znaalno, da se mnogo bolj odpuš-čajo moŠki delavci nego ženske. Na eno odpuščeno žensko odpade že več kot 6 odpuščenih moških delavcev mesto nek-danjih štirih. Na vsako zavarovano žen-sko pa odpadeta samo dva zavarovana moška delavca. Zdravstvene razmere so se pri moš-* kih neznatno poslabšale (odstotek rnoš-kih bolnikov jc narastel za -0.060 na 2(13() ) doeim so se pri ženskah precej zboljšale (odstotek ženskih bolnikov je padel za od -32 na 2.56 odstotkov. Padec povprečne d n e v n e zavaro-vane mezde (katera odgovarja pribli-žno povprečnemu dnevnemu delavske-mu zaslužku) se je povečal za Din od -0.86 t.j. za 3. eno tretino odstotkov. Faktično znižanje delavskih plač je pa še veeje, ker podjetniki vedno pravil-nejše prijavljajo delavce v zavarovan-je. Celokupna dnevna zavarovana mezda je padla za Din 347.792.30. To pomeni, da je delavstvo, zavarovano pri OUZD izgubilo radi gospodarske krize, t.j. radi odpustov iz službe in radi kraj-šanja plač, dnevno biizu Din 400.000 ali mesečno ca 10 milijonov na prejem-kih. — Dohodki OUZD-a (bolniški pri-spevki) so se radi tega znižali dnevno za vec kot Din 20.000 ali mesečno za več kot pol milijona diniarjev. Te številke m suha dtjstva so pač glasnejša govorica, kakor vsi dclgovezni članki. Veren odraz so sedanje težtce dj-be, katere vladar je vsesplošna gospa-danka kriza. Kam bo nas tako stanje dovedlo, naj izračuna vsas-do, ki količ-kaj misli naprej sam. — Predvsem bo treba misliti na širokopotezno zavaro-valnc akcijo vseh brezposelnih in druge izdatne protimere, ki bi to zlo uspešno vsaj zajezile, ako ne preprcčile!