264
Razne reči.
— Cesarjev rojstveni dan se je, kakor vsako letof tudi letos praznoval v Ljubljani prav slovesno. Prejšnji večer je napravila godba domačega pešpolka mirozov^ Dne 18. t. m. je pa naznanjalo zjutraj streljanje topov veseli praznik in vojaška godba svirala je po mestu budnico. Ob 8. uri dopoludne je bila v Latermanovem drevoredu vojaška maša, katere se je udeležila vsa gar-nizija. Pri glavnih delih sv. maše so vojaki streljali, & grada so pa odzdravljali topovi. Ob 10. bila je slovesna sv. maša v stolni cerkvi, katero je daroval prevzvišeni knezoškof. Navzoči so bili načelniki državnih, deželnih in mestnih oblastev in drugih korporacij, mnogo gospodov profesorjev, učiteljev in veliko občinstva. Popoldne so imeli častniki v kazini slavnosten banket, pri katerem* se je napilo presvetlemu cesarju ter se je naznanila >ta> napitnica s streljanjem  topov.
265
—  Gospod deželni predsednik baron Winkler je podaril povodom rojstvenega dne cesarjevega za Ljubljanske reveže 100 gold., po 25 gold. pa tukajšnji Eli-^abetini otroški bolnici, otroški zavarovalnici, deški in dekliški sirotišnici.
— Deželna učiteljska konferencija. Dnevni red za prvi <dan zborovanja, dne 1. kimovca 1891. L ob 10. uri v mestni dvorani. 1.) Pozdrav predsednikov. 2.) Imenovanje predsednikovega namestnika. 3.) Volitev dveh zapisnikarjev. 4.) Volitev odbora. 5.) Določitev opravilnega reda za deželno konferencijo. 6.) Vročitev samostalnik predlogov voljenemu odboru v posvetovanje. 7.) O šolski bigijeni. Predava gospod dr. Er. Zupane, 8.) Določitev ^drugega glavnega zborovanja. Ob priliki otvoritve tretje deželne učiteljske konferencije bode ob 9. uri v cerkvi av. Jakopa slovesna božja služba, h kateri se vabijo častiti člani deželne konferencije.
V Ljubljani dne 10. velikega travna 1891.
Predsednik: J. Suman,
c. kr. deželni šolski nadzornik.
—  Krojaško - obrtno učiJišče v Ljubljan*. Kakor «mo vže poročali, otvoril je g. M. Kune z dovoljenjem vis. c. kr. deželne vlade novo strokovno šolo, v kateri je našim   krojačem,  šiviljam   in  marljivim   gospodinjam
prilika dana, z razmerno majhnemi stroški izvežbati se v umetnem prikrojevanji moških in ženskih oblek. Ta •žola je z učnimi pripomočki tako dobro oskrbljena, kakor najdražje šole na NemšKem. Pouk vrši se s podlogo slovensidh učnih knjig, kojih izvrstno sestavo so priznali najveljavnejši strokovnjaki v inozemstvu, kakor tudi naši rojaki, ki se po teh knjigah sami v prikrojanji vežbajo. »Knjiga k r o j a š t v a" za moško stroko Ltane gld. 4*20, knjiga „T o a 1 e t aw za žensko stroko pa gld. 2*60. Knjige in natančnejša pojasnila glede šole dobiti je pod naslovom M. Kune, Ljubljana.
— C. in kr. intendancija 3. voja naznanja, da se bodo vršile obravnave zarad zagotovljenja kruha in ovsa za leto 1892. v preskrbovalnih postajah iu preskrbovalnih magacinih: v Gradci dne 7. septembra, v Mariboru dne 12. septembra, v Ljubljani dne 14. septembra, v Cel o ve i dne 2. septembra, v Trst u dne 17. septembra in v Gorici dne 19. septembra t. 1. Vzprejemale se bodo le pismene ponudbe, ki morajo biti narejene po določenem obrazcu ter imajo zapečatene doiti zgoraj omenjene obravnavne dni vsaj do 10. ure dopoludne do-tičnim c. in kr. vojaškim preskrbovalnim magacinom. Uatančneji pogoji se lahko slednji dan od 8. do 12. ure dopoludne in od 2e do 4. ure popoludne ogledajo pri dotičnih c. in kr. vojaških preskrbovalnih magacinih. Zvezki pogojev se dobe proti plačilu 4 kr. za tiskano polo pri imenovanih magacinih, na željo tudi po pošti. Razglas in ponudbeni formular ogledata se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
— Maksa vit. Guttmanna štipendij za popotovanje v .znesku 1000 gld. oddal se bode v začetku leta 1892. JPravico do tega štipendija  imajo  plavžarski tehniki, ki
so z dobrim uspehom dovršili študije na rudarski akademiji v Ljubnu ter imajo uže vsaj eno leto plavžarske prakse.
—  Letina na Ruskem. Z Ruskega poročajo, da ne bode tam za pšenico tako slaba letina, kakor se je do-zdaj poročalo. Posebno ugoden je bil dež zadoje dni preteklega meseca, ki je po južnih gubernijah koristil neizmerno. Sicer so se pa vesti o slabi letini nanašale le bolj na rž, in nje bode res prav malo. Ne da se pa tajiti, da so vesti o slabi letini na Ruskem spekulantje hitro porabili ter da so cene pšenici in moki jako poskočile, pa se ne bodo vzdržale dolgo časa.
— Letina na Srbskem. Tudi na Srbskem bodo letos pridelali več in boljšega žita nego minolo leto. Dosti ga bode za domače potrebe, in lahko bodo izvozili 700.000 q pšenice in 500.000 q koruze. Manj ugodna pa bode letina za slive, katere so eden glavnih predelkov na Srbskem, Ti.ča in gosenice so jih pokončale, ter jih bode kakih 40 % maDJ za izvožojo nego lani.
— Letina v Italiji. Poroča se iz Rima, da bode v Italiji letošnja letina prav dobra, posebno dosti bodo pridelali pšenice, drugega žita in sadja, tudi vina bo še precej dosti. Res je sicer, da je toča z viharjem napravila v zgornji Italiji na več krajih škodo, ali splošna letina imenuje se lahko prav dobra.
—   Prebivalstvo avstrijsko-ogrsko. Po uradnih izpiskih zadnjega ljudskega štetja šteje tostranska državna polovica 23,896.000, ogrska polovica pa 17,336.000 prebivalcev. Cela avstrijsko - ogrska država šteje torej z vojaki vred 41,341.000 prebivalcev.
—  Po zadnjem ljudskem štetji šteje Koroška 361.008 prebivalcev, in sicer po narodnosti 254.597 Nemcev, 101.030 Slovencev, 158 Čehov, 17 Poljakov, 3 Hrvate, 96 Lahov.
—  Nečloveška mačeha. Ivana Štibelj iz Ihana je večkrat neusmiljeno ravnala z otrokoma Francetom in Marijo. Ko je dne 8. aprila tepla zaradi neke malenkosti dečka, začela je sestra jokati. To je pa mačeho tako razkačilo, da je vrgla deklico s tako močjo ob tla, da si je zlomila nogo. Te dni je bila proti njej obravnava pri deželnem sodišči, ter je bila obsojena na šest mesecev.
—  Splošni shod čeških mlinarjev bode v Pragi dne 8. septembra 189L
—  Razstava drobnogledov. Povodom tristoletnice iznajdbe drobnogleda otvorili so dne 9. avgusta t. 1. v Antverpenu razstavo drobnogledov.
— Bernardinski psi. V New-Yorku sta poginila pred kratkim dva Bernardinska psa. Eden je bil na Angleškem kupljen zi 6000 funtov šterlingov t. j. 60.000 gld.
—  Za kolke, kolkovane golice, vozne liste itd. itd.
stržilo se je v naši državni polovici v prvem četrtletji 1891. 1. 4,665.049 gld., za 81.870 gld. več nego v istem času minolega leta.
—  Teža kruha. Prav zanimiva obravnava se je vršila te dni pri sodišči v Valenciennes na Francoskem.
266
Nekdo je kupil pri peku kruha precej, ko je bil vzet iz peči. Kasneje ga je pa tehtal, da bi se prepričal, ako je res toliko kruha, kolikor ga je plačal. Ko je pa videl, da je bilo 190 gramov kruha manj, nego ga je naročil, spri se je s pekom zaradi tega ter ga tožil. Pekov zagovornik je pa tožiteJja pobil z njegovimi lastnimi podatki. Tožitelj je namreč sam priznal, da je tehtal kruh šele 10 ur potem, ko ga je bil kupil. To je dalo ravno zagovorniku povod, da je opozoril sodnika na naravsko posledico, da je v teh desetih urah izpuhtela iz kruha voda in da je vsled tega menj tehtal kruh, nego takrat, ko je bil vzet iz peči, za kar ni pa pek čisto nič odgovoren. Sodišče je vsled tega naročilo kemiku zvedencu, da se prepriča, koliko resnice je na trditvi zagovor-nikovi. Ta kemična preiskava je pa dokazala, da je 3 % težek hleb kruha pri 20 stopinjah temperature deset ur potem, ko je bil vzet iz peči, postal 265 gramov laži.
— O znižanji tovorne voznine, katero je dovolilo c. kr. generalno vodstvo avstrijskih državnih železnic za leto 1891. in ki je razglašeno v oaredbenem listu c. kr. trgovinskega ministerstva za železnice in brodarstvo, zvezeK 7., naznanjamo, da so se v naredbenem listu št. 43 z dne 14. aprila 1891. 1. točka 825 razglašena določila za pošiljatve špirita tako premenila, da se ima prvič oddaja z direktnimi tovornimi listi zvršiti pod tvrdko kake rafinerije kot pošiljateljice, in drugič, da ima po šiljatelj pri pošiljatvah v Celovec, Kranj, Ljubljano in Beljak naslednje poti določiti, in sicer:
l.)Pri pošiljatvah iz Prage (c. F. J. ž. ) pot preko Budejevic-Sv. Valentina.
2.) Pri pošiljatvah iz Lieben-a (drž. žel. dr. in av. 8ev. zap. želez.) in Jungbunzlau-a (č. sev. žel.) pot preko Prage (c. F. J. žel.)-Budejevic-Sv. Valentina.
3.) Pri pošiljatvah iz Jungbunzlau a (av. sev. zap. želez.) v K r a n j pot preko Prage (c. F. J. želez.)-Bude-jevic Sv. Valentina; v Celovec, Ljubjano in Beljak pota ni določiti.
4.) Pri pošiljatvah iz Pardubic (juž. sev. nem. zvez. žel.) in Smific-a v Celovec, Ljubljano in Beljak pot
Nemški Brod-Jedlesee, v Kranj pot preko Prage (c. F-J. žel.)*Budejevic-Sv. Valentina.
5.) Pri pošiljatvah iz Pardubic (drž. žel. dr.) v Celovec, L j u b 1 j a n o in Beljak pot preko Chocena-Brca Stadlau-a - Grammat-Neusiedl-a, v Kranj pot preko Prage (c. F. J. ž) Budejevic-Sv. Valentina.
6.) Pri pošiljatvah iz Belskega (Bielitz), Raitz-a Opave in Veličke   pot preko Dunaja.
Tovorne voznine za pošiljatve iz Jungbunzlau-a« v Bludenc, Feldkirch, Kranj in Wilten (ozir. Inomost)r katere so razglašene v naredbenem listu št. 43 z dne-14. aprila 1891. 1. točka 825, veljajo le za Jungbunzlau č. sev. želez., tovorne voznine za Lieben drž. žel. dr, veljajo tudi za Lieben av. sev. zap. želez., tovorne voznine-za Pardubice žel. tudi za Pardubice juž sev. nem. zvez. žel.
„Po8ebna določila," katera so razglašena v naredbenem listu št. 47 z dne 23. aprila 1891, pa se premi-njajo tako le :
Drugi odstavek naj se glasi : Pri razmerah, navedenih pod B., vršiti se ima oddtja z direktnimi tovornimi listi pod tvrdko kake rafinerije kot pošiljateljice, in v Bludenc. Feldkirch in Wilten (ozir Inomot) pošilja naj se^ ne da bi se določila pot; pri pošiljatvah v Kranj določiti je pot preko Prage (c. F. J. žel.)-Budejevic-Sv. Valentina, pri pošiljatvah iz Kolina (av. sev. zap. žel., v Celovec. L j u bi j a n o in Beljak pa pot preko Chocen-a Brna-Stadlau-a-Grammat-Neusiedl-a.