58                                                      Glasba.
(tako je bilo ime odslovljenemu ženinu) je došla odpoved, ko je bil nastopil službo prvega gozdarja pri onem knezu, pri katerem so to službo opravljali njegovi predniki, kot prvi svobodnjak. To posestvo je imel v zakupu g. Kulješa, ki je bil obdarovan z mnogimi otroki, med njimi z dražestno hčerko Avreljko, ki je bila kmalu v Jurja zaljubljena. — Ko se je bližal dan zaroke med Saljuško Osipovičevo in Cidžikom bogatinom, je čutila Saljuška, da še vedno ljubi Jurja ter da se ji gnusi Cidžik. Med slovesnostjo je pobegla in po mnogih nezgodah prišla v grajščino, kjer je služboval Juri, nadejajoč se, da jo bode Juri zopet sprejel. A ko je dospela po noči tja, je zagledala skozi okno svate in drugi ljudje so ji povedali, da se ženi Juri z Avreljko. V obupnosti hoče skočiti v bližnje jezero, ali Gabriša, nekak daljni sorodnik, katerega so vsi imenovali „bedaka", se je bil popeljal za njo ter jo vrnil domov k njegovi sestri. — Nekateri prizori so izborno očrtani, tako n. pr. ošabno bahanje plemičev, ki dajejo hčeram po 300 rubljev dote in so navadni kmetiški posestniki, samo da so svobodni, prepir, ki nastane med njimi, prigovarjanje Saljuski itd. V ostalem pa je povest neznansko na široko razpredena, posebno drugi del, in zahteva potrpežljivega čitatelja, da se izmota iz deloma dolgočasnih popisov, razgovorov in
monologov. Nekoliko okrajšana bi delala povest mnogo večji vtisk.
R. P.
Mala biblioteka.   Pod  tem  naslovom izhajajo  v založbi Pahera & Kisiča v
srbskem  jeziku   lične  knjižice  z  deli  raznih   slovitih   domačih   in tujih pisateljev.
Zadnja dva zvezka obsezata „U mraku in megli",   spisal Milan  Pribičevič,
in „ Jutro jednog spahije", spisal Lev Tolstoj,  preložil Ni k. Nikolajev i č.
O „Mali biblioteki" izpregovorimo morda še natančneje.
Martin Žunkovič: „Wann   wurde   Mitteleuropa   v on   d en Slaven
besiedelt?" Beitrag zur Klarung eines Geschichts- und Gelehrtenirrtums. Kremsier
1904. Druck und Verlag des Heinrich Slovak. Preis K 1.20.  O tej zanimivi knjigi,
v kateri   so  izraženi  nazori,   ki nalete   nemara v učenjaških   krogih na hud odpor,
izpregovorimo  še  natančneje,   ako  se nam posreči dobiti strokovnjaka ocenjevalca.
Vsekakor zasluži gospod pisatelj, ki ga je pri njegovem delu vodilo istotako vroče
rodoljubje kakor resna želja, dognati resnico, da se njegov trud primerno vpošteva.
Knjigo, ki jo diči tudi več slik, toplo priporočamo v nakupovanje!
—i—
Novi akordi. IV. letnik, št. 2. september in št. 3. november 1904. Nova dva sešitka nudita posebno srečno izbero novih skladb. Josip Prochazka prijavlja klavirsko skladbo „Valse Impromptu", elegantno pisano študijo salonskega pokreta, Dr. Gojmir Krek skladbo „Spomladanski dan" iz klavirskega cikla „K Bocklinovim slikam", iz katere poje plemenita melodija, lepo povzeta v okvir prave klavirske fakture. Kaj dobro se glasi tudi Emila Adamiča „Žalobna koračnica", s katero se je skladatelju posrečilo pogoditi žalost in jo vzmogočiti k veličastnim, milo tožečim zvokom. Emil Adamič podaje še dva mešana zbora: „Pomladanska slutnja" in „Dekletce, podaj mi roko", oba dobri koncertni skladbi; izborni sta kakor glede melodičnosti tako glede sestava, v katerem se kaže pozornosti in priznanja vreden talent. Ljubezniva je popevka dr. Benj. Ipavca  „Je pa davi slanca