— 114 — Zatajuj se! 8. Vaje v zatajevanju. Slišali sie že veČ lepih naukov o zatajevanju. A samo znati še ni zadosti; glavna reč je: delati. Zato pridemo zdaj do najimenitnejše reči, namreč do nauka: kdaj, kje, kako in v čem se zatajujmo. Pa tu vam ne bom posebej našteval zapovedanega zatajevanja, ker to vam je že znano iz razlage božjih in cerkvenih zapovedi. Ta razlaga nam natanko razjasnjuje in do-ločuje kaj moramo opustiti in kaj storiti, da ne bi z grehom žalili Boga. Razkazati vam hočem tu !e nekaj slučajev prostovoljnega zatajevanja ter vam na-svetovati, kako si v raznih priložnostih odrecite take reči, ki bi jih smeli itneti, in opustite marsikaj, kar bi smeli storiti, obratno pa voljno prenašajte take nepri-jetnosti, ki bi se jih smeli iznebiti, delajte pa rado-voljno tudi take težavne reči, ki jih niste dolžni storiti. Našte! vam bom več reči, da si lahko izbirate ter si tudi še sami domislite kaj sličnega. Odberite si za vsak dan kako vajo, če je tudi le kaj malega in lahkega. Premišljujte že naprej, kje in kdaj bo priložnost za dotično premagovanje, kolikrat primeroma dopoldne, kolikrat popoldne. Od začetka bo morda Število vaših zatajevanj manjše, potlej pa, ko se nekoliko privadite, bo čimdalje večje. Poglavitna reč je, kakor pri vseh koristnih vajah, tudi tukaj — vztrajnost in sta-n o v i t n o s t. /. Vaje v telesnem zatajevanju. Telesno zatajevanje si najlepše razdeliš po raznih čutilih. Zatajuj: vid, posluh, vonj, okus in go-vor, tip ali razne telesne ugodnosti. Še en-krat pa zatrdim, da ti tukaj podajem nasvetov le za prostovoljno zatajevanje, ker je pri dobrem člo-veku že itak samoobsebi umevno, da se varuje vseh grešnih pogledov, zlobnega govorjenja in sploh vsake prepovedane zlorabe telesnih počutkov in udov. Pro-stovoljno premagovanje nam je zato tako potrebno in — 115 — koristno, da se bomo tem gotoveje znali premagati tudi takrat, ko bodo izkušnjave vabile v greh. a) Okus ali uživanje. 1. Ne vživaj poželjivo in hlastno, marveč mirno in počasi prični in nadaljuj. 2. Kadar si z drugimi pri mizi, si ne izbiraj boljših reči, marveč vzemi si kaj takega, kar ti je manj všeč. 3. Ako niso jedila pripravljena po tvojem okusu, se ne pritožuj; sploh glej bolj na to, kaj je zdravo in tečno, nego na to, kaj je prijetno in slastno. 4. Jej, kakor je pripravljeno zate; ne zahtevaj soli, popra, oija, jesiha itd., da bi si zboljšal. 5. Bodi zmeren; od-loži žlico, ko bi smel še nekolikrat zajeti. 6. Posebno zaslužno bo, ako se popolnoma odrečeš vsaki upijan-ljivi pijači; kdor se v mladosti ni privadil taki pijači, ne čuti v poznejših letih zanjo niti želje niti potrebe. (Junaško se ustavljaj, ko bi ti še tako ponujali!) 7. Med navadnimi obroki ničesar ne uživaj; (torej, če ni po-sebnih ozirov, samo: zjutraj, opoldne in zvečer, ter kvečjemu še enkrat dopoldne in popoldne zapredjužnik in južino). 8. Dasi nisi še dolžan se postiti, posti se vendar prostovoljno vsaj ponekoliko: zjutraj, n. pr., ne deni sladkorja v kavo, le malo ali nič kruha; od-reci si včasih predjužnik ali južino in podari ubogim itd. 9. Ako moraš použiti grenko zdravilo, stori radovoljno, da posnemaš Zveličarja, ki je prestal tolike grenkosti za naše zveličanje. 10. Nikar ne glej radovedno in po-željivo, kaj se pripravlja ali donaša na mizo; ne sodi o jedeh, katere so boljše, in ne pripoveduj, kaj si jedel itd. 11. Ne kupuj si nepotrebnih slaščic. b) Vid. 1. Iz gole radovednosti — ako ni radi učenja ali sicer iz pametnega povoda — ne hodi gledat, naj tudi vse hiti na kraj izrednega dogodka ali mi-kavnega prizora. 2. Pri oknu ne bodi prostora zate, da bi opazoval ulične dogodke in tratil dragoceni čas. 3. Posebno rodovitno polje za zaslužno zatajevanje oči je na ulicah in javnih prostorih. Navadno glej nekaj stopinj predse; ljudi ne opazuj in razmotruj natančneje, marveč bolj splošno, da veš, je li treba pozdraviti koga. 4. Ne postajaj pred izložnimi okni in na drugih sum-Ijivih krajih, ker taka radovednost bi utegnila biti ne-varna tvoji duši. 5. Raje kot v šumno druščino hodi 8* — 116 — v prosto naravo; a ko opazuješ njeno lepoto, ne po-zabi njega, ki je \se tako lepo uravnal. 6. V cerkvi se ne oziraj ne nazaj ne na stran, marveč glej v mo-litveno knjigo ali proti oltarju. 7. V šoli imaš tudi do-volj priložnosti za zatajevanje oči. 8. Ne bodi preveč plašljiv in privadi se, da boš enakomerno mogel gle-dati tudi bolj strašne reči, krvaveče rane, gnojne ote-kline itd. c) Posluh. 1. Ne poprašuj radovedno po no-vostih in rečeh, ki ti niso nič mar ali vsaj nekoristne. 2. Ne želi si, da bi te hvalili; če te pa kdo pohvali, vzprejmi pohvalo hladnokrvno, kakor bi je ne bil slišal, ali bi se bilo govorilo o kom drugem. 3. Ako bi zelo rad izvedel kako reč, počakaj in ne hodi po-izvedovat. 4. Molčč potrpi, če te kdo po krivem graja ali žali. 5. Odreci si tupatam prijetno godbo ali petje, ko bi smel poslušati. 5. Krotko in mirno prenašaj ne-prijetne glasove, n. pr. krik otrok, drdranje voz, glu-šeče piskanje itd. č) Vonj. 1. Ne pripravljaj si nepotrebnih dišav v stanovanju, n. pr. za umivanje, IasL, obleko i. t. d. 2. Kadar te mika poduhati dišečo cvetlico, si odreci to veselje; ali obudi vsaj dobri namen, da hočeš hvaliti njega, ki je dal cvetličju tako prijetno vonjavo. 3. Pri-vadi se, da boš mirno prenesel tudi smrad, kadar se mu ne moreš izogniti. d) Splošno zatajevanje. 1. Ako ti je vroče, si nikar vedno ne briši potii raz čelo in ne vzdihuj radi tega; pravi junak bi bil, ko bi ne mogel prenesti kapljice potii, ko je tvoj Zveličar krvav pot potil zate. 2. Enako se zatajuj tudi ob drugih vremenskih nepri-likah, n. pr. ob preobilnem deževju, hudi suši, občut-nem mrazu itd.; kolikor je treba, poskrbi za zdravje, drugo pa krotko pretrpi v duhu pokore. 3. Vojskuj se zoper lenobo, ki se posebno rada utihotapi prt opravilih, ki jih naklada naš stan; z veseljem opravljaj tudi najpriprostejša dela, ter taka, ki so posebno na-porna. 4. Kadar moiiš, kleči, kolikor časa moreš, tako da se ne boš naslanjal na komolce in tudi ne zadaj ob klop ali na pete; rad kleči na prostem, dasi bi lahko šel v klop. Ako so roke proste, jih drži po- božno sklenjene, ne naslonjene (dokler niso preveč utrujene). 5. Kadar stojiš ali sediš, stoj in sedi do-stojno brez vnemarnega naslanjanja ali zviranja. 6. Zju-traj zgodaj vstajaj; šest do osem ur odpočitka zadostuje zdravemu človeku, več bi bilo prej škodljivo nego koristno. Postelja ne bodi premehka ali pregorka; utr-jenost v tem oziru je zdrava za telo in dušo. 7. Ako si moraš kdaj prikrajšati spanje zarad nujnih opravil, ne bodi čmeren radi tega; enako ne toži in ne godr-njaj, ako katerikrat ne moreš spati; marveč daruj Bogu to nepriliko. 8. Določi si, kdaj in koliko časa se boš zdržal skakanja, tekanja, vpitja, smejanja, najljubše igre itd. 9. Privadi se temu, da boš mirno prihajal in odhajal, vrata tiho zapiral itd. 10. Najlepšo priložnost za zatajevanje nam pa dajejo razne bolezni. Ako kaj oboliš, tiho in mirno potrpi, pa Bogu izročuj in daruj svoje bolečine.