Projekt zakona o osnovnih šolah. (Izpremembe v odseku.) Že nad mesec dni dela odsek za prouči^ tev projekta zakona o narodnih šolah v Na« rodni skupščini ter je izvršil v projektu razne izpremembe. V javnosti je časopisje porlo« čalo o teh dzpremembah, deloma pa so se vr« šile polemike, osobito v p'ogledu verakega pouka. i Ako pogledamo trettranje šolske zakono^ daje v drugih državah, ali primerjamo seda* njo in nekdanjo borbo za šolske zakone mo« ramo reči, da obravncfva tako važnega in da« lekosežnega vprašanja z K)zirom na razvoj države — nikaJcor ni na višku. V splošnem moramo reči, dai je odsek tako s stvarnega, šolskega, kakor s stanov* skega staJišča motreč — že itak ne prvovrstni vladni projekt — prej poslabšail nego poboljšal. Izmed važnejših izprememb bi omenjali sledeče: Otvoritev n<mh šol se je s čl. 17. omo* gočilai v krajih z izredno tdžkimi pr^ometnimi razmerami že za 20 otrok. Glede pTeskrbe učiteljskih stanovanj se je čl. 21. poslabšal tako, da bodo občine dolžne dati staiDovanjie samo šolskemu uprai' vitelju proti plačilu za zmerno ceno, za ostalo učiteljstvo pa le v onih krajih, kjer sploh ni stanovanj. Poniosno povdarj,iii »Slovenec« uspeh g. poslanca Kremžarja ter pravi: »S tem so slovenske občine rešene nevarnosti, da bi morale zidati poslopja za brezplačna učiteljska stanovanja in diobavljatd kurjavo zastonj.« Poslabšain je 'bil tudi čl. 35., s katerim naj bi se onemogočilo odtujevamje imetja šolskih občin, razen v prosvetne svrhe. Velika popustljivost se kaže pri čl. 42., 43. in 44., ki govore o učnem jeziku na manj= šinskih šolah, kar zadeva pri nas tudi šol^ stvo v Prekmurju. Število učencev v enem razredu se je v čl. 48. na predlog poslanca g. Kremžarja zvi^ šalo od 45 na 50 ter sprejel dodatek, dn pod 20 otrok ne sme biti v razredu. Popravljen je bil čl. 52. v tem zrhislu, da o uporabi učnih knjig ne sklepa samo lokal* na, ampak tudi okratjna učiteljska konfe* renca. Čl. 83., točka 5. se je izpremenila, da je učitelj dolžan voditi otroke k službi božji ln k verskim dolžnostim. V čl. 89. se je opustilo posebno fronorU ranje dela na polju ljudske prosvete ter se je spremenil skdeče: Za delo v pojsebnih te» čajih dobivaijo učitelji nagrado, ki jo odrede oblastni šolski odbori na predlog o'blastnih šolskih uprav. Čl. 92., ki govori o plačah se je sprejel neizpremenjen in se plače ne zvišajo. Poostril se je čl. 91., ki govori o bole* zenskih dopustih učiteljstva V čl. 93. se j'e poseben poudareki dal ka» tehetom, ki bodo iui podlagi tega člena tudi brcz pioscbnega izpita za špecijalne šole deležni ugodnosti posebnih doklad na teh šolah. Enako so se v čl. 75. posebej povdarili veroučitelji. V čl. 104. sie je izvršila izprememba, ki bo omogočala partizansko gonjo iptri names ščanjih učiteljsiva. Odbor je sprejel določbo, da se je pri oddajanju službenih mest ozirat! na željo šolskih občin, izraženo po krajevnih šolskih odborih. V oblastni namestilni komisiji so po čl. 107. po izpremembi: prosvetni inspektor, oblastni šolski nadzornik, najstarejši upra« vitelj, enai učiteljica in en član oblastn^ga šolskega odbora izmed člareov oblastne skups ščine. V čl. 120. se je zvišalo število razredov pripadajočih na enega nadzornsika na 120. V čl. 131. se je še bolj zaiprla pot dobrim praktičnim šlolnikom za sreskte |nadzornike ter se je. dal ves poudarek dipliomskieimu iz= pitu na višji pedagoški šoli. Tudi glede obs lastnih šolskih niadzornikov se ni oziralo na željo učiteljstva ter se jo zaprki pot do teh mest osnovnošolskim praktikom. Nasprotno pa se je s čl. 135. znižala do klada nadzornikom 'od 20 na 10 odstotkov. Že iz teh potez je jasno razvidno, dai se projekt v od&eku ne iz'boljšuje, ampak le po* slabšuje.