Poštnina plačana v gotovini« Štev. 14. V Ljubljani, dne 4. aprila 1923._Leto XXXV. Glasilo Jugoslovanske Kmefske Zveze z mesečno prilogo „Obilnska uprava". lth»j« »»ako iredo ob 5. nri zjutraj. — Cena mu f« 13 Din. za pol leta. Z« inozemstvo 26 Din. za pol leta. Potamocn« Številke se prodajajo po l Din. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvo .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacij« in mserati pai Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva olica. Velikonočni kresovi nam gore žo petikrat v osvobojeni domovini ter nas vabijo k duhovnemu vstajenju, prerojen ju in novemu življenju. Ob teh velikonočnih ognjih vas vabimo n a V. katoliški shod v Ljubljani ki nam naj bo velikonočni ogenj oznanjajoč duhovno narodno vstajenje, nravno narodno prerojenje ter novo in srečno narodno življenje. ni Dne 31. avgusta 1923 je preteklo 30 let, odkar se je sakljufril t. katoliški shod v Ljubljani, in dne 27. avgusta t. T. bo minulo 10 let od zadnjega ljubljanskega katoliškega shoda. Globoke brazde jc začrtal I. katoliški shod na njivo slovenske kulture ter verskega in socialnega življenja; bogata semena so posejali naslednji trije ljubljanski shodi. Vzklilo je iz njih lepo, krepko so razvijajoče katoliško gibanje. Krvava burja svetovne vojne je u lomila to nežno cvetko, je razrahljala in deloma uničila marsikatere verske, nravne in kulturne vrednote. Doba po svetovni vojni nas je postavila z novo državo v celo nov položaj. D a z o p o t m o g o č n o d v i g n e m o p r a p o r s v o j e k a t o 1 i š k e zavesti ter si ustvarimo smernice 7. anovo kulturno d e 1 o v bratski slogi s svojimi novimi sodržavljani, zato vas kličemo na V. katoliški shod v Ljubljani, ki'se bo po iniciativi presvetlega gospoda knezoškofa dr. Antona B. Jegliča vršil e€§ 25. d® avgusta 1@23. Potrebno katoliških zborov živo čutijo vsi katoličani po celi Jugoslaviji. Zato se je vršila v zadnjih treh letih že cela vrsta manjših shodov v tej ali oni obliki. — Bratje Hrvati so priredili avgusta lanskega leta v Varaždinu pokrajinski evharistični shod, katerega sma se udeležili tudi (Slovenci. Ker je ta shod sijajno uspel, je zaželi I in povzročil prevzvišoni gospod nadškof dr. Anton Bauer, da se obhaja 18. in 19. avgusta t. 1. v Zagrebu evharistični kongres za vse katoličane v naši državi. Slovenci z veseljem pozdravljamo ta kongres in se ga bomo udeležili v kar mogoče velikem številu; zasigurana nam jo že posebna cerkev, kjer bodo verske pobožnosti vršili slovenski duhovniki. Mi smo Hrvatom hvaležni za priliko, da moremo prihiteli na veličastno manifestacijo največje verske skrivnosti, ker se dobro zavedamo pomena takega javnega izraza verske misli. Slovenci pa smo že dovršili veliko predpriprav za katoliški shod v Ljubljani. V poletnih mesecih 1. 1921 se je obhajalo veliko pokrajinskih katoliških shodov na Kranjskem. Lansko leto so sc vršili enaki shodi na različnih krajih po Štajerskem in na koroški meji. Ti pokrajinski shodi so sc povsod obnesli nad vso pričakovanje dobro. Kot naravni zaključek teh pokrajinskih shodov pa bo letos katoliški kongres v Ljubljani. Ker je slovenski narod na predlanskih in lanskih katoliških shodih pokazal smisel za katoliški idealizem, zato bo udeležba slovenskega ljudstva na V. katoliškem shodu v Ljubljani gotovo mogočna. Prepričani smo tudi, da bodo Hrvati in drugi katoličani iz cele Jugoslavijo prišli v velikem številu na ta katoliški kongres. Posebej upamo na prihod naših bratov iz Koroške, Goriške, Trsta in Istre, če jim bodo le razmere dovoljevale. Na ta shod pričakujemo istotako številne zastopnike iz C o š k o s 1 o v a š k c, Poljske in F r a n c i j c, ki so se nam žo dozdaj pridruževali kot ljubi gostje ob enakih prilikah. Nadejamo pa se tudi gostov iz Švice, Belgije in Nizozemske ter zastopnikov našega naroda v A m c r i k i. Zakaj nam je katoliški shod v sedanjih razmerah prav posebno potreben? Vojna in njene posledice so zadale našemu narodu globoke rane. Gospodarske težave nas pritiskajo k tlom. Razredni boji povzročajo socialno razkrojenost. Slabi življenjski pogoji nam povzročajo resne skrbi za bodočnost. Šo bolj' opasna ko gospodarska nevarnost pa je za naš narod razrvanost v pojmovanju in udejstvovanju Icršpansko-nravnih načel. Povsod nam reži nasproti goli materializem, nebrzdano uživanje po »željenju oči, mesa in napuha življenja.« Pojema volja za vestno izpolnjevanje dolžnosti, avtoriteta no uživa dolžnega priznanja in spoštovanja. Vse to razjeda narodno telo in izpodkopava njegove moči. K ozdravljenju teh razmer nam more pomagati le vera n svojimi kamenitimi tablami deseterih božjih zapovedi. Socialno ne moremo dvigniti naroda brez poboljšanja njegovega duševnega, nravnega stanja. Oživeti se mora zopet vera v Boga in v odgovornost pred Bogom, okrepiti se mora krščanska ljubezen do bližnjega, udušiti poganska sebičnost ter užgati v srcih planlteča božja ljubezen. Krščanska svetost v zakonu in družinsko življenje mora zopet vzcveteli, se poglobiti, ukoreniniti v vseh plasteh našega naroda. V luči sv. vere hočemo o vseh teh nalogah premišljevati ter sklepali o primernih sredstvih za nravni prerod n a š e g a ljudstva, za obnovitev krščanskega družinskega življenja, za okrepitev socialnega blagostanja. Z vidika našega katoliškega nazi-ranja hočemo pregledati in urediti naše vzgojno in kulturne organizacije, si želimo pojasniti„ vpra- šanja, nazore in potrebe modernega sveta na polju znanosti in umetnosti. Vsa naša prizadevanja pa ostanejo brez pravega uspe: ha, ako nimamo krščanskih Sol. Pripravljajo se šolski zakoni za celo državo. Katoliški starši, ki so odgovorni pred Bogom za časni in večni blagor svojih otrok, imajo kot davkoplačevalci pravico in dolžnost zahtevati od države za svoje otroke le tako šolo, kakor jih za vzgojo katoliške mladine Cerkev predpisuje po svojem pravu. Bog, Cerkev in stanu imajo svoje neoporečne pravice do otrok. Bilo bi brezvestno nasilje, ako bi kaka svetna oblast izrvala to, kar je očetovska hiša posadila v mlada nežna srca. Katoliški shod je poklican da povzdigne mogočno svoj glas v šolskem vprašanju ter izdela načrt za naše šolstvo, ki ne sme biti brez Boga in brez verskonravne vzgoje. V državni politiki je na dnevnem redu razmerje med Cerkvijo in državo. V veliki mori je odvisna usoda našega naroda in usoda naše države od tega, kako se reši to vprašanje. Ne zahtevamo za katoliško Cerkev nikakih predpravic. Zahtevamo pa svobodo, da lahko neovirano vrši svoj božji poklic. In kakor ves naš katoliški shod ni naperjen proti kakemu drugemu veroizpovedanju v naši državi, tako tudi pri razmerju med Cerkvijo in državo ne zahtevamo več, pa tudi ne manj, kakor priznavamo drugim veroizpoveda-njem, namreč: svoboda in enakopravnost. da Katoličani! Velike so naloge in svet pretresajoča so vprašanja, ki nam jih nudi novi čas in nova država. Zato vas vabimo na V. katoliški shod v Ljubljani, jih spoznamo in jih skušamo rešiti z združenimi močmi. Vabimo vas, da si skupno naberemo novih moči in novih nagibov za izpolnjevanje svojih krščanskih dolžnosti v zasebnem in javnem življenju. — Vabimo vas, da pokažemo svoj katoliški verski pogum, svojo zvestobo do Cerkve, svoj« požrtvovalno ljubezen pri delu za koristi naroda in procvit države. V Ljubljani, dne 1. aprila 1923. Univ. docent dr. Jan. Fabijan, Univ. prof. dr. Matija Slavlč, tajnik. predsednik. Odvetnik dr. Janko Brejc, načelnik odseka za cerkvenopoli-tična in narodna vprašanja. — Kaplan Jernej Hafner, načelnik odseka za zunanje priprave. — Kanonik Ignacij Nadrah, načelnik odseka za šolsko vprašanje. — Knjižničar dr. Josip Puntar, načelnik odseka za prosvetne organizacije. — Prof. Bogumil Remec, načelnik finančnega odseka. Univ. prof. dr. Josip Srebrnie, načelnik odseka za versko življenje in nravni prerod. — Konservator dr. Fran Stelč, načelnik odseka za slovstvo in umetnost. — Univ. prof. dr. Josip A. L'jči<*, načelnik socialnega odseka. iv/uCjj Radič je voditelj Hrvatov. Kaj je njegov program, ni natančno znano, znano je le to, da brezpogojno zahteva izpre-membo vidovdanske ustave in odpravo centralizma. Dr. Sf oho jc voditelj bosanskih muslimanov in rdlrčen avtonomist. Zato je lc želeti, da vsi trije voditelji v vojski proti centralizmu nastopajo po enotnem načrtu. Kaj sc naj postavi namesto tega centralizma, o tem je Radič pač drugih nazorov kot dr, Korošec, in o tem se lahko razpravlja pozneje. Prva stvar sedaj je. da se centralizem razdenc. Zato moremo le z veseljem pozdravili korak naših poslancev, ki so stopili v dogovor z Radičem in dr. Spahom v svrho složnega in enotnega nastopa proti centralizmu. 2c prvi teden po volitvah je poslal Radič svoje zastopnike v Ljubljano, da se začno potrebni dogovori. Pretekli teden pa so bidi dr. Korošec in nekateri njegovi tovariši v Zagrebu, kjer so se sestali z Radičem in dr, Spahom. Dosegel se je načelen sporazum. Izvrševalni odbor SLS je imel nato 29. marca sejo, pri kateri je dr. Korošcc poročal o zagrebškem dogovoru glede bodoče taktike v borbi proti centralističnemu režimu. Izvrševalni odbor je dogovor odobril in naglasil, da ostane SLS slejkoprej pri svojem avtonomističnem programu neodvisna in nedotakljiva. Vsa država z veliko napetostjo čaka orjaškega boja, ki se bo bil med centralizmom in avtonomijo, med suženjstvom in svobodo. Kar res ljubi državo, želi, da bi bil ta boj kratek in zmagonosen za avtonomijo, v kateri edini leži rešitev in blagostanje države. Naša naloga ln dolžnost pa je, da vztrajamo in ne omahujemo niti za trenutek. 2* Radikale! grozijo. Pašič je v zadregi. 107 poslfncev ima in nihče se mu neče pridružiti, da bi spravil skupaj večino v narodni skupščini Demokrati zaenkrat ne marajo iti z radikali v vladni voz, ker se boje, da bodo morali samo vleči, vajeti pa bo trdno v rokah držal g. Pašič. Edinole Pribičevič hrepeni po vladnem stolcu, toda ima premalo pristašev. Hrvatje, Slovenci in muslimani zahtevajo izpremembo ustave. Ta njihova zahteva je tako odločna in neizprosno, da niti misliti ni na to, da bi šli v kakšno vlado, katera ne bi imela kot prvo točko svojega programa: izprememba ustave. Toda Pašič hoče na vsak način vladati in za vsako ceno vzdržati centralizem, ki nese Belgradu milijarde. Če ne bo šlo zlepa, grozi Pašič, da bo šlo zgrda. Radikalni minister dr. Laza Markov ič je 29. marca sprejel časnikarje in jim izjavil, da radikali načelno odklanjajo izpremembo ustave in tla bodo skupen nastop dr, Korošca, Radiča in dr, Spahe smatrali kot protidržaven in v smislu postave proti njim nastopali. Radikalni listi pa kar naravnost besne proti Hrvatom in Slovencem, ker se le-ti drznejo ustavljati belgrajskemu izžemanju Slovenije in Hrvatske. Če se razpišejo nove volitve, naj se Slovencem in Hrvatom prepove agitacija in nastopanje proti vladi. Nam se pa zdi, da bi bilo potem najboljše, če vlada naredi tak volivni red, da smejo voliti samo Srbi in še to le tisti, ki bodo metali kroglice v radikalno skrinjico. Mi pa gospodom v Belgradu povemo, da se njihovih groženj prav nič ne bojimo. Čim hujši bo pritisk, tem močnejši bo odpor. Slovenci in Hrvatje smo se dolgo časa dali izžemati od belgrajskih verižnikov, sedaj pa — ko že povsod trka pomanjkanje in siromaštvo na vrata — nas je vsaka dobra volja minila. Mi tudi dobro vemo, da radikali | danes ne predstavljajo srbskega naroda. Zakaj volitve so se vršile prav na balkanski način, kar ima na Balkanu — pri nas ! ne — tudi svoje uspehe. Srbi naj enkrat ' pretrgajo neznosne verige, ki jih jim na-devlje belgrajska gospoda in naj si izbero j zastopnike, ki bodo imeli razumevanje za državo, ne pa samo za svoje žepe. Narodni odpadniki — slovenski liberalci in samostojneži — bi radi tudi sedaj po volitvah zanašali v enotno slovensko fronto zmedo in nejasnost. Pravijo: čakajmo, kaj bo SLS dosegla pri davkih, pri armadi itd. Mi pa pravimo: Dokler bo Beigrad imel edino komando v državi, dokler bodo izključno Velesrbi imeK prvo in zadnjo besedo v Sloveniji, toliko časa bo vse, kar bi se mogio doseči v Belgradu samo malenkost, samo drobtinica, milost, ki se izkaže beraču. Mi vemo, da hoče belgrajska vlada sezidati nov, razkošen Beigrad na naš račun, mi vemo, da hoče vse vojno razdejanje v južnih krajih popraviti na naS račun. In če nam bodo semintja vrgla milijon, ga bo vrgla zato, da bo lažje iz-žemala iz nas milijarde. Tako je delala dosedaj. Po posredovanju samosojnežev je morda vrgla v Slovenijo en milijon, da so samostojneži kričali: glejte, koliko smo dosegli — v istem času pa je izmozgala iz nas milijardo. Tako bo tudi zanaprej. Beigrad še ni dozidan, in južni kraji še niso upostavljeni. Poleg tega so žepi belgrajskih verižnikov brez dna. Mi se bomo pretepali tudi za milijon. Res je to. Zakaj boljši je milijon kot nič. Toda glavni in prvi naš boj gre za naše milijarde. Za vedno se mor« preprečiti, da bi mogel Belgrad iz nas izžemati milijarde. Milijarde, ki jih zbere Slovenija, naj ostanejo v Sloveniji, potem nam ne bo za milijone, ki jih Belgrad semintja milostno vrže v Slovenijo. Zato se glavni naš boj bije ne za drobtine, temveč za avtonomijo Slovenije. Slovenija si sama delaj potrebne in koristne postave, < ... Slovenija imej svojo lastno blagajno, v katero se stekajo vsi njeni dohodki, iz katere pa tudi SAMA jemlje, kar potrebuje za SVOJE kmete, delavce, obrtnike, uradnike. Koliko časa bo trajal ta boj? Ne vemo. Vemo le to, da moramo končno zmagati. Sicer bodo še dalje tekle naše milijarde v Belgrad, in čim dalje, tem večje siromaštvo bo lezlo v naše kmetske in delavske domove, tem večje pomanjkanje in končno obup. Boj smo začeli in sedaj je treba fronto držati in jo utrjevati do končne zmage. Samostojneži in liberalci, ki so za Judeževe groše prodali Slovenijo, da ječi sedaj pod težkim jarmom velesrbskega suženjstva, bi še naprej radi opravljali dobro nagrajeno službo belgrajskih pri-ganjačev. Zato naj ti narodni odpadniki nimajo nikjer besede I Kjerkoli skušajo razlagati svoje izdajalske nazore — jih postavite na laž in sramoto. V vojnem času do izdajalcev ni in ne sme biti ozira! Vsi Slovenci — pazite na to! izidi, Za železničarje. Finančni odbor je imel sejo, pri kateri je bil sprejet vladni predlog, da se dovoli železničarjem 9 milijonov kron za draginjske doklade. Poslanec SLS Puše-njak je ostro grajal, da je dovoljenih samo 9 milijonov, dasi je bilo prihranjenih 100 milijonov. Dalje je predlagal, da dobijo draginjske doklade tudi oni, ki plačajo 10—'30 Din neposrednega davka, ki so po vladnem predlogu od draginjskih doklad izključeni. Tega predloga finančni minister ni hotel sprejeti. Železničarji se dele v 3, razrede: V 1. spadajo Belgrad, Zemun in Sušak, v 2. mesta, v 3. trgi in vasi. Draginjska do-klada se določi: Železničarji, ki dobivajo do 2999 Din plače letno, bodo dobili v 1, razr. 30 Din, v 2, razredu 28 Din, v 3. razredu 26 Din osebne doklade na dan. Od 3000—4999 Din letne plače dobiva 1. razred na dan 32 Dn, 2. razred 30 Din, 3. razred 28 Din. Od 5000—7499 Din letne plače dobiva 1. razred 34 Din, 2. razred 32 Din, 3. razred 30 Din dnevno. Od 9000 in več Din letne plače dobiva 1. razred 40 Din, 2. razred 38 Din, 3. razred 36 Din doklade na dan. Aktivni javni nameščenci dobe osebne draginjske doklade: do 2000 Din letne plače v 1, razredu 27 Din na dan, v 2. razredu 26 Din, v 3. razredu 24 Din. Od 2000 Din višje dobe: 1, razred 29| Din, 2. razred 28 Din, 3. razred 26 Din. Aktivni služabniki dobe v 1. razredu 19 Din na dan, v 2. in 3. razredu pa 18 Din, Penzijonisti, brez ozira na to, ali dobivajo plače v kronah ali dinarjih: dobivajot do 2999 kron ali dinarjev: v 1, razredu 13 Din, v 2. razredu 12 Dn, v 3. razredu 11 Din na dan. Od 3000 kron ali dinarjev višje pa: v 1. razredu 14 Din, v 2. razredu 13 Din, v 3, razredu 12 Din na dan. Penzionisti vseh ostalih kategorij dobivajo: v 1, razredu 11 Din, v 2. razredu 10 Din, v 3. razredu 9 Din na dan. Vsem pevcem! Od 26. do 28. avgusta bo v Ljubljani velik katoliški shod. V.?a naša domovina bo zbrana takrat v Ljubljani, da utrdi svoja nazore, da se navduši za nadaljno delo, da v nepreglednih tisočih javno izkaže svoje pozitivno versko prepričanje. Vsi in vsak po svoje bo pomagal, da bo ta slavnost čim slovesnejša. Naše organizacije so še posebno dolžne storiti vse, da bo to slavlje notranje kar najuspešnejše, na zunaj kar naj-sijajnejše. Na Ljubljano bodo zrle v teh dneh oči vse domovine, gotovo tudi z one strani prelco mej. Tako je sveta dolžnost vseh, ki se vsoga tega zavedajo, sodelovati po svojih močeh. Mi pevci nismo zadnji, ki bomo morali in mogli veliko pomoči. Naše sodelovanje bo bistveni del zunanje manifestacije, ki naj učinkuje na srca vseh z neodoljivo silo. a1 Volilni okraj Litija. Štev. iKrlls Vrstni red In označba kandidatnih list s. a ss S Občina volll-cev Označba volišča volltcsv vtiiseo SLS SKS NLS (Šlitori.) NSS JDS Kom. Radik. SociJ. demo*. es ŽS° AržiSe . . . 582 ^ Tzlaka 682 175 8 2 10 45 230 3 35 508 Kolovrat . . , . 100 Bukovca . , a , 115 j. Temenca 237 145 15 i _ 6 14 _ 6 187 Temenca . , 122 OeSence . . . • 81 Dob .... 126 Radohova vas 333 229 6 2 2 9 11 1 1 261 Podboršt . . . . 51 Radoliovavas . , 75 Dednidol . . , , 84 Draga . . . 70 ' Križka vas . Leskovnr. . . • • 45 110 Višnja gora 563 442 6 4 4 27 1 2 10 496 Polica . . . ( , 166 Višnja gora . ( , 88 105 6 1 119 Dole .... 148 Dole 148 5 1 1 — — Krka .... 394 Videm-Krka 394 193 72 6 — 5 6 3 — 285 Gradiše . . 151 Gradiše 151 UO 3 1 1 9 3 — — 127 Hotič .... 283 Hotlc 283 103 10 3 29 16 66 5 5 237 Konj .... 116 Sava 116 65 4 — 7 1 2 — 1 80 220 Kotredež . . 298 ICotredož 298 125 — — — 7 94 2 2 Kresnice . . 217 Kresnice 217 94 1 5 1 13 53 1 2 170 Uorenjavas . 76 Hudo Vol. PeCo . . 36 57 Polje 241 94 65 2 - - 2 1 — 164 72 1 1 321 Litija: . . . 398 Litija 398 254 7 9 38 4 7 Kalna . . . 48 173 | Stalna 221 170 4 4 — 3 — 1 4 186 Moravče . , 366 Moravče 366 286 5 2 1 3 3 1 — 301 Polinik 372 PolJnik 372 258 4 — — 8 13 — — 283 Prnproče . . a . 68 1 Steliauja vas Veliki Gabor • ' 58 184 Veliki Gaber 391 275 27 1 — 7 — — 2 312 Zagorica . . 81 1 16 10 1 244 št. Lambert . 301 St. Lambert 301 170 1 7 35 4 St. Vid 422 Stična 422 230 6 5 4 29 40 2 3 319 Šmartno . . 544 Šmartno 544 316 9 4 3 39 28 — 4 403 Trebeljevo . a , 410 Prežganje 410 365 — — — — 2 1 i 369 Vače .... Kanderge . . • • 159 197 }• Vače 356 171 45 1 3 14 17 — 3 254 Zagorje . . . 1072 Zagorje, obP, pis. Zagorje, Sok. dom 628 444 48 | 115 4 2 62 39 43 33 233 108 5 2 60 12 451 315 Velika vas . , , 170 Ribče 170 : 99 2 3 — 13 4 ,— 2 123 Skupaj . • • 8686 2& roiisč 8686 4637 l .125 55 183 079 969 36 161 6745 Kratice pomenijo: SLS = Slovenska Jugoslovanska demokratska stranka (Mbe- ljudska stranka; SKS = Samostojna kmet- ralna); Kom. = komunisti; Radilc. = Ra- «ka stranka; NLS = šusteršičeva stranka; dikalna stranka. NSS = Narodna socialna stranka; JDS = Kmetski denar v liberalnih bankah se uporablja proti kmetu Naš denar v naše Hranilnice I Pevska zveza je prevzela pevske priprave. Naše sodelovanje bo pri sv. maši. Peli bomo v večstotem zboru tele pesmi. 1. Premrl: Masna pesem št. 8 iz njegove zbirke: 10 mašnih. 2. P. H. Sattner: »Z visocega prestola« iz njegove zbirke Marijinih pesmi. P. A. Hribar: »Jezusa ljubim« iz >Slava Brezmadežni«, 1. izdaja. 4. Jurkovič: »Pesem v čast sv. Cirila ln Metoda« iz Premrlove »Ljudske pesmarice«. 6. »Papeževo himno« iz Aljaževe pesmarico I. del (oz. Cecilije) (enoglasno). 6. »Pojte hribi in doline« iz Premrlove »Ljudske pesmarice« (enoglasno). 7. »Lepa naša domovina« in »Pravde Bog« po »Pevcu« (enoglasno). Štev. 5—7, posebno 6 naj bi pelo vse ljudstvo. Zato pozivamo posebno cerkvene zbore, naj po jo peseni večkrat v cerkvi; Marijine družbe naj jo pojo pri vseh svojih pobožnostih, da se je ljudstvo navadi. Pozivamo in prosimo vso včlanjene in nevčlanjene, svetne in cerkvene zbore, or-liške, orlovske in pevce Marijinih družb, da se za skupno petje prijavijo in priglaso »Pevski zvezi« v Ljubljani, Ljudski dom. — Cerkvena predstojništva in vodstva Marijinih družb prosimo, naj pevce na to opo-zore in jih primerno podpirajo. Petje ne bo nikogar oviralo, da se udeleži obhoda in slavnosti pri svoji organizaciji, ker bomo združeni le med sv. mašo. Note pošljemo na željo proti poravnavi lastnih stroškov vsakomur. Naročajte jih skupno pri »Pevski zvezi« v Ljubljani, Ljudski dom. Vsa morebitna pojasnila dobito pri »Pevski zvezi«, morebitne potrebno pripombe bomo pa objavili pravočasno v »Slovencu« v »Pevskem vestniku«. Pevci vsi na plan za čast božjo! ZA »PEVSKO ZVEZO«: Dr. Fr. Kimovec, preds. Pro!. M. Bajuk, pevovodja. ZA »CECILIJINO DRUŠTVO«: P. H. Sattner, preds. Stanko Premrl, stolni kapelnlk. ZA »ORLOVSKO PODZVEZO«: Dr. J. Basaj, predsednik. Ant. Rasporger, tajnik. ZA »ORLIŠKO PODZVEZO«: Mar. Žirovnik, predsednica. Ana Golob, tajnica. ZA »MARIJINE DRUŽBE!«: Janez Kalan, škofijski voditelj >Mar. družb«. |Q| Gospodarski obzornik. Cft- » ^B>..Qorrxyiooc»0&J000oo000C/O00C^ Vsem naprednim gospodarjem. Podnebje Slovenije je kakor ustvarjeno za sadjerejo. Naše podnebje in talne razmere omogočajo pridelovanje najboljšega, prvovrstnega sadja, ki se lahko kosa s sadjem drugih sadonosnih držav. Našo sadje je bilo znano izven bivšo monarhije, isti sloves uživa tudi še danes, čeprav v zadnjih letih v sadjereji žal ne moremo pokazati skoro nobenega napredka. Kako oenjeno je naše namizno sadje se vidi iz tega, da je bilo na mednarodni razstavi v Parizu 1. 1900 odlikovano z zlato kolajno. Lansko leto se je vršila v Celju sadna razstava, kjer so pokupili vse sadje — bilo jo res prvovrstno — tujci, ki so izjavili, da pokupijo vsega, kolikor ga je na razpolago. Pred par dnevi so prinesli ljubljanski dnevniki inserate trgovca Pevca iz Mozirja, v katerih išče več vagonov namiznega sadja za izvoz v Egipt in sicer v mesto Aleksandrijo. Teh par slučajev nam dovolj pove, kako cenijo našo sadje v inozemstvu in je najboljši dokaz o njegovi izborni kakovosti. Žal, da se mi tega prav nič ali pa le malo zavedamo. Poglejmo naše sadne vrtove in prepričali se bomo, da je pri našem ljudstvu — kar povejmo resnico — zelo, zelo malo razumevanja za nje, da se z njimi postopa veliko slabš' >t pa postopa najslabša mačeha z otroL prejšnjega zakona. Sadni vrtovi so zapuščeni, nikdo se ne briga zanje, drevje jc prepuščeno samemu sebi. Če rodi je dobro, bomo kuhali žganje in uapravljali vino — pravzaprav jesih —, če pa no rodi, pa tudi dobro. Enkrat bo že, če en rod sadu ne dočaka, bo pa drugi. Navsezadnje pa les za kurjavo, čeprav ni sadu, pa Ie še ostane. In vendar ravno v sadjereji leže zakopani milijoni narodnega premoženja. Zato pa moramo ta denar dvigniti, da ostane ne zakopan, ampak v rokah našega ljudstva, ki ga nujno rabi za svoje vsakdanje življenje. S pravilnim umniin oskrbovanjem in gojenjem, zatiranjem škodljivcev in raznih bolezni dosežemo žo znaten uspeh. Tisti pa, ki zasajajo na novo sadne vrtove, morajo gledati na to, da si nabavijo drevesca najboljših vrst, ki dobro uspevajo pri nas. Kdor pa ima v svojem vrtu drevo, ki mu ne rodi, naj ga precepi z dobro vrsto. Le na ta način bomo dosegli znatne uspehe in tudi znatne dohodke. No kupuj pa drevja na trgu, kjer no veš no kakšne vrste je, no kako so imenuje. Bili so slučaji, da je kdo kupil divjake za prvovrstno sadno drevje, ali jabolka za hi uške in podobno. Priznati moram, da se pri nas — bodimo pošteni — ne vrši gojitev in prodaja sadnega drevja na tako pošteni podlagi, kot bi to imelo biti. Je to sicer žalostno, ali žalibod resnično. V sadjereji je treba tudi poduka. V tem oziru nudijo naše ljudsko šole našim otrokom jako malo ali pa nič. To vprašanje bo treba enkrat rešiti. Kaj pa naša izobraževalna društva? Kako potrebni bi bili v njih tečaji o umni sadjereji in sedaj se še vprašajmo, ali pa se ti tečaji kje vrše? Kolikor mi je znano, moram odkrito priznati, da nikjer. Kako naj pa vsemu temu odpomore-liio? Dobre knjige o sadjarstvu še nimamo, ta izide šele letošnje leto. Pred kakimi 80 ali Se več leti je Mohorjeva družba izdala knjigo o sadjarstvu, toda ta je zastarela in še od daleč ne odgovarja današnjim raz-meram. Toda nekaj pa imamo. Imamo list, ki je namenjen umnemu sadjarstvu in vrtnarstvu, namenjen in pisan za vsakega, ki ima le majhno »fliko« sveta v svoji oblasti. Ta list, ki se imenuje »Sadjar in vrtnar«, jz. daja »Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo«. To društvo si je nadelo nalogo, da pospešuje v naši lepi Sloveniji sadjarstvo in vrtnarstvo, da je svojim članom na razpolago glede predavanj, raznih nasvetov, tečajev itd. Da misli sčasoma ustanoviti svoj lastno drevesnico, kadar bo vež razumevanja med našim ljudstvom in dovolj denarnih sredstev na razpolago, da se bori za ustanovitev vrtnarske šole, tudi to je dobro, da se ve. Delokrog tega društva je velik, dela neizmerno veliko, toda nekaj predvsem manjka, zmisla za sadjarstvo in vrtnarstvo med našim ljudstvom. Vsi tisti 1 pa, ki živimo med našim ljudstvom, imamo sveto dolžnost, da ljudstvo na to napeljujemo, ga poučujemo in bodrimo na nadaljne delo. Na ta način bomo dosegli lepe uspehe ne le v gmotnem, ampak tudi v moralnem oziru, kajti le pošten človek ima zmisel za lepoto narave. Zato je dolžnost vseh sadjarjev, da pristopijo kot člani k »Sadjarskemu in vrtnarskemu društvu za Slovenijo« v Ljubljani. Letna članarina znaša 25 Din, s tem denarjem je pa tudi plačana naročnina za list, ki je veliko več vreden kot pa teh par dinarjev. P. Dolžnosti davkoplačevalcem v II. četrtletju 1923. (Opozoritev trgo\ske in obrtniške zbornico v Ljubljani.) I. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. maja 1.1. zapade v plačilo drugi obrok davkov za leto 1923. Ako davek za leto 1923 šo ni predpisan, je plačati obrok po višini zadnjega predpisa. V tej smeri izplačani obroki se obračunijo povodom predpisa za leto 1923. V 14 dneh po dospelosti še neporavnani davki se prisilno iztirjajo, za kar so zaračunijo poleg zamudnih obresti še ekse-kucijske pristojbine, ki znašajo samo za opomin že 4 odstotke tirjanega zneska. II. Občna pridobnina. Prošnje za enotno obdačenjo obrato-vališče, ki so ne nahajajo v eni in isti davčni občini, se morajo v smislu § 37 zakon« o osebnih davkih vložiti najkasneje do konca meseca junija t. 1. III. Posebna pridobniua. Javni računodaji zavezana podjetja so dolžna vsako leto tekom 14 dni po odobritvi računskega zaključka, a najkasneje do 30, junija predložiti napoved za odmero posebne pridobnine. IV. Invalidski davek. Denarni zavodi so dolžni predložiti davčnim oblastvom do 30. aprila t. 1. obračun o invalidskem davku, ki odpade na izplačano ali pripisano obresti hranilo1" vlog leta 1922, kolikor presegajo celoletno 100 dinarjev. V. Dospelost davkov. Dne 1. maja 1.1. zapade v plačilu drugi obrok davkov za 1. 1923. Ako davek za leto 1923 še ni predpisan, je plačati obroke po višini zadnjega predpisa. V tej izmeri plačani obroki se obračunijo povodom predpisa leta 1923. V 14 dneh po dospelosti še neporavnani davki (z dokladami vred) se prisilno iztirjajo, za kar se zaračunijo poleg zamudnih obresti še elcsekucijske pristojbine, ki znašajo samo za opomin že 4 odstotke tir-janega zneska. VI. Davek za poslovni promet. Davkoplačevalci, ki so zavezani voditi Knjigo opravljenega prometa, so dolžni do 30. aprila 1923 odpremiti s posebno prijavo davek za I. četrtletje 1923. Ostali davkoplačevalci, ki plačujejo davek na poslovni promet pavšalno, to je po višini prometa, opravljenega v 1. 1922, so zavezani plačati sočasno z ostalimi davki tudi drugi obrok davka na poslovni promet, predpisanega za leto 1923, v primeru pa, da ta še ni predpisan, v izmeri predpisa za leto 1922. VIL Davčni predpisni izkazi. Davčna oblastva razgrinjajo predpisane izkaze praviloma prvih 15 dni vsakega četrtletja, v drugem četrtletju t. 1., torej v času od 1. do 15. aprila t. 1. Rok za vložitev prizivov proti davkom, predpisanim z izkazi, ki se zagrnejo v omenjenem času, potečo po preteku nadaljnjih 15 dni, to je koncem aprila t. 1. Gospodarska obvestila. DENAR. Vrednost tujega denaria. Denar 26. marc. 29. marc 3. aprila K v K v it v 385 — 388 — — 55-- 11 60-- ameriški dolarji (eden) 380 — avstrijsko krone (sto)-- "■■eškoslov. Krone (ena)-- ..^■SrleSki funti (eden)------ francoski franki (eden)--. 25 80 -- Italijansko liro (ena) 18 84 ---- bolgarski levi reden)--— —-- carski rublji (sto) ------ nemške marke (sto)--1 88-- rumunski leji (eden)------ Švicarski franki (eden)------ potiske marke (sto)------ mažarske krone (sto)----— — „g Ponarejeni 501irski bankovci zopet krožijo v Sloveniji. To dni so zalotili ponarejene v Celju. Pozor pred laškim denarjem! CENE. g Trg v Mariboru. Cene v glavnih predmetih živil so v zadnjem času zopet poskočile Meso stane že K 80, najslabše vrste iv 70, in skoro istotako ceno izkazuje drobovina, ki je^ bila včasih navadno izdatno cenejša. Prašičje meso je doseglo ceno K 140, slanina K 160, pravzaprav jo že v resnici prodajajo po K 170. Mast in sicer mešana mast stane 180 kron. Špecerijsko blago je P.1"1 najbolj važnih predmetih kakorje kava, slaakor itd. izdatno podraženo. Kava za i1 40. sladkor za K 8. Moka izkazuje vendar se prejšnjo ceno. Mleko stane K 20 liter, iac dobro merilo, koliko je dinar vreden izven naše države. Vse to je uspeh radikal-cov, demokratov in samostojnežev, ki so iskali lo sobo, država in pa ljudstvo jim je bila deseta briga- Upamo, da o. Pucelj ni revež. g Vinski trg. Trgovina z vinom počiva popolnoma. V doglednem času se r.rlčakuje od vlade, da izda nekatere olajšave v izvoznih določbah. Današnjemu brezupnemu stanju je zelo veliko krivo pomanjkanje denarja. Ker grozi lanskemu vinu nevarnost, da se pokvari, zato mu ceno padajo. Ceno dalmatinskemu črnemu vinu so nekoliko poskočile, ker ga je kupila par tisoč hektolitrov Švica. g Sladkor zopet podražen. Sindikat domačih tovarn sladkorja je z veljavnostjo od 27. marca podražil ceno sladkorju za 50 par pri kilogramu, in sicer kristalnemu sladkorju na 22.50 Din, a sladkorju v kockah na 24.50 Din v prometu na debelo. g Trg s kožami in usnjem. Cene surovim kožam so malo padle. Vzrok je pomanjkanje denarja in slaba trgovina. Izvoz je slab. V Nemčijo in Francijo no izvozili manjše množine telečjih kož. Lahke in srednje kože so bile prodane po 15 Din, težke kože pitanih volov po 17 Din kilogram. Telečje kože so bile prodane po 23 do 28 K kg. — Cene usnju so bile v glavnem sledeče: Krupon 105 do 120 Din, vratovi 45 do 55 Din, okrajci 36 do 40 Din, rujave kra-vine 90 do 100 Din, črne lcrnvine 85 do 95 Din, črni boks domači 24 do 27 Din, črni boks inozemski 30 do 40 Din za kg. ZIVTNA. < g Živinski sej in v Mariboru. Na zadnjem živinskem sejmu v Mariboru so cene živini znatno poskočile. Debeli voli, kg žive teže v kronah 48 do 54, poldebeli voli 36 do 47, plemenski voli 85 do 46, biki za klanje 32 do 42, klavne krave 38 do 43, plemenske krave 30 do 37, krave za klobasarje 23 1 Din, moke 23 milijonov 277 tisoč 932 kg v vrednosti 115 milijonov, 840 tisoč 916 Din, fižola 7 milijonov 451 tisoč 007 kg v vrednosti 7 milijonov, 28 tisoč 96 D tu, suhe shvo 40 milijonov 443 tisoč 880 kg v vrednost; 185 milijonov, 719 tisoč 764 Din, gradbenega lesa 617 milijonov 660 tisoč 839 kg v vrednosti 452 milijonov 65j3 tisoč 612 Din. PROMET. g tJrudUov ličke železnice. Dela pri graditvi progo Gospič-Knin so v polnem tiru. Strokovnjaki so mnenja, da bodo gradbena dela še tekom letošnjega lela končana. 30 km proge gradi splitsko gradbeno podjetje, a ostali del država v svoji lastni režiji. g Primanjkljaj evropskih železnic. No lo v naši, ampak tudi v drugih evropskih državah izkazujejo državne in privatne železnice ogromne primanjkljaje. Tako imajo primanjkljaja n. pr. holandske železnice 20 milijonov holaudskih forintov, švicarske 73 milijonov švicarskih frankov, francoske 1100 milijonov francoskih frankov, italijanske 2 milijardi lir, danske 26 milijonov danskih kron, angleško zasebne 431 milijonov, funtov. RAZNO. g Vabilo na redni občni zbor »Kmetijskega društva« v Srednji vasi r. z. z o. z., ki se vrši dne 8. aprila ob pol 3. uri popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjen je računskega zaključka za leto 1922. 3. Slučajnosti. — Ako bi ta občni zbor bil nesklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem kraju in po istem dnevnem redu drug občen zbor, ki bo'veljavno sklepal brez ozira na število navzočih članov. K Sadjar iu vrtnar, list za pospeševanje sadjarstva in vrtuarstva št. 3 je pravkar iz šol z obilno in bogato vsebino. Članek »pregloboko« razpravlja o pravilni saditvi sadnih drevos. To bl moral brati vsak, ki ima svoj sadni vrt in bl so prepričal, da pri nas v ogromui večini sade drevesa popolnoma napačno, zato tudi drevje ne uspeva tako, kot bi moralo. V naslednjem članku premišljuje pisec o naših domačih sadnih vrstah. Bridko so pritožuje nad tem, da ravno domačo vrste pozunino tako malo, saj za njih imenu, noben ne ve oziroma se imenujejo v vsaki vasi drugače, in ravno domače vrste so nekatere izvrstne. Na koncu navaja, kaj bl bilo v tem pogledu Ntoriti, toda g. urednik pripominja, da so že poskusili, toda naši ljudje, žal nimajo tistega smisla, ki bl ga morali imeti. Toda kljub nepremagljivim tožkočam so ne misli odnehati. V članku o sadnih drevoredih se priporoča, naj se okrajno in druge ceste zasade s sadnim drevjem. V drugih državah so že to storili. Tako imajo n. pr. na Češkem cestne drevorede, ki prinašajo toliko ali pa še-celo več, kot stane vzdržovauje cest in ceste so tam v najboljšem stuuju. Pametna misel, ki bi jo bila treba posnemati. Nadalje se govori o uničevanju miši ln voluharjev. Iz vrtuarstva prinaša list lop članek o gnojni (topli) gredi, kako jo napravimo, uporabljamo in oskrbujemo. List prinaša nadalje navodila o pravilnem gojenju paradižnikov (paradnjzarjev). Tudi semenju jo posvečen GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE canaj« la trajnlja m kakav naaaal - Najbolj« varstva proti vlagi I Mraza I Stran 160 DOMOLJUB 1923. Stev. 14 poseben članek, kjer nam sam g. urednik slika precej žalostno stanjo našega seme-narstva. Končno sledita šo dva članka in sicer o vrtnih ograjah in poziv, da »neljn-mo cvetjo in zelenje v nnso domove. Da bi jih našo ljudstvo vsaj bralo... Kakor vsaka številka, tako prinaša tudi ta vprašanja in odgovore in eelo kopico drobiža. Na koncu lista sledi ocena gospodarskih knjig- List vsem, ki imajo lo koščok vrta, najtopiejo priporočamo. Izdaja ga «Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani« in stano letDO s članarino vred 2 litra vina ali 25 Din. « Zaključek konference za razdelitev avstro-»grskih dolgov. Z Dunaja poročajo, da je bila dno 25 marca zaključena konferenca,ki jo razpravljala o ureditvi avstro-ogrskega predvojnega dolga. Po načrtu, izdelanem v Parizu, mora prevzeti Jugoslavija od dolga bivšo Avstrije 2.04 odstotke, a od dolga bivše Ogrske nekaj nad 14 odstotkov. Konferenca je sedaj razpravljala, na kali način naj Jugoslavija in ostalo nasledstvene državo rešijo svoj del obligacij, ki se glase na zlate krone. Prvotno se je predlagalo, da se v višini odpadajočo vsote izdajo nove obligacije. Ta načrt je jugorlovanska delegacija odklonila z utemeljevanjem, da bi se te nove obligacije morale pustiti na borzo, a stare se že nahajajo v svobodnem prometu. Nato jo od avstrijske strani bilo predlagano, da se uredi skupna blagajna" za vplačila, ki izvirajo iz prevzemanja obligacij in da stare obligacije ostanejo v prometu. Ta predi log je bil, v kolikor se > nanaša na obligacijo v zlatih kronah, sprejet, a odklonjen za obligacije, ki se glase na druge valute. Prava sredstva lepote! Katera drže, Kar ohečaio! že 23 let v vseh deželah preizkuSena, hvaljena in priljubljena so prava Flza-lepcto pospešujoča sredstva lekarnarja Feljer. Elza-obrazna pomada SSSSK gani, šolnini opeklini, lisam, hrapovi koži, odstrani zajedavce, ogrce, nabore in vsakovrstne nečistosti kožo. — 2 velika porcelanasta lončka z zavojnino in poštnino 25 dinerjev. Elza-iilijno mlečno milo lepote I — Ideaj vseh mil i — Popolnoma neškodljivo, se jako dobro peni in je milega finega duha. — 4 veliki kosi z zavojnino in poštnino 35 din. Mila n rast lss krepi kožo na glavi, zabranjuje izpadanje, lomljenje in cepljenje las, prhut in prerano osi-velost iut. — 2 velika porcelanasta lončka z zavojnino in poštnino 25 dinarjev, En poskus zadostuje, da tudi Vi rečete: Jo ie ono pravo! Iščite v vseh poslovalnicah samo prave Elza-preparate od lekarnarja Feller. Različno: Lilijno mleko 6 Din; brkomaz 3 Din; najfinejši Hega-puder Dr. Klugerja v velikih original-oih šlcatliah 15 Din; najfinejši zobni prašek »Ilcga« v patent-dozah 10 Din; puder za dame v vrečicah 2 Din; zobni prašek v žkatijah 3 Din, v vrečicah po 2 Din; sachct (dišava) za perilo 3 Din; Sampon za lase 2 Din; rumenilo za obraz 12 pismov 12 Din; najfinejše parfeme od 15 Din dalje; cvet za lase 20 Din; Elza-katranovo milo 5 Din. — Za različne predmete se računa zavojnina in poštnina posebej. Na vse gornje cenc nc računa za sedaj že S1/, doplačila. Naročilna pisma nasloviti na: Eugen V. Feller, Mcornar_Stubica Donja, Elzatrg St, 16. Hrvatsko, g Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v prvem tednu aurna sledeče poučno tečajo iu predavanja, v nedeljo dne 8. IV.: 1. V Grosupljem po rani maši v šoli, o živinoreji, Gregore. 2. V Vls-»jigori po rani maši v društvenem domu, o zadružnih t v a, Jereb. i). V St. ltupertui>0 rani maši, o poletnem delu v. vinogradu, Ambrož. 4. V llelicerkvi oh desetih, o pomladnih opravkih v vinogradu 111 sadovnjaku, o v šoli, o sadjarstvu, Zdolšek. 8. V Sfrek-lievcu ob pol 13. uri v šoli, o zadruznistvu in poljedelstvu Konda. 9. V Komendi v mlelc. zadrugi ob 11. uri, o ravnanju z mlekom, Tovc. 10. V Kovoru o pašništvu in živinoreji, Hladnik. 11. V Sv. Primožu na Pohorju, o roji plemenske živine, Wermg. 12. V Rušah, o kmetijstvu, Štrekelj. jI!. V Murskih Črncih pri županu ob 16. uri o sadjarstvo in o živinoreji, Pavlica. 14. V Mali Nedelji, o kletarstvu, Matjašič. g Stanje setve v Bački. Vsled lepega vremena, ki vlada zadnje dni, jo prenehala povodcuj v Bački in glavna poljska dela so bližajo svojemu koncu. Obdelanega jo 10 iorlstotkov več prostora kot v preteklem letu. Vsled tega so opaža zadnje dni na trgu vedno večja množina žita. g Občinske doklade v mestni občini Celje, Pokrajinska uprava za Slovenijo je sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani dovolila, da smo pobirati mestna občina celjska do konca tekočega leta v kritje občinskih potrebščin po vsem občinskem ozemlju 300 odstotno občinsko doklado na državno trošarino od vina iu vinskega mošta. g Povodenj v južni Srbiji je napravila veliko škode. Poplavljenih jo bilo več tisoč hektarov zemlje. •g Angleži naklonili podporo srbskemu zadružništvu. Angleška zadruga konsumontov je jKuslala srbski zemljoradnicki zadružni zvezi 3QOO funtov iterlingov v svrho or-novanja fonda za podpiranju, zadrug, ki so največ v vojni trpele. g Naše novo posojilo v Franciji. V: Parizu so vodijo že dalj časa pogajanja o najetju novega posojila v znesku 800 milijonov francoskih frankov. Kakor poročajo listi, so ta pogajanja ugodno uspela in posojilo dobimo. Izmenjava tozadevnih listin bo že prihodnji teden v Parizu. Tristo milijonov francoskih frankov jc približno 1800 milijonov dinarjev. — Demokratski listi naglaSajo, da to posojilo ni uspeh radikalno vlade, niti ni posojilo v pravem pomenu besede. — Mi bi pa pripomnili, da tako kot nismo zaupali v demokralskim kupčijam na zunanjem trgu, v ravno isti meri nimamo vere v delo radikalov. g Pridelek mleka v Švici jo znašal v 1. 1922 21 milijonov 600 tisoč kvintalov mleka, kar pomeni, da jo dalo 745 tisoč švicarskih krav povprečno vsaka. 2.900 kg mleka letno. Izvozili so pa 20 milijonov 934 tisoč 500 kg sira v vrednosti 69 milijonov 200 tisoč švicarskih frankov, 20 milijonu/ 926 tisoč 700 kilogramov kondeuziranega mleka v vrednosti 28 milijonov 800 tisoč švicarskih frankov, skupaj 41 milijonov, 561 tisoč 200 kg v vrednosti 98 milijonov frankov. Glavni odjemalci so bili Amerika, Nemčija, Francoska, Italija, Belgija, Anglija, Indija iu Alžirija. g Vojni stroški Italije znašajo vsega skupaj 144 tisoč milijonov lir. Kazen dveh tisoč milijonov, ki šo niso nnešeno v proračun, je uporabljeno 38 milijonov lir za agitacijo za vojsko. Nad 300 milijonov lir je morala plačati država naknadno raznim vojnim liferantom. PERILO je pri sedanj! draginji nenadomestljivo. Ali uporabljaš pri PRANJU tako milo, katero mu ne Škoduje in ga ne razjeda? — AH uporabljaš »GAZELA-MIL0«? m«mm««tmw tmmmamnmtmm«« t Dr. Karel Verstovšek. Štajerske Slovence v prvi vrsti, Slovensko ljudsko stranko in cel slovenski narod je doletela bridka izguba. 27. marca zvečer jo umrl v Mariboru šele v 52. letu starosti eden najodličnojših Slovencev, voditelj Štajerskih Slovencev, profesor tir. Karel Verstovšek. Mi Kranjci ga pred prevratom nismo dosti poznali, ker je pokojnik posvetil vse svoje moči štajerskim Slovencem, ki so pAvtonomista<, velja samo 4 krone. Tam g» boš videl, kako se s svojimi voli pelje po kočevski železnici. Nova novica: Pue-Iju so voli ušli in sedaj jih lovi s svojimi kandidati, ki ne bodo imeli časa iti v Belgrad. — Kdor bo volil Puclja, dobi porcijon golaža iz volovskih repov po 15 krajcarjev porcijon. — Vi, ki imate fante, zrele za vojake, le volite Puclja, da bodo vaši fantje pasli uši po Macedouiji. Vsak, ki voli Puclja, zasluži, da gre za 3 leta v Macedonijo uši past. — Kakor vidite, smo imeli 18. marca vesel in srečen dan. Živelo našo zavedno slovensko ljudstvo! Sorica. Od uas malokrat pride kakšen dopis v Vaš cenjeni list. Dovolite, da se tndi mi enkrat oglasimo. Letošnjih volitev smo se tudi mi ie udelciili. Izid •alitov j« pokaaal, dn jo naSit občina še vedno zavedno slovenska, četudi so nas v času laške okupacijo blatili gotovi gospodje, da smo so prodali Lahom za par kil riia in da no vemo, kaj je narodna zavednost. Volitve so pokazale, da so Horčani šo vedno zavedni Slovenci, kadar gre res za koristi celega naroda. Od 328 oddanih glasov jih jo dobila SLS 267, vso ostale stranke pa 61. t)d naše strani ni bilo nobetio agitacije in "endar so so udeležili volitev v lepem številu iz lajbolj oddaljenih vasi. Ctft vam, zavedni volivci! 8ilno gitacijo ie pa razvil štab samostojuežev. Vsa nota so pesuli s papirjem, na katerih se je ponujala mast po nizki ceni. A čeprav smo hribovci, dobro razločujemo, kdo dela za nas in kdo je proti uain. Oospodje, ki so do zad-ujega prisegali na Poceljnovo zastavo, so ga pri volitvah zapustili in šli reševat Žerjava. Pucelj bo gotovo hvaležen za tako lepo možatost. Na dan vo-litav se jo posebno vneto potegoval eden za peto skrinjico. Mnogo truda, uspeh majhen: dobili so 41 glasov »pomočjo finančnih stražnikov, ki menda upajo, da bo demokratija še daljo tako očetovsko skrbela zanje kot doslej. Avtonomija pa njim tako no prido v korist. Priporočamo, da tudi pri prihodnjih občinskih volitvah pogrnete naše ceste s papirjem; in mogoče ae bodo dale zboljšati s papirjem, drugega uspeha nikar ne pričakujte. Ljudstvo dobro pozna tisto, ki sc mu dobrikajo samo na dan volitev. Ce pa vas bi še Žerjav ne zadovoljil, vam svetujemo, da sc podasto prihodnjič pod Pašičevo varstvo. OVSIŠE. v "keini OvsiS« pri Podnartu je dno 18. marca 1923 klerikalni zmaj krepko udrihal s svojim strašnim ropom po vseh nasprotnikih Utrujen od silnega napora, počiva zdaj na Ovsišah, št. 4, v I. nadstropju, v veži na levi strani, priklonjen na naj-trdnejši verigi, ter čaka novega plena. ZOBOZDRAVNIK - SPECIALIST M. U. DR. IVAN OBLAK Ljubljana. Stari tri! it. 34 (nasproti šentjakobsko dekliške šole) ORDINIRA od 8—12. dopoldn« in od 2.-5. popoldne. Čevljarskega vajenca SPREJMEM iz dobre, poštene rodbine z dežele. — IVAN ERMAN, LJubljana, Valvazorjov trg Itev. 1, po-let Križevniške cerkve. 1928 Starejši premožen mož želi znanja v avrho ženitbe z dobro, verno kmet-sko žensko; tudi vdova brez otrok ni izključena. Le resne ponudbe pod .ZVESTOBA« na uprav-ništvo »Domoljuba«. 1927 VEČ OREHOVIH MASIVNIH spalnih oprav PRODA po nizki ceni IVAN NAPAST, Vižmarje itev. 76 pri Ljubljani. 1775 Divje peteline in druge živali nagačuje IVAN ROBIDA, Ljnbifana, Tržaška cesta M. 22. — Na željo odnaša in prinaša tudi sam na dom, — Zadostuje naročilo z dopisnico, 1870 Hrastov mah, arničino cvetje, TRŠLJIKO in vsa druga ZDRAVILNA ZELIŠČA in korenine kupuje drogerlja A. KANC, Ljubljana, Židovska ulica itev 1. — Zahtevajte ceniki PRODA se tako) skoro nov parni prosto stoječi kotel za PRAŠIČJO KUHO (litrov 124). Cena ugodna. Ljubljana, Linhartova ulica štev. 3. 1891 NAZNANILO. Vljudno naznanjam, da sem otvoril krojaško delavnico. Priporočam so pred. duhovščini in slavn. občinstvu za obilen obisk. Delo solidno. Cene primerne. — FRANC FALATOV, krojaški mojster, Martinja vas itev. 10, Sv. Lovrenc, p. Vel. Lok«. 1889 PRIZNANO NAJBOLJŠE »PEKLENSKE KOSE« (HOLLENSENSEN) priporoča založnik in »amo« prodaja te znamke za Jugoslavijo, tvrdka: F. S, ŠKRABAR, ViŠNJA GORA. — Preprodajalcem ugodne cenel 1751 ■m« «w|»ffi» ^^ JL JU, JHL ^^ ^LJP v Ljubljani s trgovskim lokalom ZAMENJAM radi bolezni s kakršnimkoli POSESTVOM ali GOZDOM po zelo ugodnih pogojih. — Ponudbe pod iiirot «VDOVA« na anončni zavod Drago Be»el|ak In drag, Ljubljana, Sodna ulica Itev. 5. 1847 Lepo domače platno^ iz lanene preje, 75 cm ali 150 cm široko« izredno trpežno, izdeluje najceneje tkalnica »Krosna« v LJubljani, Zrinjskega cesta 6, nasproti cerkve a ve* tega Jožefa. - Sprejema laneno prejo r tkanje, zamenja platno za predivo. Na zahtevo pošilja vzorce. 1603 W Ila veliko in malo! "M najboljše šivalne slro:e Sitar za rodbinsko in obrtno rabo, potrebščino za šivilje, krojače in čevljarje__Edino prit M PelBlinc, Mirni Sv. Petra m št l Priporočamo Javna zahvala gosp. DR. RAZN02NIKU V LOŽU za požrtvovalno in uspešno zdravljenje moje težko obstreljene roke. Snežnik, 31. III. 1923. Jaroslav Kibic, okrožni gozdar. VABILO na občni zbor »KMETIJSKEGA DRUŠTVA« V SREDNJI VASI, Id ae vrši dne 15. aprila 1923 ob pol 3. url popoldne v prostorih zadruge. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. — 2. Potrjenje rač. zaključka za 1. 1922. — 3. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, 16 vrši pol ure pozneje drug občni zbor na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki bo sklepal veljavno ne glede na število navzočih članov. BENCIN - MOTOR lc MALO RABLJEN, močan, da žene mlatflnico in žitočistilnik (pajkel) obenem, PRODA valed uporabe elektrike ANDREJ REMŠKAR, posestnik, BREZOVICA pri Ljubljani 1844 Pokusite »ž IK 0« in se prepriča/te, da ni okusneiše kave. Nadomeiča pravo kavo t«f potrebuje malo sladkorja, zato fe tudi najcenejia. Priporočljiva je predvsem za otrobe, bolnik« ia rekonvalescente. Številna priznanja na razpolago, Dobi se v vseh boljših trgovinah. Naroči a« lahko tudi po povzetju najmanj 5 kg direktno v Pražarni »ŽIKA« d. z o. z., __LJUBLJANA, ROŽNA DOLINA, NAPRODAJ imam dva dobro ohranjena stroja za izdelavo cem. opeke a podlagami. Ponudbe na: A Tršan, trgovec, Kranf. Okrajna hranilnica in posojilnica v škofji Loki naznanja, da je svoje poslovne prostor« premestila v svojo lastno hišo v Škofji Loki, Glavni trg itev. 33, Hranilne vloge na knjižice obrestuje po BT 5°|o p.a. "»S Rentni in invalidni davek plačuje Iz lastnega. - Vezane večje hranilne vloge obrestuje tudi višje, po dogovoru. - Spre« jema tudi vloge na tekoči račun. - Dovoljuje kredite in izvršuje vse denarne transakcije pod jako ugodnimi pogojL V vsako hišo »Domoljuba'! .................................... .......... PALMA kaučuK potpe toiKe in potpi & s »HlllllipilllllllllllllM^ 1 Prednosti!^ n.i«tiiii»»miM«hmniiimwuiww':wmwwniiiin.nii»m»mhmhmwnimmfi<.v SiP1 II Kupim PSA-ČUVAJA dobrega ia zanesljivega, 1 leto starega. OMAHEN, Višnja gora. MIHAEL 1506 Vsako množino bukovega oglja KUPIM po dnevnih ccnah. — Ponudbe: Anton KODRE, Ljubljana, Miklošičeva cesta šlev. 18. KOZOLECNAPRODAJ f 12 okni na 15 lat, z močnimi kamenitimi pod-stavami, krit z opeko v najboljšem stanju, ima naprodaj »Kmetijska nabavna in prodajna zadruga z« kamniški politični okraj r Kamnika«. — Kdor kozolec potrebuje, naj se oglasi pri ponud-nici, da se pogodi za ceno, — Odstraniti se mora z dosedanjega mesta do 1. maja 1923. 1652 BEK8TE fflilPIUP sm -m predno kupite uro, ilu-atrovani katalog tvrdke H. SUTTNER (Imetnik Kan rt Malte) vLjuoljani it. 1. - Ta Vas obvaruje škode in jezo, katero povzročajo slabe, bazar?ke ure, in Vam kaže, knko se zamore dobro in zraven ceno kupiti. Ta katalog Vam svetuje resnično dobre ure, špeci-Jalne znamke „1K0" iz lastne tvornice v Svicl, kakor tifdt druge dobre žepne ure, zapestne ure, svetilne ia stansk* uro, verižico, prstane, zapestnico, uhane, namizno orodje, krstna in birmanska darila in vso drugo zlatnino in srebr-niao. Pa tudi porabne predmeto, kakor n. pr. Bkarje, note, britve, lasestrižne in brivske stroje, Btekloreze, doze za tobak, svalčice ln smodko, tasžigače in denarnice kupite dobro in ceno pri MIhi: N. SUTTNER (imetnik HsrpI JKaire) _v, LJnbljanl št. 1._ ČUDILI ■o boste tudi Vi nizkun ctmam, po katerih so prodaja sukno, volna, pUtjao celir, modroviua, hlačovi-na, robol in sploh vsa mauufakturaa roba v >e-latrgovini R. STERIIE^IH, ClUJe, kntarft dobiva (itatr.o velikanske po&itjatre rob« itiriktno is prvih «v»K>v- nih tovarn. ZAHTEVA/TE CKN1K. Sprejmem učenca v PEKOVSKO obrt, poštenih staršev, v staroiti 16 let. Učna doba 2 leti. - Pismene ponudbe na JOSIP SAŠEK, pekovski mojster, METLIKA. Varčna gospodinja krije svojo potrobščine pri obče znaui in zanesljivi trgovini (obstoječi nad 50 let) B. Mihlanc v Ljubljani Lingapjeva ulica, Msdarsha ulica, Fred Škofijo 3 katara ima v lastnih prostorih za veliko in lej.o izbiro oblačilnega blaga po zanesljivo najnižjih cenah. Blago za mošhe obleke, sukno, kakor tudi močno hlačevino tn baržua (žamet). Za ženske obleke neno in poivolneno blago, perilni kambrik in cefir v zolo begati izbiri. Belo tkanino za perilo in postelje. Velika izbira svilenih iu polsvilenili rut in čerp zadnje novosti. Predpasn-ki in srajce se izdelujejo doma iz dobrega in okusnega blaga. nogavice za moške ter ženske in otroke i. t. d. Prodajalna tvrdLe 3. Miklane bo nahaja samo v tej hlžl. SMODNIK ln vžigalno vrvico ima vedno v zalogi Ivan POTOČNIK, Skoija Lok«, Prodaja se le proti potrdilu županstva. miSi-podgane stenice-Lfurki in vsa zen mora poginiti ako porabljata moja najbolja preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot; proti poljsk. in hišnim mišim 28 K, za podgano 28 K, za ščurke 30 K, za stenice 28 K, uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesu na sadju in na zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K, Preprod. popust Pošilja po povzetju Zavod za ek»p: M. JONKER, Pefrinjska ui. 3, ZAGREB 1. I Mm Najboljša I in ves inatfrijal V«!R nudi najceneje 1 OoreC, Ljubljana Palačo Ljublj. Hred. fcanhE. Red^t brzi po3tni pnrnikt iz Amsterdam« in Charbourga v J&sžro Ameriko Rio de Janciro, Santos Montevldeo in Bnonos Afros. Vsa potrebna navodila daje Kr. Holaudski Llojrd. Glavul zastopnik za JUGOSLAVIJO JUOOUAVENSHA BAKKA - ZnOMB B-cesta 33. — Telefon: 24—63. Brzojavni naslov: „Rcallo>'d" Zagreb, Glavno zastopstvo za Slovenijo: Llnbljana, Kolodvorska nI. 26. ie in „Carbonariali d. z o. z. za eksport oglja in drv v Kočevju kupi po najvišjih dnevnih cenah vsako množino lepega, suhega, dobro žganega, brezpravnega in brezprimesnega, z vilami nakladanega bukovega oglja ter lepih suhih bukovih drv, sposobnih za eksport, cepanic brez okroglic. Ponudbe je poslati z navedbo množine razpoložljivega blaga iu cene franko vagon nakladalne postaje na naslov: »Družba Carbonarla, Kočevje.« Plačilo takoj pri prejemu blaga. Refloktira ae samo na lepo, brezhibno blago. SEMENSKI DVES GRAHORA, DOMAČA DETELJA IN LUCERNA se dobi pri: Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta Stev. 36. CUNARD LINE Najhitrejši parniki sveta. Din ktna potniška in tovorna vožnja od Hamburga inCherbourga za Ameriko in Kanado 4 dimn ki, 5'/2 dneva, lastne kabino za potnike III. razr. Potnike odvedo izkušeni uradniki od luke ukrcanja ter jim nato dragevolje nudijo vsako pomoč. Pojasnila daje: Cunard Lina Glavno zastopstvo za Jugoslnviio: Jugoslavenska banka d. d. Zagreb. Glavno zastopstvo za Slovenijo: Ljubljana, Kolodvorska nI. 26. Prometni zavod za premog •—=■ v Ljubljani prodaja % iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trbo~ veijski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpe- čava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno P čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: Prometni zavod za premoli, d J. eentrala v Liiiaoi, M tfi/li. Podružnica v novem Sadu M. Ljudska posojilnica v Ljubljani (v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje vloge brez odbitka po 5% Stanje hranilnih vlog nad 120,000.000- kron. Stanje rezervnih zakladov nad 1,100.000 — kron. r DOMOLJUB 1923, PoroC. prstani Double verižice S.enske u e Butllke Že