List 31.
Oj kmet, al veš do kruha pot? Al veš, kje poln dobi se sod? Plug in matika vesta za-nj 5 Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj.
Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dokler sije dan; 8kerbno obdelaj si polje, Okoplji v nogradu tertje.
Pomladni hlad , poletni znoj Po versti hodi naj s teboj 5 Na levo, desno ne poglej In stopaj z njima zvest naprej.
In kdar se leto jeseni, Se ti na njivi hleb zori; In kdar umre jesenski grom, Tekoč ti nograd zajde v dom.
Razne   pota.
(Km etam.)
Al ves, kje rajnši se dobe? Po krajcarjih se pride tje. Sej — komur krajcarja ni mar, Ni nikdar rajnsa gospodar.
Veš kod se v siromaštvo gre? Skoz hiše s smreko znamnjane; V njih sladko vince točijo, In nove kvarte hranijo.
In v zadnji torba se dobo ; Kdar pojdeš vun , le vzemi jo. Oj! kak se ti lepo poda Bcraška prazna mavhica!
V nji boš lesen kozarc dobil, 7a njim bodeš hladno pitje pil; Kjer koli najdeš bistri vir Zastonj — tam je sam Bog oštir.
Kje je pa steza do cesti, Do mirne, srečne starosti? Od te poštenje ti pove: Naravnost po dolžnostih gre.
v
Če najdeš na-nji križempot, Ne veš, al šel bi tam al tod. Le prašaj svojo dobro vest. Sej krajnsko zna — pa bod' ji zvest.
Kje neki steza v grob pelja? Ta se zgrešiti pač ne da; Po nji vsi hodimo vsak dan, Na nji počivamo vsak dan.
Al unstran groba se zdeli, Na levo, desno tam derži; Na ktero si boš nagnil vest, To pojdeš — tega bodi svest.
Rodoljub Ledinski.